SSUfce)
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
—<>•$'-
Posamne številke
po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
»Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iSčejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
eatfcts
Štev. 22.
V Ljubljani, 10. avgusta 1898.
Letnik IV.
Prvi vseslovenski shod kršč.-so-cijalnih delavcev v Ljubljani.
Vsem slovenskim krščansko-so -cijalnim delavcem po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem naznanjamo, da bo v nedeljo, dne 18. septembra t. 1. v Ljubljani prvi veliki vseslovenski shod krščansko-socijalnih delavcev.
Kaj nas nagiba, da sklicujemo tak shod ?
Letos praznuje naš ljubljeni vladar svojo petdesetletnico. Ko se vse veseli njegovega slavja, ne smejo zaostati slovenski delavci. Hvala Bogu! velikanska večina njihova si je še ohranila zavest dolžnosti j, ki jih ima do svojega cesarja, zavest hvaležnosti do njega, ki je porušil ovire delavskim organizacijam, ki je v skrbi za delavsko varstvo in zavarovanje vstvaril že mnogo koristnih zakonov, ki je zadnji čas tudi v politiškem življenju dal mesto delavskemu stanu. Zato bodi njegovega blago-nosnega dela spominu v prvi vrsti posvečen naš Bhod, — dokaz naše sinovske vdanosti in ljubezni.
Vseslovenski shod sklicujemo, ker je sedaj bolj kot kedaj treba,"da javno prosve-dujemo proti pogubnemu internacijonalstvu, ki se iz tujine zanaša med naše delavce in da veličastno pokažemo, da v obrambi narodnih pravic stoji slovenski krščanski delavec vedno v prvih vrstah.
A še drugih razlogov imamo dovolj. Žalostni, obupni prizori na vseh straneh! Kdo z žalostjo ne opazuje, kako naglo propadajo slovenski delavski stanovi sploh ? Komu pač niso znane žalostne razmere slovenskega delavstva? Kako vsej tej nesreči pomagati? Premišljujmo, posvetujmo se, delajmo najprej
sami, in Bog bo blagoslovil naše misli in delo. To je gotovo: če bomo mi storili vse, kar zahteva od nas krščanska pravičnost pa krščanska ljubezen, bo tudi Bog storil vse, česar nam je treba.
Za taka posvetovanja so potrebni Bhodi. In zato sklicujemo letos prvi vseslovenski shod krščansko-socijalnih delavcev. Sobratje! Pridi na shod vsak, kdor le more! Na tem shodu se bomo ozrli po svetu ter si ogledali, kako si drugod pomagajo delavci, v prvi vrsti krščanskosocialni delavci, potem pa hočemo preudariti, kako si hočemo m i, vsi slovenski krščanskosocialni delavci, skupno pomagati.
Sobratje! Dosedaj smo napravljali le vsak v svojem ožjem kraju delavske Bhode, sedaj nas je pa že toliko p.ovsod, kjer prebivajo Slovenci, da lahko napravimo velik, veličasten vseslovenski delavski shod. Na tem shodu si hočemo znova utrditi svoje prepričanje, znova se naudušiti zamisel krščansko-socijalno.
Ob jednem se bo tisti dan blagoslovila naša zastava, zastava slovenskega krščanskosocialnega delavstva, zastava vse slovenske krščansko-socijalne organizacije. Ta zastava bo zanaprej vidna vez, ki nas bo vezala in nas vodila v našem težkem boju!
Ker pa bo zastava skupna last vse slovenske krščansko - socijalne organizacije, zato vabimo ob jednem vsa slovenska društva te organizacije in sploh vse prijatelje slovenskega krščansko-socijalnega delavstva: pridite k slavnosti blagoslovlje-nja naše zastave!
Trdno smo prepričani, da s tem dnevom naredimo velik, važen korak naprej proti cilju, ki nam ga je zarisal z neizbrisnimi
črkami poglavar naše svete cerkve, papež Leon XIII., v blagor in čast slovenskih delavcev.
♦ Opomba I. Vsa korespondenca, ki se tiče vseslovenskega delavskega shoda, se dopošiljaj glavnemu tajniku pod naslovom: Luka Smolnikar, stolnii vikar v Ljubljani.
Opomba II. Zastava je naročena; da se pa pokrijejo obilni stroški zanjo, prosijo se vsi prijatelji krščansko-socijalne organizacije blagohotnih prispevkov, ki naj se pošiljajo uredništvu »Glasnika«.
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1898.
Dr. A. Gregorčič, dr. Jan. Ev. Krek, J. Žičkar, zastopniki T. skupine.
x. Za Kranjsko:
Ivan Brus, Nikolaj Bernard, Dr. Jožef Debevec, Fevd. Debeuc, Anton Finžgar, Jožef Gostinčar, Jakob Gross, Franc Jaklič, Ivan Jakopič, ' urednik „Glasnika", Dr. Ivan Janežič, Franc Jeraj, Janes Kalan, Franc Karlič, Anton
Koder, Mat■ Konič, Valentin Krašovec, Anton Lavrenčič, J. Lotrič, Ignacij Mercina, Jožef Novak, Franc Oswald, Ivan Pliberšek, Karol Pollak, Val. Pretnar, Peter Bosnian, Tomaž Rožnik, Jakob Rižnar, Jožef Sedmak, Janes Sodar, Luka Smolnikar, August Šinkovec, Andrej Škriba, Ivan Štefe, Krištof Wilman, Henrik Zalesjak, Fran Ziller.
a. Za Koroško:
Valentin Podgorc, Avg. Križaj, Anton Rupnik. 3- Za Primorsko:
Ivan Dermastja, F. Hočevar, J. Knavs, Martin Mars, V. Nučič, And. Furlan, Dr. Jos. Pavlica, F. Skerk, Ivan Šinkovec.
