^»SZSL.1. u—	IAUAI011IICI70 I« m AM 17 O	officui^ofsssw
* I ttl^r«« b>*M>,fMdn	1 ■■^Vt'^l^fl IB I /"■|l|«j|	oi»n Sodetie« and Organi.
NEODVISEN UST ZA 8IX)VENBKE DELAVCE V AMERIKI.	*
NO. 15.	C2LEVELAND, OHIO. MONDAY, FEBRUARY 7. 1916.	LETO IX. — VOL. IX.
* ' _ .	. . ......... m*..... 1111. ,	1
& >™ *	'	, 1 ,
Nov SDor	med Nemciio in Ameriko	radi Lusitaniie.
Mestna novica.
■i ■■"
Rame kompanije so pričele
sprejemati na delo samo ameriške državljane.
Tujci samo za najnižja dela.
—The Packard Co, izDetroi-ta, ki ima svoj urad tudi. v Cle-velandu, je naznanila, da bo odslej sprejemala na delo samo ameriške državljane, a tujci, 'ki nbo državljani, bodejo pprav-Ijali pri njej samo najbolj umazana ali priprost^ delavbrez vsake nade, da bi mog^li delo zboljšarti. Packard Co. ima kakih 4000 uslužbencev. Tej Ikom-paniji 'bodejo v kratkem času stedile vse druge kompanije, tako bodejo boljša dela mogli dcfoiti le ameriški državljani, za nižja dela <pa bodejo porabili ljudi, ki se nahajajo v tej deželi, pa jim ni mar, da bi postali državljani. Predsednik Packard Co. se je izjavil : 'Mi se moremo zanesti le na ameriške državljane. Na ljudi, kiobvslučaju vojske v Evropi, prenesejo svoje simpatije iz Amerike v Evropo, se ne moremo zanesti. Oni niso vredni, da bi jih mi tukaj * profrežirali pri delu. Vsak delavec, ki pride sem, lahiko postane državljani. Našemu vzgledu * bodejo sledile v kratkegi ostale 1 velike kompanij e. — Mi smo, našim ljudem naznanili že nekaj let nazaj, da ameriške to-, varne fy^dejo konecno sprejemale \Jdržavljan« na delo, in 0 danes' se to uresničuje. Kdor ni državljan, ne <bo. dobil dela. Kdor je .tu v Ameriki, naj si izbere to dežele za svojo domovino, naj ostane tukaj in gotovo bo imel uspeh.
—.Harold Siegel, 22 let star, starvuijoč na 1094 E. 76th St. je bil obtožen, da je zapeljal več mladih deklic. Zato je bil od mladinskega sodnika Addamsa obsojen na prisilno delavnico. Ker pa se je kesal', mu je sodnik povedal, naj gre v ječo in naj pi zmisli kak zločin, katerega je Siegel v svojem življenju naredil, in potem ibo znova sojen. in bo poslan namesto v prisilno delavnico v državni poboljševalni zavod v Mansfieldu. Sieigiova kazen za zapeljanje deklet je bila eno leto ječe in $1000.00 kazni.
' —Poročili so se: Frauk Ra-stner, 26 let ip M^ry Cesarj /4 let; Theo. Germamovič, 23 J^t in M'ary Sekuilič, 21 let ^ Josip Bergič, 37 let in Luiza Ratajc, 38 let; Louis Mertelj, 31 let in Mary Puželj, 24 let; Tomaž Ralenpyic, 26 let in Mary RozeT tič, /19 let; Louis Katran, 23 let in Ana Znidaršič, 23 let; Xom-Zuizek, 36 let in Ana Fafyer, 28 let. Vsem novim pai^jtt • fia^ iskrene častitkel*
iLetošen predpust je dojgj jakodolg in časa za poroko je mnogo* Toda v fantovskih krogih je kriza, kot nam pripovedujejo. Deklet je premalo za krepke cl eve land ske fante; Včasih je bila za rezervo stara domovina, odkoder je prihajalo mnogo brihkih Slovenk, sedaj pa že poldrugo leto odtam ni nobenega naraščaja. Vendar se kljub temu pričakuje kakih 150 slovenskih zakonov.
-—Delavca. Louis Kovača so v petek zvečer našii na progi Nickel /Plate železnice nezavestnega ležati. Leva noga tnu je bila odrezana. Odpeljali so ga v St. Lukes bolnišnico.
—Umrl je dr. Bene L. Mili-ken, špecijalist za očesne bolezni, ki je zapustil $25.000 cle-velandfski zdravniški (knjižnici.
Ostalo premoženje', $200.000 pripade udovi.
—Odbor, ki je nameraval kupiti staro Erie pokopališče na Ei 9th St. in je že hotel začeti z prekopavanjem mrličev, je zadel na močno opozicijo. Sorodniki onih, ki so tam,pokopani, ne puste izkopati mrličev. Na prostoru starega pokopališča so nameravali postaviti velikansko zborovalno dvorano. Pa tudi odbor se je sedaj premislil. Preračunali so, da bi veljalo izkopavanje mrličev toliko, da za isti denar lahko kje (Jruigje zemljišče kupijo.
—iDJruštvo Triglav ima v sredo zvečer redno mesečno sejo.
—'Zupan Davis je izdal prvo mesečno poročilo o mestni u-pravi/ Pod njegovo uipravo Se je v januarju izdalo za $190.000. 00 manj k^kor isti mesec« lanskega Teta pod drugo upravo. Davis se mora zadržati svoje obljube, da prihrani mestu na leto $1.500.000 na izdatkih.
—Councilman Reynolds bo v pondeljek zvečer predlagal, da skliče guverner Willis izvan-redpo zborovanje državne legislature, da se odpomore mestom, ki trpijo na pomanjkanju davkov." Kakih 150 mest je v državi Ohio, ki nimajo dovolj davkov, da bi shajah. Protesti se slišijo od vseh stranij. Več mestnih uprav je že prišlo na bankerot, in tudi mestna cle-velandska administracija se le s težavo vzdrži. Davki niso pravilno razdeljeni, in dočim leži v državni blagajni" kr"ezfcb-ristno kakih $22.000.000 mesta pa nimajo miti centa za svojo upravo.	•
—iKakor se čuje izza kulis, se društvo Triglav pripravlja za uprizoritev šaloigre "Gospa, ki je bifa v Parizu, Podrobneje •poročamo ob času. . —C/has. F. Sdhiultz, ki je bil 35 let v službi vodovodnega oddelka mestne vlade, mora pustiti to službo 1. marca. Njegov urad se bo združil z uradom za mestno razsvetljavo, in s tem si prihrani mesto na leto $25.000.
