222
Politični pregled.
Slovenska šola v Gorici. — Še sedaj ni goriško mesto ničesa storilo, da bi slovenski šoli v mestu preskrbelo primerne prostore. Ministerstvo je odločilo, da mora magistrat v štirih tednih poročati, kaj je že storil, da slovenski šoli v štirih tednih preskrbi primerne prostore. Magistrat pa ni še dosedaj ničesa storil. Mestni očetje so prepričani, da jim ničesa storiti ni treba. Dokler je vitez Einaldini v Trstu se jim ničesa hudega ne zgodi. Prisilili bi radi Slovence, da pošiljajo otroke v italijanske šole. „Slogine" šole bi tako dolgo ne mogli vzdržati, šola v Podturnski vojašnici je tako daleč, da se tja otroci ob grdem vremenu ne morejo pošiljati. Potem takem ne bi Slovencem druzega preostajalo, nego otroke pošiljati v italijanske šole. Nadejamo se, da se njih nakane ne posrečijo.
Domovinska pravica. — Že trideset let se slišijo pritožbe proti sedanjemu domovinskemu zakonu, a še dosedaj se ni premenil. Nemški liberalci so se vedno upirali premembi domovinskega zakona, ker bi to bilo v škodo velikim mestom, katera zastopajo. Sedanja vlada je pač predložila predlogo, ki se tiče te stvari, a zastopniki mest delajo vse mogoče ovire, da se le stvar zavleče. Lahko bi se bila stvar rešila v tem zasedanju, a jo je državnozborsko predsedstvo zavleklo. Če se reši jeseni, je še dvomljivo, ker je vsekako mogoče, da se državni zbor do tedaj razpusti. Potem bi bila stvar zopet za več let odložena Vladi pa ni na vsej stvari dosti ležeče. Ko bi se šlo za kak nov davek, bi stvar že bila davno rešena. Kako priganja vlada, da se reši davčna predloga, a za rešenje domovinske pravice, pa ničesa ne stori
Volilna reforma dovršena. — Tudi gospodska zbornica je skoro jednoglasno pritrdila volilni reformi, kakor jo je sklenila zbornica poslancev. Vlada je sprva mislila, da bi dala v gospodski zbornici obnoviti paragraf o javni volitvi poslancev. Kakor se je sedaj predloga sklenila, ima veliko nedoslednost V kmetskih občinah se bodo še nadalje volili poslanci javno, a v novi kuriji pa tajno, da si se bode v obeh kurijah volilo po volilnih možeh. Volitve volilnih mož bodo v obeh kurij ah javne. Ker pa bodo nekateri deželni zbori sklenili direktne volitve, bode v dižavnozborskem volilnem redu polno nedoslednosti. Vidi se le predobro, s kakšno težavo se je novi volilni red skrpal, da zbornica ni gledala, da sklene kaj dobrega, času primernega, temveč vse stranke so le na to gledale, da kolikor je moč obvarujejo dosedanjo posest V novi zbornici bode ravno taka razcepljenost, kakor je v sedanji.
Zjedinjena levica računa, da bode v novi zbornici poslancev imela še 90 mandatov, sedaj jih ima 105, nekdaj je pa imela liberalna stranka sama veliko večino, po novih volitvah pa niti četrtine ne bode imela. Odločilno besedo pri levici bodo imeli zastopniki privilegovanih razredov, poslanci veleposestva in trgovskih zbornic, ne pa pravi ljudski poslanci. Mogoče je pa celo, da levica še več izgubi.   Sedaj še upa na
V"
Češkem in Moravskem obdržati skoro vse sedanje maniate, a nemški nacijonalci upajo, da jih več odtrgajo. Levičarji premišljajo, na kako stališče bi se postavili pri volitvah, da zmagajo. Hočejo naglašati bolj liberalizem in nemštvo. Po našem mnenju jim to ne bode nič pomagalo. Naglašanje liberalizma sedaj več ne vleče, ker ljudje le predobro vedo, kako r?zmeva levica svobodo.