4. Za Štajersko :
Peter Erjavec, Jakob Gselman, Fran Hrustel, Jožef Kregar, J. M. Kržišnik, dr. Martin Matek, Fran Ploč, Nikolaj Putrih, Martin Slatinek, Alojzij Šket, Fr. Sterbenk, Karol Tratnik.
LISTEK.
Idrijskemu delavskemu društvu na izletu v Črnem Vrhu.
Mračžin j8 svet, po krvi vpije; Hinavstvo, laž so zdaj maliki.
Prepad na levi, desni zije,
Kdo varen v borbi je veliki?
Vaš čoln po sredi morja plava Ob njega butajo valovi,
Ker križ njegova je zastava Zato besnč nad njim vetrovi.
Oj, le divjajte in besnite,
Saj besnost — Vaša je pravica.
A čolna nam ne razdrobite,
Dokler bo krepka nam desnica.
Ta boj je naše sveto delo:
Za ljudstva pravdo in za srečo
Ta boj bojujete veselo,
Sluteč nevarnost vam pretečo.
A kdor se trudi, pridno dela,
Počitek njemu se prileže;
Sicer se strč mu moč vesela In cilja nikdar ne doseže.
Zato, kot ptica lahkokrila Iz mesta vi ste poleteli,
Da tu bi srca se zvedrila,
Za novo delo se razvneli.
A najbolj domu tisti služi,
Ki ure ne gubi nobene:
Ki sladko in koristno druži Da z lahka smoter svoj dožene.
Zato zabava ni jedina —
Ideja to je velikanska.
D& zre nas danes ta ledina,
Vzrok sveta misel je krščanska.
Zato le često iafetite Kot lastaviček roj spomladi,
In glaBno svetu oznanite O zarji naši, naši nadi.
Doni veselo naj vam pesem,
Doni kot slavca ljubki glasi, Buči pa, kadar čas je resen,
Kot grom po mestu in po vasi.
Zato vesel Vam dvigam čašo Bog živi Vas in blagoslovi;
Bog živi vrlo družbo našo,
Ki jez bo trden dobi novi 1
F. S. Fintgar.
V bolnišnici.
(Po V. K o s m a k u I. T.)
(Konec.)
Berglar si je basal pipo in obrnivši se k meni pravi: »Jaz ne morem videti takih šlev. Razrežejo mu nevarno steklino in kriči, kakor bi ga drli. Videl sem že rezati druge reči in niso pri tem tako vpili. Taka baba, kot je ta tam-le —-—zastonj vsaka beseda!« »Kje ste videli take reči ?« vprašal sem. Berglar si je nažgal pipo in se vsedel zložno na posteljo
O, to je le delavec!
V dnu duše razjezi nag vedno, kadar zr6 nekaterniki, ki so, ali bogatejši, ali pa si domnevajo, da so višji, na Bvoje revnejSe bližnjike s prismojeno prevzetnostjo in govoričijo: »O, to je le delavec, čisto navaden človek, mož iz najnižje vrste človeške družbe 1« Če besedičijo tako plemenitaši, recimo kak baronček, grof ali kdo drugi, po kojega žilah se pretaka plava kri, in katerim je naklonila božja previdnost nekoliko več zemeljskih dobrin — a brez vsakih njihovih zaslug, — potem že še nekako opravičujemo tak napuh; češ, napačna vzgoja je kriva, da blebeta tako neumnost modrokrvnik, ali pa mu lahko pripisujemo duševno omejenost. Ce pa gledajo ljudje, ki so sami sinovi ljudstva, kateri so si pa nakopičili bogastva, kateri so dospeli do častnih služeb in mest, pozneje prezirljivo na bližnjika in hočejo na ta način kazati stanovsko razliko, moramo imenovati tako vedenje nenravno, ker nasprotuje krščanski ljubezni. Kdo ste pa vi bogataši, vi višji, katere je le božja previdnost Bpravila na malo višjo stopinjo, da se delate, kakor bi ne bili isto, kot so revni delavci ? Odgovorite! Ali mar ni rojstvo, bolezen, smrt za vas in reveže popolnoma jednaka? ali je mar v vas vstvaril Bog višja bitja, ko se vendar ne gleda pred Gospodom vesoljstva na to, kaj da je kdo? Pred Bogom je vse jednakovredno: delavec, knez, dninar, plemenitaš, podložnik, mogočnež. Razlika je le v tem, da čaka one, ki se v življenju povzdignejo nekoliko višje, tem večja odgovornost, kako so uporabljevali odvečno imetje, kako so spolnjevali svoje dolžnosti in kako so vršili dejanski ljubezen do bližnjega.
Vse, kar imajo višji na denarju, vplivu, znanju odveč, je po krščanskem naziranju od Boga v blagor trpečih posojeno dobro. Vsako izkoriščanje ljudstva in zatiranje revežev in če se godi to tudi pri utrgovanju zaslužka, je po krščanskem nravnem zakonu greb, ki se prišteva vnebovpjjočim. Ce imenuje torej Lassalle novodobno-kapitalistično gospodarstvo in njega obogatenje »tujino«, je cerkvena morala že celih 18 stoletij sodila dosti strožje. In če prelamljajo ta nravni zakon »kristijani«, odirajoč in zatirajoč bližnjega prav po judovsko, potem nikakor ne spada krivda na krščanstvo, marveč na one krščene grešnike.