—iZnani zakladnik Lake SHore banke, J. H. Jones, je bjl povišan v podpredsednika do-tične banke, in dosedanji pomožni Magajnik George Schujtz je postal zakladnik." Banka izkazuje precejšno premoženje in Uvanredno dobro kupčijo.
—(Podzemeljska železnica, o kateri so državljani lanskega novembra volili in jo tudi od§-jbrili, je nekoliko spremenila svoje načrte. Prvotni načrt se je glasil, da bo železnica šla pod E. 5StH St. do jezera. Ker so pa posestniki jjištfa E. 55th St. severno od St. Clair ave do jezera (med njimi nekaj Slovencev") zahtevali velike svote za zemljišče, je Kompanij* spremenila svoj načrt. Kako* poroča kobipanija, bo tekla železnica pod Marquette Rd. in pod E. 54th St.
-^Councilman Dajrttn ne ve- 1 rujje, da je Davis tekom enega meseca svoje uprave prihranil mestu. $195.000. Zatb bo Mr. Damm v pondeljek zveček* predlagal pri seji mestnega sveta, da se najame poseben ekspert, ki bo pregledal mestne knjige, potem šele se bo dognalo, če je kaj resnice, kar trdi župan. Za preiskavo teh knjig se je že v začetku leta dovolilo $15.000.
—Vsako leto, kadar je pri- 1 tisnilo mrzlo vreme, se je oglasilo vse polno Ijudij na mestni 1 farmi v Warrensville, kjer so jih seveda sprejemali, jim dajali trjerat na dan gorko jed in toplo prenočišče. Direktor javnih del, Mr. Beman, bo sedaj i to odpravil. Vsak, kdor pride
Vi-v	. .=::ir-: .. ., . . i
Razne zarote.
V New Yorku se bojijo oblasti * napada na podzemeljsko železnico, katero so zastražili.
New York, 6. febr. Vsi dohodi celega sistema newyorskt podzemeljske železnice so bili včeraj in danes zastraženi od policistov, in. vse osebe, ki so nosile v rokah sumljive pakete, so se morale podvreči posebni preiskavi. Policija sicer neče mnogo izdati radi teih izvanred-nih varnostnih priprav, toda toliko je "gotovo, da obstoji zarota pognati newyorsko podze meljsko železnico z dinamitom v zralk. Kdo je pri tej zaroti, in kakšna je ta zafota, polioija neče izdati. Kompanija, ki operira podzemeljsko železniso, je priznala, da je bila prisiljena prositi polirijsko pomoč. Policisti stoje noč in dan na 'straži pri vseh dohodkih k železnici.
Ottawa, Cananda, 6. febr. Velikanske zarote obstoje v Canadi. Sedaj, ko je pogorel parlament, se je dognalo, da se je nahajal v takozvanib "extinguisher" gasolin namesto vode. Ti "extinguisher" se porabijo v vsakem večjem poslopju v prvem trenutku požarja, toda ognjegasci trdijo, da je bil v njih gasolin namesto vode. V soboto je deloma zjgorela tovar-rfa Grant. Holden & <Gra'ham Co ki ima za $500.000 vojnega naročila. 'Razširila se je novica, da je podminirani državni za-kladni urad, kjer se nahaja $20.000.000 v zlatu. Straža okoli tega poslopja je podvojena. Tovarna Jardine pri Hespeler je bila včeraj pognana v zrak z dinamitom. Tovarna je izdelovala topovske kroglje. Oblasti so prijeli dva Avstrijca in enega Nemca. (Prebivalstvo Ot-tawe je v strahu. Vlada je pod-vjajda straže na mostovih, pri javnih poslapjiRt in železniških postajah. Vsi vlaki, ki pridejo v mesto, imajo detektive in v mestu samem vlada skoro obsedno staonje.
na mestno farmo, bo moral o-sem ur na dan kamenje tolči, potem bo lahko tam ostal. Be-mani se je izjavil, da sedaj ne bo več obiskovalcev na mestni farmi.
—Trgovska zbornica je poslala mestnemu svetu zahtevo, da naredi mesto postavo, ki bo prepovedalo Ihojo po železniškem tiru. Največ Ijudij se ubi-je*, ker imajo navado hoditi po železniški progi in ne pazijo na prihod vlaka.
—iMesto ibo dovolilo cestni želeiznici letos, da naredi za $800.000 poprav fa* novost i j pri cestni železnici. Drutžba je zahtevala $300.000, toda mesto ne bo dovolilo, ker bi sicer prišla v nevarnost tricentna vožnja.
—Zadnji čas, da plačate račune za plin je do 11. febr. da \ 10. ure zjutraj. Kdor meni, da 1 je račun za plin previsok, naj 1 se ne pritožuje v našem uradu, ] ampak naj igre naravnost v mesto na urad kompanije, ki bo « vaš meter dala še enkrat pregledati.
—Sam. Župnik, stanujoč na 2i$222 E. 43rd St. je šel mimo neke hiše v petek, ko jže začul krik: ogenj! 2upnik je telefoniral po ognjegasce, potem pa i tekel v hišo, kjer je sam poga-( : sil ogenj. Mlačka se je igrala s 1 prižgano svečo in zapalila. 1
—V četrtek zvečer se vrši* mesečna seja društva Ribmca, 1 št. 12. SJD£.	<
1	. , • 1 .
Kriza z Nemčijo.
Washington, 6. febr. Kriza med Zjed. državami in med Nemčijo se je zopet poostrila. Predsednik Wilson odločno zahteva, da mora Nemčija priznati svoj tzločin s tem, da je tor-pedirala Lusitanijo, sicer pretijo Zjed. države, da prekinejo diplomatične zveze z Nemčijo. Ameriška vlada je pravkar prejela iz Berolina noto, v koteri piravi Nemčija, da nikakor ne more obsoditi torpediranja Lu-tanije kot zločin. Raditega je nastala teška kriz^ vojne nevarnosti med 'Nemčijo m Zjed. državami, ker je predsednik Wilson trdno odločen, da nikakor ne popusti v tej zadevi, kajti na Lusitaniji se je potopilo tudi 220 ameriških državljanov, večinoma žensk ii) otrok. Predsednik Wilson ima sedaj nemško noto pred seboj in študira besedilo, toda v njej ni ničesar, kar bi značilo, da se ohirani a-merfška čast.