Vnanja politika in Madjari. — Že dolgo hrepene Madjari potem, da bi dobili v roke vnanjo politiko. Prav za prav že sedaj Madjari nanjo bolj vplivajo, kakor naša državna polovica. Sedaj so pa nakrat jeli zahtevati, da bi se jim kar prepustilo vodstvo vseh vnanjih stvarij, ki se tičejo jedino Ogerske. To je pa seveda nemogoče. Nikdo ne more odločiti, katera vprašanja se tičejo le jedne državne polovice, ker so politična vprašanja močno zapletena in mej seboj v zvezi. Vj[liv v vnanji politiki je odvisen od vojne sile. Sami Madjari bi ne imeli v evropski politiki nobenega vpliva, ako bi se ne mogli opirati na vojno moč vse monarhije. Tega pa sami Madjari ne smejo. Naša državna polovica ne more dopustiti, da bi Ogri sami mogli državo zamotati v vojno. Madjare jezi, da avstrijska vnanja politika ni dosegla večjega zadoščenja madjarski žaljeni razstavi v Belemgradu. Zato bi pa radi, da bi sami imeli govoriti v tacih stvareh.
Srbi in Bolgari. — Bratska naroda srbski in bolgarski sta se pričela nekako zbliževati. Minoli čas mudilo se je več stotin odličnih Srbov v Bolgariji, kjer so jim napravili posebno v Sredcu lepe vsprejeme. Tudi mej srbskimi in bolgarskimi dijaki pojavila se je velika mejsebojna prijaznost. Bolgari in Srbi so drug proti drugemu poudarjali slovansko vzajemnost. Da bi se pač to bratsko prijateljstvo v prospeh Slovanstva  nadalje   razvijalo.    Madjari se nad  temi   prijatelj-
223
skimi pojavi Srbov in Bolgarov močno jeze in hujskajo Avstrijo proti njim, češ, združevati so se jeli zato, da z zjedi-njenimi moči izpodrinejo Avstrijo iz Balkana. Eesnica je, da to približevanje izvira iz gnjeva in nasprotstva proti Madjarom, ki hočejo biti tudi gospodarji na Balkanu, in se jim bodo mogli združeni Bolgari in Srbi tem odločneje po robu postaviti.
Francija. — Vlada je predložila poslanski zbornici predlogo, da naj se otok Madagaskar ob Afriki priklopi k Franciji. Pristojni odsek poslanske zbornice je soglasno odobril to vladno predlogo. Francija je imela vsled slavne zmage generala Duchesne-ja pokroviteljstvo nad tem otokom. Nameravalo se je to priklopljenje že prej, a tedanji nekateri državniki so bili proti temu Zakon, ki določa priklopljenje izrecno poudarja, da se imajo uvesti na Madagaskarju francoski zakoni, kraljica obdiži samo še naslov, čast in dohodke ter je popolno odvisna od francoske vlade. Anglija je seveda vsled tega razburena in nasprotovala bo z vsemi močmi proti ob-istinitvi te nakane francoske vlade. Gotovo je torej, da se od-nošaji mej Francijo in Anglijo vsled te zadeve očividno pooštre.
Kuba. — Po najnovejih poročilih so Spanjci zopet za nekaj na slabšem na Kubi. Vstaške čete, poprej ločene, so se združile. S tem je čez ves načrt španjske vojske narejen križ in treba bo poveljniku Weylerju skrbeti za drugo razvrstitev svoje vojske. Doslej je španjska vojska ločila vstaše, ki pa so se zdaj združili. Zdaj je celo nevarno, da dobe vstaši glavno mesto Kube v pest in potem   je Kuba za Španjce   izgubljena.
Kreta. — Nemiri na Kreti trajajo dalje. Mohamedanci divjajo proti kristjanom, poslednji pa tudi ne prizanašajo mo-hamedancem, kjer namreč morejo tem do živega. Turška vlada se truda, da bi naredila mir. Poslala je že šestnajst bataljonov vojakov na Kreto. Ta ekspedicija pa dela Turčiji preglavico, ker ji manjka denarja. Tudi se boji Turčija, da se ne bi vstaja razširila drugod. V Armeniji in Makedoniji se komaj mir vzdržuje. V Turčiji je pač vse nezadovoljno. Težavno stališče ima pa turška vlada tudi s tem, da se ji vojaštvo ne pokori zadostno. Poveljniki na Kreti si nasprotujejo, mohame-dansko moštvo pa udriha samo po kristjanih. Velevlasti evropske so pač poslale tja svoje oklopnice, teh se vstaši boje. Najzna-čilneje za tok časa je pa, da se hoče celo tako vstajo izkoriščati. Grška menda podpira vstaše in se nadeja, da jo bodo poklicali delati mir na Kreto in potem pa, da bo ta otok nji ostal. Nevredne evropske časti bi bile pač, ko bi evropske velesile še dalje trpele to klanje na Kreti in ne bi energično vmes posegle ter naredile mir, če tudi brez Turčije, ki itak ni sposobna miru napraviti in ohraniti.