»O, to je le delavec!« Vse one, ki obračajo svoje oči na nižje sloje ljudstva in se odtegujejo njegovemu občevanju, razvedrilu in družabnemu razmerju radi »stanovske ne-jednakosti« kolikor največ mogoče, bi mi
in zamahnil z roko, »sem, kje 1? Saj sem vendar služil Radeckega! To je bil general 1 »Habt Acht! Prasentirt!« zaklical je stari in se zravnal in prijel za čelo. »Ta bi bil izčistil Prusom zrak! Kadar je pred bitko rekel: »Fantje, sedaj nekoliko pomolimo 1« in pa zapovedoval — ah! to je šlo!«
»Daj mu Bog slavo večno!« rekel sem. »To ima, to ima!« pristavi navdušeno stari. »Tega je moral Bog poveličati. Kadar igram
—	»Radecki - marš« na svoje orgije, vselej me oblijč solze, dasi sem star, siv dedec.«
»A kaj ste hoteli povedati?«
»Aha! No, ko je bilo po vojski, moral sem v bolnišnico. Bilo je tam bolnih in ranjenih, da je bilo groza. Usmiljene sestre niso mogle več same streči, zato smo jim morali mi vojaki pomagati. Počakajte, kje pa je bila ta bolnišnica? Na Tirolskem je bilo to, — toda, kako pa, eh — Neustiften
—	že vem, v Neustiftenu je bilo to.«
opozorili, če se še štulijo med katoličane, v njih lastno sramoto na zgled božjega Sina in njegove Matere, njegovega rednika, apostelj-nov in svetnikov. Kristus sam si je za-se izbral »delavski« stan in ni bil celo svoje življenje na strani velikašev, oblastnežev, gospodujočih, bogatincev, temveč vedno pri trpečih revežih. »Smili se mi ljudstvo«, je rekel naš Odrešenik. In ozdravljal, silil, tolažil je množico in vspešno je je učil potem, dočim ni iskal druščine Pilatove, Herodove, pohlepnih Saducejev in prevzetnih, našopirjenih farizejev.
V čem pa naj bi bil neki delavec, reven, pošten mož delavskega stanu manj vreden nego »višji«? Ali je odvisna od denarja, od pomanjkljivega, površnega znanja, od stopnje v družbenem življenju ali od baronstva vrednost človekova ? Cernu torej to povzdigovanj e nad nižjimi vrstami ljudstva, borečimi se v življenju za življenje? Marsikateri preprosti delavec in mali obrtnik ima več strokovnega znanja v svoji glavi, kakor napihnjen »višji«. Preprostega moža, kateri potrebuje vsak dan dosti več junaštva, krepke, odločne volje, da zamore pošteno preživiti sebe in svojo družino, zelo žali, če ga osebe »od stanu«, katere so ponajvečkrat same od revnih družin in dokončale morebiti le s pomočjo dobrotnikov svoje učenje, prezirljivo gledajo in se mu odtegujejo kot Bebi »nejednakemu«. Marsikateri delavec zamenja potem s tako osebno zmoto stanovske osebe krščanstvo, začne dvomiti o krščanski ljubezni do bližnjega in se obrne konečno socijalno-demokratičnemu evangeliju, kojega zmoto on seveda ne pregleda.
Zlasti katoliški duhoven mora biti dandanes bolj kakor kedaj po zgledu Kristusovem ljudski prijatelj, svetovalec revežev in trpinov. Zato pa naj občuje ž njimi, kar se dš., kakor je to storil pred 18 stoletji njih največji uzor in kar tudi vedno povdarja v svojih okrožnicah sedanji njegov vidni namestnik na zemlji, sv. oče Leon XIII. Iz tega stališča zamoremo tudi umeti velikanski upliv škofov kakor Kettelerja, Mannings; duhovnikov Don Boška, Mathiewa na stotisoče delavcev. Vsi so občevali ž njimi, šli v njihova društva in njih zbirališča.
»O, to je le delavec!« Mi pa rečemo nasprotno: Pošten delavec zasluži stokrat več spoštovanja kakor pa bogati ljudski oderuh : ali premeteni slepar, ki ima polno častnih naslovov ali pa mogočni nasladnež! Po tem se čemo tudi ravnati! Mi imamo zato najlepše zglede in največje dolžnosti, da se na ta način pokažemo v dejanju kot pravi, odkritosrčni prijatelji delavcev in ljudski možje. I. H.
»A kaj?«
»Počakajte in ne pretrgajte me takoj! Kako pa morem vse najedenkrat povedati? Toliko je bilo ondi bolnih in ranjenih, da je bilo groza. To vam je bilo tožbš in stokanja! Duhovnik je hodil neprenehoma iz jedne sobe v drugo, tolažil bolnike in delil svete zakramente. Vsak čas je kateri umrl. Položili so ga v rakev, peljali na pokopališče, vrgli v jamo, a rakev pripeljali nazaj, da bi druzega va-njo položili. — Tako, da ne pozabim svoje reči, ležal je tam tudi nek kirasir s češkega, ime mu je bilo Karol. — Kak priimek je imel, tega ne vem več. Prosim vas, kdo si more tudi vse zapomniti ? Človek pozna toliko Ijudij na tem svetu---------!«
»Torej pripovedujte precej dalje!«
»No, saj smem vendar prižgati?« mrmral je Btari in prižigal nalašč prav dolgo. »Ta Karol je imel grozno razsekano roko. Ubožec se je zvijal od bolečin, a ko so mu zdrav-
Politika po svetu.