Wilson, čaka na vrnitev
polkovnika House.
Predsednik Wilson se je odločil, da ne bo prej odgovoril nemški vladi, dokler se ne vrne v 'Zjed. države polkovnik House katerega je Wilson poslal na razne evropske dvore, da izve za raana mnenja raznih držav. Polkovnik House se je mudil tudi v Berolinu in je zvedel tam za več podgofonosti glede stališča Nemčijcfnapram Zjed. državam. IPredAdnik Wilson se je izjavil, dfa m ne bo prena-gnil iz cxlgovoroW ISrda bi storil sploh kaj nepremišljenega, ampak da bo nemško noto natančno preštudiral, posvetoval se z odličnimi odvetniki, s tajniki administracije, posebno pa z državnim tajnikom Lansin-gom. Nemški poslanik Bem-storff v Washington« zatrjuje, da neniska nota, ki je pravkar dospela v Washington, dovoljuje vse, kar morejo Amerikanci zahtevati od Nemčije glasom mednarodnih postav. Le izgovarja se, da Nfemci ne morejo obsoditi zločina, ki so ga naredili pri Lusitaniji, ker baje ne more prestaviti besede "disavowal", ki je v ameriški noti, naslovljena na Nemčijo, in ki pomeni toliko kot "obsoditi" ali obžalovati.
Predsednik zaupa na ljudstvo.
Predsednik Wilson se je izjavil, da v teh teških časih, ko je mogoče vojna kriza blizu, mora najprvo spoznati ljudsko mnenje, ravno tako v Nemčiji, kakor v Ameriki, kaj ljudje mislijo o katastrofi Lusitanije. Zjed. države se lahko zapletejo v vojno, in potem bodejo dobili tudi submarini Z^ed. držav nalogo potapljati parnike sovražnih vlad, in zato je treba vso stvar natančno premisliti, kako se da na najboljši način rešiti, da ne trpiv čast Žjed. držav pri tem.
Zakaj se gre.
Zjed. države stojijo na "Stališču, da je način boja s submarini, kakor ga je vodila Nemčija od prvega začetka, popofnoma propostaven in nasproten mednarodnim postavam. Nemčija pa trdi, da njeni submarini postavno torpedirajo ladij e. V noti, ki jo je poslala vlada Zjed. držav 9. junija, 1915 Nemčiji, pravi ameriška vlada, da je Nemčija s torpedi ran jem Lusitanije preknšila najsvetejše pravice človeštva.
Nemci se boje slabosti.
iBerolini, 5. febr*. Časopisje razpravlja o nemškem odigovo-ru na ameriško vlado glede Lusitanije. "Kreiz Zeitumg" piše: j "Če bi se neffrška vlada popot-'ma podala ameriški v vprašanju načina submarinskih .bojev, tedaj bi se to smatralo pri so-
,	~ r '"-t	.' Yijjj^ ;	t ^., v M
vražnikih Nemčije in pri nev-tralcih za nemško slabost." Kljub temu pa izraža nemško časopisje nado, da se bo zadte-va konečno vseeno mirno poravnala. 2e v tem je videti, da Nemčija ne želi iti do skrajnosti.
Zadeva glede Appam parnika.
Washington, 5. febr. Državni tajnik Lanicing. bo v kratkem naznanil angleški vladi, da je zaplenjeni pamik Appam sedaj nemška lastnina, in d'a angleška vlada tega parnika nikakor ne more zahtevati za sebe. Toda ameriška vlada ne bo trpela parnika v svojih vodah. Poročnik Berg in njengovo moštvo bo moralo oditi iz ameriškega pristanišča, kakor hitro se zgode potrebne poprave na ladij i in da ladija dobi dovolj premogo in živil. Zunaj ameriškega nevtralhega vodovja bodejo seveda čakale arugleške bojne ladije na pamik.
Belgijska meja zaprta.
Amsterdam, 5. ifebr. Belgijska meja je zopet zaprta za vsako potovanje, iz česar se sklepa, da Nemci pošiljajo v Belgijo in >na francosko bojišče silne množine vojaštva za novo ofenzivo na francoskem bojišču.
450 Nemcev utonilo.
Amsterdam, 5. febr. Kot se poroča iz Petrograda je utonilo včeraj 450 INtemcev ali dve nemški stotniji, ki ste hoteli prekoračiti reo Dvinsk, ki je bila zamrznjena. Rusi so toliko streljali na reko, da so prebili led, in Nemci, ki so se nahajali na ledu, so vtonili v valovju.
Rumunci mobilizirani.
Rim, 5. febr. Rttmunjska armada je sedaj ^koro popolnoma mobilizirana. V četrtek je •bil izdan poziv, da se rekrutira-jo moški letnika 1696. Več kot pol milijona rumunjske armade je sedaj pripravljene ob ogrski in bulgarski meji. Privatne brzojavke naznanjajo, da je Ru-munija pripravljena pomagati zaveznikom ob prvem ugodnem trenutku. Poročila pravijo, da vozijo Rumunci teške topove proti ogrski meji. Poleg tega se pa gradiio silne Utrdbe ob bulgarski meji. Bulgarska vlada je zaprla vse dohode k rumunski meji. Rumunjska vlada je sprevidela, da so finance zaveznikov sijajne, vzpričo kontrakta, ki so plačali v go-gotem denarju $50.000.000 za 80.000 železniških vozov ru-munskega žita.
Italijansko ministerstvo pade?
Berolin, 5. febr. Nemško časopisje poroča, da bo Italijansko ministerstvo padlo. Mini-sterski ipredsednik Salandra se je v nekem (govoru baje izrazil, da bo treba sedanje ministerstvo nadomestiti z drugim.
Nove brzostrelne puške.
(London, 5. feblr. Sem se poroča, da izdelujejo nemške Krujppove tovarne v Essenu nov brzostrelni top, ki bo lahko v eni minuti izstrelil 650 strelov. To bo novo presenečenje za zaveznike. V Kruppovth tovarnah dela 70.000 delavcev in sicer vsak po 12 ur na dan. Italija namerava uvesti visoke davke.