Knez Bismarck. »V soboto dnč 30. julija je knez Bismarck na svojem gradu v Friedrichs-ruhe umrl « Ta splošno nepričakovana novica je dala evropejskemu časopisju neizmerno gradiva, s katerim so polnili zadnji teden predale svojih listov. »Glasnik« ne bo veliko pisal o pokojnem Bismarcku. Da je bil Bismarck nič manj kot 50 let najvplivnejši politik evropski, da je po dokončani francosko-nemški vojni posadil nemškemu cesarju Viljemu krono nemškega cesarstva na glavo, vse to vč slovensko delavstvo. Kot diplomat je imel veliko vspehov, a v sredstvih ni bil izbirčen. Posluževal se je najnepoštenejših sredstev, da je dosegel svoj namen. Pa take politike svet imenuje »slavne«. Z »mečem in ognjem« si je delal pot, da je izvršil svoje načrte. Bil je sovražnik Avstrije; leta 1866 je vsilil nesrečno vojsko, katero smo mi izgubili. Tudi veliko slovenskih sinov je tedaj krvavelo pri Kraljevem Gradcu na Češkem. Tudi tega se zlasti starejši delavci dobro spominjate. Bil je največji zatiratelj nemških katolikov. Začenši nesrečni »Culturkampf« je zapiral brez pravega vzroka katoliške škofe, duhovnike in redovnike; nekatere škofije so bile 8koro brez duhovnikov. Toda ta boj je minul, Bismarcka ni več, a katoliška cerkev na Nemškem je izšla iz tega boja pomlajena, novo utrjena zmagovalka. Preganjal je Bismarck tudi socijalno demokracijo, in sicer dostikrat z nepoštenimi sredstvi. Njegov »so-cijalistovski zakon«, ki je bil namerjen, da zatre socijalno demokracijo na Nemškem, je slednjo le še utrdil. — T&ko je bilo torej Bismarckovo delovanje* Slovenski delavci ne morejo imeti dobrih spominov na tega moža, kojega srce je bilo zakrknjeno za vse vzvišeno, lepo in blago. Kaj pa nemški narod? Saj ga nemški nacijonalci raznih brv tako proslavljajo' kot največjega sina nemškega naroda v tem stoletji. Mogoče, da lahko to trdi nemška buržoazija, a nemško ljudstvo sodi drugače. Bismarck je bil strupen sovražnik ljudske slobode, še zadnji čas svojega vladanja bi bil rad vzel nemškemu narodu splošno volilno pravico. Ni imel smisla za kulturne potrebe delavskega ljudstva; njegov ideal je bila dobro izurjena armada, s katero je ščitil prestol cesarjev, militarizem je bil tudi tisti bič, katerega je vihtel Bismarck pol stoletja nad hrbti nemških kmetov in delavcev. — In slednjič je mogočnik umrl in Bog je sodil njegovo dušo. Ljudstvo pa vstaja, ko legajo njega mučitelji v grob.
niki rekli, da mu odrežejo roko, sicer da umre, tresel se je po vsem životu. Toda tam ne poznajo šale. Zgrabili so ga in hajd na mizo ž njim 1 Usmiljena sestra mu je hladila rane, brisala pot s čela in ga tolažila, toda vse zastonj; on je stokal, da je bilo človeku tesno pri srcu. Ze so ga hoteli privezati k mizi, da bi se ne mogel premetavati, — kar začne tri zvoniti. Bil je namreč petek. Kirasir pogleda usmiljeno sestro in jo vpraša: »Kaj zvoni sedaj ?«
»Tri«, odgovori sestra. »Danes je petek, veste, to uro je umrl Kristus za nas na križu. Prijatelj, bodite potrpežljivi in darujte mu bolečine 1«
Vojaku so se utrnile solze. Vsedel se je, prijel z desno svojo razsekano levico, vzdignil jo in rekel ves ganjen: »Gospod Jezus Kristus, darujem Ti to bolno roko 1 Gospodje zdravniki, režite, držal bom mirno!« Začudeni smo gledali. Zvonovi v mestu so zvonili,
Naša organizacija.
Slavnost blagoslovljenja zastave
•Slovenske krSčansko - socijaine zveze« in vspored vseslovenskega shoda kršč.-socijalnih delavcev. — V soboto, dne 17. septembra: Ob polu 8. uri zvečer sijajna bakljada po mestu z godbo, serenada presvetlemu gosp. knezoškofu in blagorodni kumici gospej Pollakovi. Po serenadi priredi na vrtu Virantove restavracije »Slov. krSčansko-socijalna zveza« večer na čast došlim gostom. — V nedeljo, dnč 18. septembra: Ob 8. uri zjutraj zbero Se društva na Turjaškem trgu pred »Katoliškim domom«, odkoder odkorakajo z godbo na čelu v nunsko cerkev. — Blagoslovljenje zastave, govor, sveta maša. — Obhod po mestu. — Slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Katoliškega doma«. — Skupni obed pri »Virantu«. — Po obedu ogledovanje mesta. — Ob polu 4. uri popo-ludne na okrašenem Virantovem vrtu velika ljudska veselica v proslavo jubileja Njegovega Veličanstva cesarja s sodelovanjem raznih pevskih društev, godb prologom, slavnostnim govorom, Šaljivo loterijo itd. -- Vstop slavnih društev brezplačen. — Podrobni vspored sledi. — Slavna društva se prosijo, da nemudoma naznanijo svojo udeležbo in točno zabeležijo Število udeležencev in čas dohoda.	Slavnostni odbor.