Rim, 5. febr. Italijo velja današnja vojna že 7.000.000.000 lir, izmed'tega je dobila Italija 2.000.000.000 lir od' zaveznikov, 5.000.000.000 lir pa je podpisalo laško ljudstvo kot vojno posojilo. Tretje vojno posojilo, ki bo znašalo ($.000.000.000 lir., bo zaključeno 10. febr. Odtedaj naprej Italija ne bo najemala več vojnega posojila, ampak bo razpisala visoke davke, da bo lahko nadaljevala vojno, kakor
se je izjavil laški finančni mini-
•
ster. Odkar so Italijani pričeli vojno, so že itak plačali ogrom-1 no svoto 875.000.000 posebnih « davkov. Novi davki bod'ejo ob- j segali sledeče: /Poštnina za pi- t sma se poviša za 100 procentov gledališča bodejo morala oddati 33 odstotkov dobička, pove- ] čali bodejo dohodninske davke 1 in obtežili davke na zemljišča. < Ruske zgube 3.000.000. t
London, 5. febr. Ameriški 1 oddelek Rldečega križa je vče- I raj odpotoval iz Rusije in je sedaj na potu v New York. I Člani ameriškega Rudečega 1 križa se izjavljajo, da so voja- i ške bolnišnice v Rusiji v izbor- i nem redu in postrežba popolno- 2 ma zadostna. Rusko poročilo, s ki je bilo pred kratkim izdano j v Petrogradu, naznanja, da so 1 imeli Rusi dosedaj okoli treh milijonov mrtvih, ranjenih in vjetih, toda temu nasprotno 1 imajo Rusi več kot en milijon c vojnih ujetnikov v Sibiriji in s po ostali Rusiji, in da je padlo 1 gotovo več kot dva milijona s Nemcev, Turkov-in Avstrijcev 1 v boju z Rusi. Ruska duma se ] snide 18. febr. in kot se nazna- 1 nja, se bo ruska zunanja politi- s ka spremenila radi odstopa mi- 1 nisterskega predsednika Go- ] remkyna.	1
Francozi pognali Bulgare v beg l
London, 5. febr. Iz Aten se t poroča, da je ena divizija bul- I garske armade napadla francoske postojanke ob grški meji. Vnel se je hud boj, in po petih urah 'boja so se morali Bulgari ■ UifRgiFmtr. Nad en tisoč Bulga- j rov je padlo v tej kratki bitki.
Ofenziva ob grški meji.
London, 6. febr. V brzojavkah iz Soluna se poroča, da so Nemci in Buligari ob gršiki me- ! ji pričefi z ofenzivo. Poroča ae, da so artilerijski boji že dva dnij na vrsti v okolici Doirana in da angleški teški topovi ob- 5 vladujejo položaj.	1
. Bulgarsko poročilo. 1
■Iz bulgarskega glavnega sta- 1 nu se poroča, da so Francozi j napadli z zrakoplovi bulgarskd . taborišče in so zaignali več sto bomb. 450 burgarskih vojakov ' je bilo pri tem ubitih in nad 500 1 ganjenih. Bulgarsko taborišče j se nahaja pri PetriČu ob Stru-mnica dolini. Napada na bulgarsko taborišče se je udeleži-Lo 17 zrakoplovov.
Poročilo iz Avstrije.
Duijaj, 5. febr. Poroča se, da mir s Črnogorci še ni sklenjen. Avstrija bi podpisala mtr le tedaj, če ga podpišejo kompe- 1 tentne osebe od strani črnogor- ^ sike vlade. Ker pa je večina ministrov črnogorske vlade odpo- 1 tovalo iz dežele, Avstrija nima nikogar, ki bi podpisal mir od strani Črnogorcev, namreč da 1 bi tak podpis kaj veljal. Ljud- ! stvo v Črnigori je sicer mirno. 1 Brzojavka iz Drača naznanja, ' da je dospelo tja 2000 črnogor- ( cev po dolgem in mučnem potu, zajedno s 3 generali in 14 častniki. Nje vodi general Vu- 1 kotič, bivše črnogorski vojni 1 minister. Nadalje pravijo poro- s čila, da pošilja Avstrija močne j čete. na jug proti Solunu, in da T taborijo druge avstrijske čete' s v severni Albaniji, ne da bi na- . predovale.
Italijani žele miru.
iBerolin, 6. febr. INlemsško j časopisje -poroča sledeče: Ita-lijani so popolnoma izmučeni, ko so videli, da so vsi njrh na- • padi zaman. Italijani imajo samo eno željo in ta je, da bi se mir čimpreje sklenil. Ko so Av- c3 strijci zavzeli svoje postojan- t ke pri Oslaviji, si Italijani spro- \ žili na nje vso svojo artilerijo, <] ne da bi mogli prodreti. To je J Italijanom baje vzelo pogum. \
. V;	'vi;	' ¥' >'•' -- •
li Franc Jožef zdrav.
Zurich-, Švica:, 6. febr. Sem | h se poroča, da je avstrijski cesar
-	zdrav. Mal napad prehlada pre-
-	tekli teden je ziginil.	! ; v Bombe za laške konzule.
(Milwaukee, Wis., 6. febr.
-	Pred uradom laškega konzula, e Amino Conte, je danes razpo-
čila bomba. Konzul, je utekel nevarnosti. Policija je zastražili la njegov urad.
-	Nemška oklopnica potopljena^
e Kodamj, 6. febr. Velika
nem-
ška oklopnica je bila potoplje- 4 a na pri Cattegatu, med otokom
-	Anhalt in med švedskim obne-
-	žjem. Dozdeva se, da je ladija
-	zadela na mino. iNekaj časa so >, slišali brezžične klice na po-o moč, ki so pa pozneje prenehati Nemci v Afriki se ne udajo.
n iMadrid, 6. febr. 900 nemških o vojakov in 14.000 zamorskih a oborožencev pod njih povelj-11 stvom je prekoračilo mejo
0	nemške kolonije Kamerun in f a so se podali v špansko Ouinejo,
v kot se tu uradno naznanja, e Nemške čete so bile razorože- j
-	ne in internirane. To je pred- ; i- zadnja nemška provinca v Ai- 'J i- riki, ki je sedaj zasedena od
>- Francozov in Nemcev. Kamerun ima «91.130 štirijaskih milj | prostora in 2.540.000 prebival-^ icev. INfemci imajo Še eno kolo- ^ e ni jo v Afriki, in sicer Nemško Vzhodno Afriko.