Zadružna organizacija. Nas migljej gledč združenja konsumnih in drugih društev v zadnjem »Glasniku« ni bil zaman, akoravno se naše želja se ni popolnem vresničila. Pozivu, naj se kar najpreje storč potrebni koraki v dosego tega namena, se je I. ljubljansko delavsko konsumno društvo rade volje odzvalo in nas povabilo na sestanek, pri katerem smo se definitivno in jasno dogovorili o nadaljnih korakih. Iz hvaležnosti zato in pa vsled tega, ker je v sredini Kranjske, smo poverili temu društvu vodstvo te zadeve, dokler se kaj primernejega ne vstanovi. Naročali si bomo skupno razno blago, pred vsem pa žito, kar nam obeta mnogostranskih koristij. Seveda smo sklenili, da se hočemo v prvi vrsti ozirati na naSe kmetijske zadruge, od katerih pričakujemo, da bodo v svojo in našo korist rade postregle našim konsumnim društvom ter osrednjemu društvu v Ljubljani poročale o svojem blagu in njega cenah. Le v vzajemnosti je moč. Bog daj temu zjedinjenju svoj blagoslov, da bomo mogli po preteku nekaj časa s ponosom gledali na to poslopje zadružne organizacije, kateremu smo postavili temelj v jubilejnem letu naSega modrega vladarja Franca Jožefa, očeta vseh avstrijskih stanov.
Socijaine zadeve.
Zavarovanje za starost In onemoglost delavcev. Sedaj, ko nas državni zbor spi in po svojem škandaloznem nastopu sanja o panger-manskih in panslavističnih strahovih, treba je, da delavci pričnemo resno misliti na samopomoč. Nujna potreba nam je misliti v prvi
doktorji rezali, usmiljenka pa molila. Ko je odzvonilo, odložil je doktor, ki je rezal, orodje in rekel drugim: »Zavežite!« in obr-nivSi se, utrnil si solzo. Videč, da sem to opazil, rekel mi je: »Kaj gledaš mene ? Tam le bo čudi in uči se, kak mora biti vojak!«
Stari je pobesil glavo in pozabil kaditi, čevljar je utihnil in delavec, ki je imel mrzlico, se je prekrižal in jel moliti. Meni je bilo, ko bi angelj miru šel po bolnišnici.«
O sveta vera! Kaj bi bili mi sinovi prahu brez tebe? Ti si jasna luna, ki razganja temoto in sveti potrtemu popotniku na ozkej stezi!
A ti, dragi bralec, vzemi si za vzgled onega vojaka, daruj Bogu vse križe in bolesti svoje! S tem se rešiš vseh muk peklenskih in si zaslužiš večno srečo.
vrsti na to, kako zasnovati zavarovalnico za starost in onemoglost delavcev. Misel na stara leta tere gotovo vsacega delavca najbolj. — Dokler je človek mlad in Se pri močeh, se vže se kako prerije pošteno, ne da bi moral prositi in živeti ob milosti drugih ljudij. Toda kadar delavca zapustč telesne moči, ko omaga pod težko butaro dela in skrbi, morda preje kakor bi bilo pri normalnih razmerah pričakovati, tedaj nastopi zanj še-le prava nadloga. Delodajalec ga odpusti iz dela brez vsake podpore ali odškodnine. Ob svojem malem zaslužku si ni mogel ničesar prihraniti za starost vkljub temu, da je slabo živel in je boljša živila poznal morda komaj le po imenu. Ne kaže drugače, kakor prijeti za beraško palico in prosjačiti kruha od hiSe do hiše. Da se zabrani to zanaprej, je nujna potreba, da pričnemo delavci prav resno, misliti na samosvojo pomoč in skušamo z lastnimi močmi zasnovati vseslovensko zavarovalnico za starost in onemoglost delavcev. S tem činom bi neizmerno olajšali delavstvu skrbi, ki jih ima pri pogledu na Btara leta. Res je, da delavci dandanes, posebno nekaterih Btrok, zelo malo zaslužijo, tako da komaj živč. Res je pa tudi, da se vkljub majhnemu zaslužku na leto izda marsikaj za morda nepotrebne ali pa celo škodljive stvari. Mogoče je toraj pri dobro urejenem delavčevem gospodarstvu vplačati in vtrpeti mali tedenski znesek, katerega bi plačeval v to blagajno ib si s tem zagotovil za starost oziroma onemoglost pošteno penzijo. Ako pomislimo, kolike svote denarja nabero socijalno-demokratski voditelji od delavcev in to največ od revnih delavcev, samo v agitacijske namene, od česar delavci nimajo prav nobene koristi, smemo pač upati, da bomo tudi krSčanski socijalci pokazali vsaj nekaj požrtvovalnosti v svojo lastno korist. Od države in dežele ne smemo pričakovati ničesar. Tam nimajo časa misliti na 8ocijalno reformo. Zato si moramo v okvirju zakona in naSih pravic pomagati sami. Dne 18. septembra bode v Ljubljani veliki vseslovenski krSčansko-socijalni delavski shod. Ta shod nq sklene resolucijo, v kateri se pozivljejo vsi slovenski krSčansko - socijalni delavci, da si vstanovč zavarovalnico za starost in onemoglost. Z vresničenjem te misli bomo krSčanski socijalci pokazali, koliko nam je na srcu naS trpeči delavski stan. Pokazali bomo svetu tudi, da le krščanski socijalci hočemo v resnici pomagati delavcem, in da imamo tudi nesebično voljo storiti vse, karkoli more kaj koristiti. Z lastno močjo smo zasnovali lepo Število konsumnih društev. Z lastno močjo smo si vstanovili v Ljubljani delavsko stavbinsko društvo, katero že stavi delavske hiše. Z lastno močjo in pomočjo božjo hočemo zasnovati tudi prepotrebno zavarovalnico za starost. Z lastnimi silami in močmi skuSali bomo nadalje snovati tudi samostojna delavska pčdjetja, v katerih bodo delavci sami gospodarji in bodo sami vživali trud svojega dela. Na ta način skuSali bomo krSčanski socijalci povzdigniti delavski stan. Ob enem bomo pa tudi zapeljanim socijalnim demokratom pokazali, da so na napačni poti; da se pa vse to doseže, potreba je vstriynega in požrtvovalnega delovanja, katerega naj bi se poprijeli vsi javnega delovanja zmožni delavci in njihovi prijatelji. Sobratje, skušajmo, da si kakor naglo mogoče zasnujemo zavarovalnico za starost in onemoglost! Dolžnost naša je, da se ganemo in v skupnem delu proslavimo svoj stan, svojo domovino in svoj narod! Temu skupnemu delu dal bode gotovo tudi Stvarnik naš svoj blagoslov. Zato naprej!