Angleži pognani nazaj. [* Berolin, 6. febr. Ko so an- j . gleške čete hotele napredovati i
1	južno od Neuville, so bile po- .J gnane nazaj »z z gubam i, kot sej glasi uradno poročilo.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 6. febr. Nemci nadaljujejo z bombardiranjem j Rige in Ilkutska iz zrakoplo-^ a' vov. Ruskr> zrakoplovci pa so | zagmali bombe ne železniško postajo Mlitau in na most preko J reke Aa. Naši poizvedovalci so i na fronti armade generala Iva- f nova odkrili Štirideset nemških | min, katere so zvezali z elektri- ; ^ ko in jih eksplodirali pod nem-
škim taboriščem. V Galiciji so /j y se skušali Avstrijci pod varst-
0	vom artilerije približati našim postojankam, toda smo jih vrg-
( li z zgufoami nazaj. V ckoli re-
1	ke Bojane smo odvzeli sovrai-|| I wilku več strelnih jarkov. Na||
kavkaški fronti so Turki na vec • krajih napadli, toda so bili povsod odbiti s hudimi zgubami.
a	' M
Avstrijsko in laško poročilo, i
Itz Dunaja se poroča, da se J na vseh treh bojiščih ni pripetilo ničesar posebnega. Ravno tak^ poročajo Italijani iz Ri-1 ; ma.
Vojna tovarna poškodovana.
U iRim, 6. febr. Iz Bukarešta j se poroča, da je nastala v Ško- ^ I dovi tovarni na Češkem, kjer ^ fzdekfjejo avstrijske velike to-pove, nastala razstrelba, ki je • deloma uničila veliko tovarno.
*
Angleži kupujejo. 4 New York, 6. febr. Angleška " vlada je naročila od "Boston ™ & Maine" železnice 100.000 starih, obrabljenih železniških e hlodov. Plačajo jih po 5c ko- \ 1 mad. Ti hlodi so izvrstni za
e strelne jarke.
-	-----$$
—Sledeča pisma so v našem uradu: Krstan Živkovič; Geo. Travnikar ; Franc Sepec; Frank 3 Jenko; Jos. Jenič; Mathias La- j
pajne; Andrej Kante, Ako se ' v kratkem ne zglasijo, bodemo ista vrnifi pošti nazaj.
e —V nedeljo popoldan se bo- I
-	de vstanovilo novo društvo, ka»:J
-	tero se bode priklopilo SNPJ. |
-	Vsak kdor želi biti član tega
, društva, naj se zglasi pri Jos. ; i Janežiou na Settlement Rd. West Park, Ohio.
CLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. NAROCNINAl
JZa ALmtriKp - $2.50 2a CWdL po poJtti$3.00 Za E'Vropo - /JJO Tojammtna Jt**>UK<* - Jf
Vm pinu, dopisi te denar n*J m poUlja m: "Clerel.nd.k« AmHIu", •lit ST. CLAIR AVE. N. K., CLEVELAND, OHIO
EDWARD KAUSH, Publisher._LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
r aub	■■'■■	— *"---——— ■———■—---------------------"
Read by 25.000 Slovenians IKrainen) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only.
TIHPHONE~CUY PRINCETON 189
Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.
j	No. 15. Monday, Feb. 7th, 1916
Ne velika Srbija, ampak svobodna Jugoslavija.
"Boitoa Srbije za narodni obstanek, je ravtno tako borba za osvobodenje bal'kansfkih narodov izpod nemškega jarma. Srbija ne bo umrla, dokler bodejo živele narodne i-deje, in te ideje bodejo živele v srcu naroda, dokler ne bodejo vsi Jugoslovani svobodni".
čedo Mijatovič.
•
Beseda uredništva: Tu pričujoči članek je spisan po Me- I jah Čedo iMijatoviča, bivšega 1 srlxslcega ministra za zunanje zadeve, ki je bil stfbski velepo- 1 slanik na Angleškem, in ie od 1 leta 1870 eden izmed vodilnih srbskih državmikov in diiploma- 1 tov. (Služboval je kot poslanik | v Holandiji, na iRtunnskem in < Turškem, bil je član snbsike«ga 1 senata m je napisal več vainih 1 razjprav o mirovnih dogovorflh, s ki se čitajo po vsem izobraže- : titen svetu. Naredil je trudi mno- i prevodov iz drugih jezifkov, I in prevede! je iz aingle&keigaje- ' Sika "Avtobiografijo Benjami- ' na Franklina," itd. ■ (Pričujoči članek ima namen 1 povedati čisto resnico o polo- ' iaju JugosIovati»tva ter odloč-in zavedno zavrniti napade od ' Avstrije podkupljenega časo- j f«sja, iki trdi, da nameravajo j 3&rbi ustvariti veliko Srbijo s < pomočjo ostalih Jugoslovanov. Enaka manija se je prijela tu-
učenih urednikov "G. N." v < (N(ew York«, zato je dobro, da prečkajo sledeči članek, da bodejo na čistem, kaj se namerava z nami Jugoslovani po vojni,! Ne to, kar menijo gospodje > V Mew Yortfuf^iipalk to, kar /bodejo odlični iin* upljivni naši i državniki pod direktivo celo- i kupnega naroda jugoslovanskega sklenili.
* * *
Glejte, drtuga zima je že, odkar se nahaja stara Evropa v vojni. Da, <s>tara Evropa gleda ' na strašne in krvave boje, ka- J koršnjih ljudska zjgodovina še nikdar mi mogla zabflježiti, in' teško, da pride do tako krvayift bojev še 'kdaj v bodočnosti. Drugi led je pokril Evropo, odkar sta se srečala na bojišču dva nasprotnika, odkar se je spopadla kultura in barbaitiska Evropa, prva zagovarjajoč pra- * vico in svobodo, druga pa pa-hujoč mala ljudstva v bedo, na- i silje, palenje, sužnjost in morsko rajzbojništvo. Silna boitoa se vrši m jpotoki krvi se prelivajo, pa je tudi velikaintska na- j loga te vojske, velik cilj in namen, kajti dokler traja surova sila, ki je zastopana po Nemcih, Avstrijcih in Turkih in za- ; hteva, da stlači Evropo pod 1 svoje kopito, da zasužnji male narode, ki so imeli dosedaj svo- \ bodo in da onesreči narode, do- I tedaj se bodejo borile svobod- 1 ne države proti temu nasilju, .proti tem kriviictam,'ki pomenijo 1 za vse narode, ki se absolutno ; ne podajo pod germansko nad- ' vlado, (narodno smrt. Dokazati se mora zmago zaveznikom, da danes ni več doba nasilja, stifc-njosti in politične smrti jposa- 1 meznUi narodov, pač pa da ima vsak narod pravico do svobodnega življenja in obstanka im 1 da zasleduje svojo življensko srečo, 'kakor najbolje je more.
Pri tej ogromni evropski vojski se odločuje in rešuje tudi usoda Slovanstva, predvsem
pa tisoda Jugoslovanstva, posebno borba za osvoboditev Hrvatov in Slovencev iz poli* tične -suižnjosti Germanov.
In ta borba Jngoslovanstva, v kateri se je posebno izkazala Srbija, ki je .petnajst mesecev, kaikor mala in slabotna, ustavljala ogromne avstrijske čete, in bi jih konečno tudi še enkrat |K>raizila, da ni prišel Turek, Htilgar in Nemec ter pokril Srbijo z1 vojaki, ta ibbrba je trn v tpeti Avstrije, vazalne države Nemčije, in ta ista Avstrija, gnjila in propadla, (pod Ikatere sramotnim jarmom se nahaja toliko Jugoslovanov, Hrvatov, Srbov in Slovencev, se je vrgla . z vso »ilo nad Jugoslovane, da zaduši to borbo, da za-tre one- I ga, ki to borbo vodi, starodav- ; no Srtbijo. Kakor utopljenec, se ' Avstrija o*|>rijeml(je vsake sla- ! mice, da bi ulovila ono, kar ji ne (gre po nobeni postavi. Na J vsak način je hotela Avstrija v vojno s Srbijo, in magari če se pri tem podavi in pokolje ves 1 cvet evropske mladine vseh na- ! rodov. Nemška kamarila v Be- I rolinu in na Dunaju, pod vod- 1 31 vam pregmjitega sivca in bla- ' znega mesarja Nemcev sta u- ' prizorila svetovno klanje, ka- 1 koršnjeiga ne pozna svet, in sta- 1 ri na Dunaju ni mogel zaitisni- 1 ti oči, ne da bi se siromašni napodi evropski, posebmo pa de- 1 lavski, se enkrat ne okqpali. v ubogi ruideči krvi, katere me : prelivajo dovolj po tovarnah za svoje borno življenje, pač pa jo morajo prelivati na morja, in morja po bojiščih, za slavo in blesk d v ©h rodbin — Hohenzol-lern in Habsburgt
SHbija, voditeljica borbe za osvobodenje Jugoslovainov, je žrtvovala vse, kar je imela, ' dom, zemljo in narod svoj, in ta Srbija je ona, ki je bila Avstriji najbolj na ipotu, in ta Avstrija, ki ni mogla sama ničesar narediti Srbiji, 4ciijti vsa njena pgromna armada je bežala dvakrat tna najbolj sramoten način , pred peščico Srtbov, je zaprosila svojo gospodarico, Nemčijo, da ji pomaga streti Srbijo, ker se je bala, da ne zgubi Jepe žrtve, potlačene naše domovine, •potlačenega naroda slovenske-I ga in hrvatskega. In nemška 'pomoč je prišla, Srbija je po-Igažena, njena vojska leži na tleh — toda Srbija tna poražena, Srbija je opustošena in uzropa-na, toda srca srbskega naroda niso opustošena, njih odločnost je ena'ka kot pred vojsko, njih nameni in cilji so ostali isti — osvobodenje pogažeiie domovine, in enako osvobodenje po- . gaženih bratov Hrvatov in Slovencev izpod tevtonskega jarma.
»Istodobno, ko je Avstrija s pomočjo lN?emcev, Bulgarov in Turkov udrla v Srbijo, ker se s svojo lastno armado ničesar ni upala storiti, in- je prišlo najmanj 12 vojakov Nemčije. Bolgarije in Avstrije na enega srbskega, isodohno je Avstrija podkupila nizkotne duše, ljudi brez karakterja, »principov in narodne zavesti, ljudi, katerim je vera in narod — deinar, katerim je poštenje in čast — denar, podkupila je te ljudi, da pišejo <po časopisju in proslavljajo , tleske mesarje. Mi vsi vemo, ko- < liko je plačanih hrvatskih in slovenskih, časopisov v Ameriki oil avstrijske vlade, mi vsi vemo, kako silno narodno škodo dela to časopisje med našim , ■narodom, mi vsi vemo, toda narod ne ve. da ljudje, ki pišejo za Avstrijo, ker spod nje podkupljeni, da so ti ljudje nič dru-zega kot propadli lopovi, tatovi in lažniki, in da je njih glav- .
I
no orožje laž in previjanje dej-srev, da držijo narod v temi, na eni straini s ponjočjčo vere, sar tana in pekla, na drugi strani pa v strabu pred cesarsko jezo. Judež ni bil večji izdajalec, ko je izdal svojega učenika in dobrotnika, kot so ii plačani narodni volkovi, ki pomagajo volkulji Avstriji požirati svoje lastne, otroke istega naroda im matere. In ti podkupljeni časnikarji trdijo in trobijo v svet, da se Srbija ni borila za svobodo Jugoslovanov, pač pa le za veliko Srbijo, Da so ti listi podkupljeni, da lažejo narodu, je pripoznal sam poglavar avstrijskih lainikov, avstrijski poslanik Dumba, predno je dobil br- 1 co od ameriške) vlade, da je zie- 1 tel iz y\meriket kjer mi prosto- i ra( za take lažnike.	1
Najboljši odgovor na laži in 1 zavijanja od Avstrije p odkup- j [jenih časnikarjev, če se sme- c jo imenovati take, ker (bi jim bolj ipristojalo — rufijani — do- 1 bimo od vodilnih mož Jugoslo-vanstva. Med njimi je starina r srbskih državnikov in diploma- V tov, Čedo Mijatovič, sirski di- \ plomat, ki je dospel sedaj v s Ameriko, prosi pomoči za svo- n je sirotJtie brate v atari domo- v vini. Ko je prišel to odlični Ju- r ?oslovan v Ameriko, so ga ta- r <oj posetili zastopniki največ- n lih ameriških časopisov kot 'World", "Times" in dr. Nje- v Sfovemu prihodu so pripisovali h »Ipošuo važnost. (Tudi eleve- fi andski angleški časopisi so po- j< »vetili cele kolone prihodu Mr. S VIi'jatoviča.) Mr. Mijatovič se I-e napram časnikarskim poro iS •evalcem izrazil:	k
"Naši prijatelji govorijo o p uuši itvacijonalni tragediji. Mi n iino jim si-Ino hvaležni za njih z )!emenito prijateljstvo, toda u iaša tragedija dbsedaj še ni vi- ž lela solz niti jih ne bo kdaj vi- n lela. Naše žene trpijo bolesti, v laši moški trpijo groze, toda ni prenašamo naš težavni ja- ji ■em mirno,.	S