Moški delavnik. Švicarski delavski urad (Arbeitersekretanat) je sestavil, koliko časa delajo po raznih državah moški delavci. Iz tega posnemamo nastopne važnejše podatke:
1. Severna Amerika. Pri vseh vladnih delib je v vseh zveznih državah v veljavi osemurno delo. V Kaliforniji in Idaho velja to tudi za občinska dela. Tudi drugi delavci imajo — vzlasti v Illinoisu, Indiani, Missouri, Ntw-York-u, Ohiu, Pennsylvaniji, Wisconsinu in WyomiDgu — navadno osemurni delavnik. Zakoni so pa v tem oziru v posameznih državah različni. Connecticut ima zakon, da osem ur dela velja za dnino. V Floridi je postavna dnina — 10 ur. V Ge-orgiji je prepovedano delati po več nego po 66 ur na teden, v New Yersey-u pa po 55 ur.
V	Mainu je 10 urni delavnik, će kdo zahteva več dela in ga ne plača posebej, se kaznuje.
V	IVyomingu je postavni osemurni delavnik določen za rudnike, v Ohiu in Pennsylvaniji pa za vse obrtne delavce. Za peke in železničarje je določeno v New-Yorku deseturno dnevno delo. Torej vidimo, da se po večjem suče v severni Ameriki delavnik med 10 in 8 urami. In vendar kapitalisti ne ubožavajo. Pristaviti pa moramo, da navedena določila ne veljajo za posle in poljedelske delavce. Ti so v postavah naravnost izvzeti. 2. Avstralija je druga dežela, ki z ozirom na delavnik najbolj skrbi za delavce. Postav sicer nima, toda navada je, da odraBtli delajo v zapadni Avstraliji po 9 ur na dan (cestni delavci po 8 ur), v južni pa vsi izučeni delavci le po 8 ur. Splošno je v navadi, da se ob sobotah dela samo pol dneva. Ce se hoče nedelja ohraniti počitku in posvečevanju, je nujno potrebno, da dobi delavec v soboto čas, da si nakupi potrebnih stvarij, da kaj popravi v stanovanju itd. — Tudi v Novi Zelandiji je že dolgo časa osemurni delavnik v navadi. V Queenslandu je določeno, da pri državnih železnicah tedensko delo ne sme presegati 48 ur. Avstralskim delavcem so najbolj pomagala strokovna društva, toda povdarjamo, da ta društva s socijalno demokracijo nimajo nobene zveze. 3. V Vzhodni Indiji je v predilnicah določeno 11 urno delo. Med tem delom imajo moški po pol, ženske po poldrugo uro od-dihljeja. 4. Na Nemškem ni splošnih postav, ki bi določevale delavnik. Samo za taka podjetja, ki so zdravju in življenju nevarna, so posebni zakoni. Tako n. pr. tam, kjer izdelujejo ogledala, ne sme trajati delo od ok-tobia do maja več nego 8 ur na dan, od maja do oktobra pa ne več nego po 6 ur. V tvornicab, kjer se izdeluje ali rabi svinec, se ne sme med 14 urami dlje nego 12 ur delati. Za pekovski obrt so tudi posebna določila. Pri rudnikih je najbolj v navadi 10 urno delo; izvoz in uvoz je v to dobro vračunjen. 5. Na Angleškem se v državnih podjetjih dela po 8 ur na dan; tudi pri posti velja 8 urni delavnik. Pri železnicah se smejo delavci, ki sodijo, da morajo predolgo delati, pritožiti pri trgovskem ministerstvu. To preišče zadevo in ukaže železniškemu podjetju pod kaznijo, da se mora delavnik skrajSati. Na ladijah sme jeden kurjač pokuriti na dan k večjemu tri tone premoga, v vročib krajih pa le po dve in pol. 6. V Belgiji določbo zakoni samo za ženske in otroke najviSji delavnik. Drugod je v navadi 10—12 urno delo. Vendar so zadnji čas v nekaterih večjih podjetjih jeli uvajati že osemurno delo. 7. Na Francoskem je postavno določen delavnik samo za železničarje in sicer na 10 ur na dan. 8. Na Holandskem ni sicer nobenega zakona glede moškega delavnika, toda