Naša tragedija je prosvitlje- j; la z 11 ado. V častnem boju smo Ij Kgitfbili ves teritorij srbskega 11 ^obodnega naroda, zgubili smo s '.emljo, katero smo potegnili iz k •uševin, navdani od lju(l)ezni v ca marodno Irorbo in obstanek, « n žrtvovali smo se od roda do 5 \xla. Toda v teh teških zigodo- v vinskih časih nismo zgubili ve- s ro na Boga in njegovo pravioc, k listno zgubili vere v same se- o >e, v svoje >zaveznike in v hu- n uaniteto; mi nismo zgubili ve- s re v dostojen napredek sveta, z iMi Srbi se, danes borimo iza k naš neodvisni narodni obsta- p nek, toda istočasno in ravno tako se borimo za svobodo vseh ri jugoslovanskih narodov. Av- i strija je zahtevala pota do E- s [jejskega jezera in Solun. Nem- l iija je zahtevala pota v malo v Azijo. Obe poti ste vodili prekp š Srbije. >Mi jim pa. nismo hoteli g žrtvovati našo narodno, gospo- z ilarsko in politično neodvis- z nost. iNaša dolžnost je bila, da t se jim upremo z vsemi silami, d Vedeli smo dobro, kaj zahteva r tak odpor. iKadar je narod zaveden, tedaj sklene, da raje k kastno jpoghie do zadnjega mo š ža, kakor da bi živel v sramoti tg in pod tujim jarmOm.	n
Eden izmed glavnih vzrokov [lanašnje strašne vojske je tudi r ta, ker ste Nemčija in Avstri- I ja enako zahtevale, da dobite z popolno kontrolo tna Balkanu. ^ kajti od Balkana so hoteli imeti j1 svoje koristi in raztegniti svojo k silo in oblast preko Balkana v r Azijo. Avstrija je pri tem, da Jj uniči pokret Jugoslovanov, za- c htevala* da uniči Srbijo ali jo S pa naredi sebi Vazalno državo, ® in če se m-e podajo iz oboroženo c silo popolnoma uniči.	11
Umor avstrijskega prestolo naslednika v Sarajevu, v Bosni, c je dalo našim sovražnikom po- ' vod in izgovor, da začnejo z c vojsko. IProsim vas, bodite pre- / pričani in verujte trdno, da srb J ski narod ta umor obžaluje in 11 je tudi obsodil, toda ta umor r nikakor ne tiče naše borbe, e m se borimo za naše narodne z ideje »samo 11a časten način, ki 1 je pristojen vsem izobraženim t narodom. Srbija nima niti najmanjšega stika z zločinom, ki ( še je pripetil v Sarajevu, in srb- 'd ika vlada je bila iprva izmed j1 vseh drugih, ki je tu umor obso- P lila.	n
r čimprej izvojevali zmago, in'ka-
i kor zmagovalci dik-tiraii mi-. rovne pogoje, kateri bodejo tza* j jamčili Evropi trajen mir, in ti
-	mirovni pogoji bodejo uredili
-	tudi narodne meje v Evropi.
-	Srbski teritorij bo vrnjen Srbiji,
-	Bosna, Hercegovina, črnagora, t Dalmacija, Hrvatska, Slavonija
■	Ban at in Slovenija boaejo tvo-, rile eno iim edino svobodno dr-
■	žavo, kjer bo stanovalo 14 mi-\ lijonov svobodnih Jugoslovanov, enaki v jeziku in narodni
: zaivednosti.
Tako zjedinjeni bodemo delovali v slogi m miru z drugimi modernimi narodi, delali bode-1110 za našo srečo in napredek. Popolnoma demokratsko, kakor smo demokratje že sedaj, bodemo delovali, tako da bodejo vsi narodi vezani eden na druzega kot krvni bratje.
Sribi v Sumadiji so priredil: leta 1804 narodno usta j o proti Turkom. Ti so bili prvi kristja- : ni na Balkaim*, ki so storili enak 1 korak. (Borili so se scami, brez pomoči, leta 1817 se jim je po- 1 srečilo dobiti od sultana avto- ' nomijo. In po zaslugi ruske '1 vlade je bila ta avtonomija ga- ! rantirana leta 1829 na mednarodnem zborovanju, sklenje- 1 nem v DrinOpolju.	„
To je bil ,prvi 'korak, da se 4 vsi Srbi osvobodijo ki |o se na- < hajali v suženjstvu Turkov in I Avstrijcev. In povsem naravno ^ je da gledajo na te svobodne '' Srbe tudi Srbi iz Avstrije in ] Hrvati in Slovenci. Hrvati in 1 •Slovenci v Avstriji so vselej | kazali najlepše simpatije na- J pram Srbom kot bratje. In na- J rodna ideja Sr»bov, skupna in 1 zjedinjena Jugoslavija se mora 1 uresničiti Ie tedaj, če (se zdru- J žijo in zjedinijo vsi Jmgoslova- J ni me v veliko Srbijo, ampak v veliko in složno Jugoslavijo.
Brez dvoma je, da je bil ta s jugoslovanski ideal, združenje ( Srbov, Hrvatov in Slovencev 1 jako nasproten namenom in ciljem roparske avstrijske diplo- 1 niactje. In avstrijski državniki s so smatrali Srbijo kot ono, od- 1 koder prihaja 'ves ta jugoslo- : vanskt pokret, in zato so avstrijski državniki bili mnenja, da če Srbijo uničijo, uničijo »zajedno 3 vse jugoslovansko gibanje za < svobodo in zjedinjenje. Toda ' kadar se kaka ideja v narodu 1 oživi, se taka ideja nikakor ne ! more uresničiti. Združeni Jugo- ' slovani, kadar . uresničijo svoje zjedinjenje, bodejo močna in < kulturna podpora ostali Evropi I poti k napredku.
(Dandanes zgleda to zdruijt^ J nje kot da je tako daleč od s uresničenja. Danes je sama ; svobodna Srbija v suženjstvu. I Naša bodočnost je danes od- 1 visna od tega, kako se bo zvr- ' ■sila evropska vojska. Ako zma- ' gajo zavezniki, tedaj je naše | zjedinjenje u^esni^eno, ako pa j zmagajo Nfemri, tedaj pride do ' tega, da žrtvu|j««no našo Mace- ! donijo, zibeljko našega narod- : nega pesništva.	!