pri javnih delih se v razpisu zahteva, da podjetnik ne bo zahteval več nego 11 ur dela od svojih delavcev. 7. Na Norveškem je delavnik postavno določen samo za peke. 10. V A v s tri ji je v tvorniskih podjetjih prepovedano delati po več nego po 11 ur. Vlada sme dovoliti izjeme. Za rudarje je določena Sihta na 12 ur, toda pravo delo ne sme presegati 10 ur. V cesarskem arzenalu je uvedeno devet in pol urno dnevno delo. Postavo sicer imamo v Avstriji, toda izjem je preobilo. Na Ogerskem pa sploh nimajo nobenega določila, ki bi v tem oziru varovalo delavce. 11. Na R u s k e m je splošno uveden 11 in pol urni delavnik; kjer je delo zdravju škodljivo, ga vlada lahko Se bolj skrajša. 12. V S v i c i je za tvornice določen Humi delavnik; ob sobotah in pred prazniki se skrajSa za jedno uro. Pri železnicah se dela k večjemu 12 ur; vsak železničar mora imeti 52 prostih dnij na leto. V resnici pa delajo v Švici po tvornicah večinoma le po 10 ur na dan. — NaSi podatki nam pričajo, kako nesmiselno je očitanje naSih nasprotnikov, ki kričč, da hočemo za poljedelske delavce uvesti 8 urno dnevno delo. V prvi vrsti se gre samo za obrtne delavce in celo v tistih državah, kjer ti najmanj delajo, ni nobenih določil za poljedelce. Druga važna stvar, ki jo posnemamo iz navedenih podatkov, je pa ta, da skrajšanje obrtnega delavnika ne skodijje obrtu, kot kričč liberalci. Z vso silo se moramo postaviti v Avstriji, da zbijemo 11 urnemu delavniku vsaj jedno uro in da zahtevamo, naj se zakon o delavni d6bi bolj določno sestavi. Tretja in poglavitna stvar, ki nas jo učč ti podatki, se pa glasi; Kjer je krepkejša in od socijalne demokracije neodvisnejša dela v s k a o r g a n i z a c i j a , t a m so zakoni za delavce boljši. Na Nemškem, v Belgiji in na Francoskem je socijalne demokracije največ; zato pa tudi o kakem sploSno določenem delavniku ni v postavah nobene besede. Na Angleškem, v Avstraliji in v Severni Ameriki je organizacija med delavci krepka, toda v velikanski večini nasprotna socijalni demokraciji in zato ima tako lepe vspehe. Sobratje! odprimo vendar oči in ravnajmo se po skušenih, za nas tako bodrilnih vzgledih. Živela delavska organizacija, toda proč s socijalno demokracijo 1
Štrajki v Avstriji. Po izkazu trgovskega mini8terstva je bilo 1. 1896. v Avstriji 294 stavk. Od teh 294 slučajev se jih je končalo 64, kjer so delavci dosegli popolni vspeh, v 107 slučajih le deloma in 128 krat so delavci Strajkali brez vsacega vspeha. Te Številke ne povedč nič veselega; strajk je za delavca še vedno jako riskantna stvar. Zgubljenih je bilo pri teh 294 Strajkih 700.000 gld. delavskih dohodkov. Kdo jim jih je nadomestil?
Na Dunaju se je vršil te dni mejnarodni rudarski kongres. Zborovalci so sprejeli več pametnih, za rudninske delavce gotovo koristnih resolucij. Obširnejše poročilo smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjo Številko.
Rudarji na Pruskem so boljše plačani nego pri nas. Prvo letošnje četrtletje v Gorenjem Harcu zaslužil je povprek delavec 2 22 M. za Sihto, v Dortmundu pa 371 M. Pri tem so seveda plače za različne delavce različne; mladi delavci pod 16 leti zaslužijo krog 0 74 M., boljši delavci pa pridejo do 4-53 M za Sihto. V glavnih okrajih (Dortmund, Osnabruck, Saarbruoken) ne presega Sihta
9 ur. V Gorenji Šleziji ima Se 32 % delavcev 12 urni delavnik, 59 % pa 10 urni.
Drobtine.
Tovarniški zdravniki. Žalostno, pa resnično je, da delavstvo do tovarniških zdravnikov nima in ne more imeti tistega zaupanja kakor bi bilo treba. Krivi pa so tega gospodje doktorji sami, ker dostikrat napram svojim delavskim pacijentom ne poznajo tega, kar se imenuje humaniteta. Delavsko časopisje raznih strank že leto za letom odkriva slučaje, kako nečloveško se je ravnalo nasproti delavcem od strani tacih zdravnikov, ki so v službi tovarniških ali prometnih podjetij. Kako strogo se tu postopa pri določitvi telesne nesposobnosti gledč pokojnine, če je delavec bolan, potem je Se vprašanje, če ga hoče zdravnik tudi za tacega spoznati. Mi bomo vedno opozarjali, da bodo delavci tudi v tem oziru vedno nastopili za svoja prava in zahtevali ako so v bolezni, človekoljubno in vestno ravnanje. Izvedeli smo za slučaj, ki se je pred kratkim primeril v Ljubljani. Tobačna delavka P. je imela težko živčno bolezen, tako da se ji je tudi na umu zmeSalo. Oseba, stanujoča v oni hiši, gre po tovarniškega zdravnika dr. M., a ta ni hotel iti k bolnici, dasi bi bil dolžan to storiti. Vedel se je proti dotični osebi Se celo jako nedostojno. Za danes smo ta faktum zabeležili brez opazke.
Pri vrhniškem shodu zadnjo nedeljo je kot prvi govornik poslanec Gabr. Jelovšek v poljudni besedi razložil težavne razmere katoliško - narodnih poslancev v dež. zboru, opisujoč razne boje, ki jih morajo imeti, kadar se gre za kako stvar kmetu v korist. Izrekel je nadejo, da se posreči kmečkim poslancem izvesti Se marsikaj, kar se dosedaj Se ni dalo n. pr. deželno zavarovavnico. — Opisaval je tudi razmere svojega volivnega okraja, v kolikor so v zvezi z deželnim zborom. Ko-nečno je podal pregledno sliko fioančnih razmer v deželnem gospodarstvu. Po pravici so mu ploskali poslušavci. — Posl. Vencajz je opisavši splošne politiske razmere pojasnil narodne in stanovsko kmečke zahteve naših dnij. Razložil je v lepih besedah pomen »NaSe straže«, slovenskega vseučilišča, nad-sodiSča v Ljubljani, mirovnih sodišč in zadružnega življenja med kmečkim ljudstvom. Njegov poljudni in poučni govor je zaslužil dobljeno pohvalo. — Dr. Krek je razvijal potrebo združenja Slovencev s Hrvati. Pred sklepom je horjulski Stanovnik povprašal deželnega poslanca več stvarij tičočih se horjulske doline in konečno je pojasnoval potrebo in koristi kmetijske zadruge v Horjulu, pritožujoč se, da ima toliko nasprotnikov in vpraSajoč g. poslanca, kako sodi v tem oziru. G. poslanec je točko za točko pojasnil;! gledč zadruge je pa pristavil, da v svojem poslu kot deželni poslanec ni nikoli ničesar govoril ali storil proti zadrugi, da pa obža luje, če bi bil kedaj zasebno rekel kako preostro proti nji. Dekan-predsednik je zaključil zborovanje, potem ko smo še cesarju zaklicali trikrat živio.
„Delavec*1 in „Svoboda" sta prenehala izhajati. To vest smo pred nekaj dnevi prejeli iz Trsta, a prišla ni nepričakovano. Že dalje| časa smo opažali, da za kulisami »Delavca« ni vse v redu in res, katastrofa je bila kmalu! tu. Sodrugi so vse storili, da bi rešili smrti svoja ljubljenca, pa ni Slo, — ker ljudstvo ni hotelo. »Delavec« in »Svoboda« nista naSlaj prave zaslombe mej širSo maso in zato staj pogorela. Vsako tako podjetje mora računati z ljudsko voljo, a za socijalno-demokratične časnike nase ljudstvo nima volje. Zato sta morala zaspati oba. Prav je tako! Odkrito bodi povedano, da listov, ki bi tako surovo in podlo pisali, kakor »Delavec«, je Se v onih deželah malo, ki so popolnoma v socijalno - demokratičnih rokah. Vsak članek, vsaka notica je bil pampilet. In to bi bila hrana slovenskim delavcem? Socijalnih stvari sploh prinašala nista veliko. Njih polemika ni bila nikdar dostojna; vsi njihovi spisi pa so mrgoleli najodurnejsih psovk in neslanih
zabavljic. Vsak nepristranski opazovalec je-moral videti, da tak list, ne glede na to, da je socijalno - demokratičen, more ljudstvo le demoralizovati, a ne ljudstvu koristiti. To je ljudstvo samo uvidelo in je vrglo strup od sebe. Citateljev je bilo malo in naročnikov Se manj. Da sta »Delavec« in »Svoboda« nehala izhajati, to je velik udarec za socijalno-demokracijo na Slovenskem, katerega ne bo tako lahko prebolela.
Največ volilcev ima volilni okraj V. kurije v Kolomeji na Gališkern, kjer zastopa 107.710' volilcev le jeden poslanec. Taka volilna pravica je le v Avstriji mogoča.
Nekaj kriminalne statistike s Francoskega. Francoski liberalni časopisi prinašajo večkrat novice, kako je bil ta ali oni duhovnik zatožen in obsojen. Njih namen je očividen. Ta navada pa ni samo na Francoskem, marveč tudi drugod. »Figaro« navaja sledečo statistiko, ki zadeva višje stanove:
	Štev. oseb.		Na 15.000 prebi-. valcev pride obto-Štev. obt.	Ženih:	
1.	Duhovščina 152.550		9	1
2.	Uradništvo	164.000	144	11
3.	Umetniki	18.000	21	14
4.	Učenjaki	4.000	5	19
5.	Zdravniki in kirurgi	20.325	32	24
6.	Sodnijsko osobje	28.384	119	64
7.	Bankirji in agentje	900	78	130
»Figaro« dostavlja: »Skrbno izdelana Statistika, dokazuje, da je največ nemarnosti, pijančevanja in zločinov tam, kjer triumfirajo brez-božnost in radikalizem, kjer so največ glasov dobili poslanci napredne levice.« Neki časopis na Slovenskem bi si to lahko zapomnil.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
ter zagotavljam najsolidniša postrežbo in znižane cene.
1 Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Frano Pavšner,
krojač v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4.

izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«