To so strašni časi. Ne vemo> kakšna usoda se pripravlja našemu milemu narodu. Toda mi 1 igiedamo hrabro naprej. Nade < naiše so silneje od orožja. j
Kar se tiče predaje Črnego- 1 re, ninia posebnega pomena, j Dežela je bila takorekoč zalita j z nemškimi vojaki. Sla»b mora- j len upljiv pa je naredila preda- < ja na Bosance in Hercegovve, ? ki so bili (prepričanja, da je Čr- { rngora nepremagljiva. Toda \ lahko se reče, da je sklenil mir ( črnogorski kralj, ne pa črno- i gorski narod, Žal v resnici, da ] se je črnogorski krarj podal; j častneje bi bilo izanjega pasti 1 na bojnem polju.	<
Ako zmaga Avstrija, tedaj 1 odvzame Avstrija Črnigori I Lovčen nad luko Kotor, toda če zmagajo zavezniki, tedaj t Avstrija tega nikdar ne dobi. 1 Je še mnogo vprašanj, ki bi se ] morala tukaj rešiti, toda težav- I no je na vse odgovarjati. N. pr. j eno izmed glavnih vprašanj je, 1 zakaj Italija ni prihitela na po- 1] moč Črnogorcem. Tudi to se j bo pozneje rešilo "
Tako starina . ^jugoslovanski 4 Čedo Miljatovič. Tako govori 1 'diplomat in skušen državnik, ki < je znan kulturnemu svetu. Irv i plačanim časnikarskim rufija- i nom je to najboljši odgovor, ki 1
so cilji vojske, kakšni so cilji barbarske Nemčije, kakšni so
cilji zaveznikov, r I
. ' a I ^ -r
-.-o- V ,
Avst. pustošenje ob hercegovski meji.
V Ženevi, 14. dec. 1915.
"Neue Freie Presse" z dne 11, dec. donaša dopis neke Alice Schalek iz Gacka v Hercegovini. Iz tega dopisa, kjer se (kot glavna nota opisuje beda in o-pustošenje zemlje, priobčujemo nekoliko jako karakterističnih odstavkov: 1 .
"Na desni in levi strani ceste št rte žalostno opustošene zidine hiš, ostanki nekdanjih ljudskih bivališč. iNe zaslutži niti da se zovejo razvaline. Te ruševine se slažajo z tužnim temnim vremenom, in vse vain ostavlja sliko progasti sveta. Na nekte-rrh kamenih se še vidi barva, s katero je bila 'barvana sofoa, in izgleda r tej zadimljeni gomili kamenja, kaikor kosci rttdečega platna obešenega na kako oko-stjieu
"Te hiše niso pnborjene in i uničene z orožjem, nego so iza-paljene in to Je zapaiila baš naša vojska ffadr kaairL Iz njih je
o pričetku vojine veEeiizdajniško prebivalstvo pobegnflo v Črno goro. Sedaj ti Ejiidje^ kateri dobro poznajio zemljo &t »pota, drže pri neprijateljifr prvo črto in često so v naši uniformi, katera jih šciti: pred nami. Oficirji pravijo, da imajo manj posla z redno vojsko, kakor pa s temi prebegii.mi 'Ičušimi" kakor jih mi nazivljemo radii besede "ču-ješ", katero vedno vporablja-jo."
iDalje piše ;:
"Roka gospoda, Pašiča daleč seže. On je zelo vešče to vojno organiziral in ni nič pozabil. Ko so naši v pravičnem in o-svetnem gnjevu naenkrat pričeli paliti olbmejne vasi, odkrili so, da jim ni bHb treba baš mnogo netila. Pbvsod je bil skrit dinamit, »povsod so letele hiše v zrak s strahovitim treskom, povsod je bila izdajalska zarota. Kadar častniki govore o teh vele izdajalcih, govore s tako rezervo, da vam to pada v oci. Mene gotovo bolj itrtere-sira ton, s katerinr govorijo, kakor stvar sama.
"Ni izključeno, <Ja se bode z te fronte rrmogo naših ljudi j povrnilo z grobokejšim poznavanjem pravega stanja stvari.. g<$e,de kakor uskok, izdaja^ spijon se na fronti mnogo opre-zneje rabijo in z mnogo večjo previdnostjo kakor je običaj v notranjosti.. . V očeh naših oficirjev na fronti, je vse z<fvoje-noy k*dar mislijo na stvari,^katere oni v notranjosti ne morejo niti zamisliti m kadar govorijo o stvareh; za katere smo mi skovali neke frazarske nazive, za katere samo oni vedo, kako so se odigrale."
Potefti piše:
"Častniki ipovedo, da so bili neki uskOki zopet prijeti, in da so jim naši obetali1, da jim hočejo pustiti življenje, ako iskreno -priznajo, (zakaj so nas izdati. A samo jeden, edini izmed' njih je povedal, da so ga Črnogojrci proti njegovi volji odvedli; vsi drugi pa so hoteli raje potginiti, kakor da bi kaj pripoznali. Enega je zasliševal sam poveljnik, pa ipa/k, i v tem slučaju je bil odgovor isti: "Go&podine, jaz vem kaj sem naredil, ti napravi z menoj kar hočeš/' Ta poveljnik mi reče:, '1Kdor vidi, kako umira Črnogorec; ta mora dosti oprostiti temu narodu, katerega vodijo lajiki, toda nikaki poglavarji..
"Na polovici pota med Ar-tovcem in Bilečem se vstavimo na nekem utrjenem bregu Stepen u. Med njim in med Koritom, katero mu leži nasproti gre pot skozi najnevarnejše mesto. Pokazali sO nam steze, po katerih Se Črnogorci spuščajo, da mečejo 'bombe. Tu na Stepenu taboru je jo takozvani "štrajfuroi", kateri so sedaj dobili ime "grenzjaiger". To je jeden črnovojniški polk, odbran od M a žarov, Slovakov in Srbov in domačinov, za čas vojne proti Črnigori, da bi proti Črno-
' ' ' ^" *' ^ ' * i in niti jeden ni napravil najmanj ega .pogreška.. .Stepen je si-(gunno najtužnejši od "utrjenih točk", kar sem jih videla danes.
) OkoH brega se razprotira velika ravan, katera izgleda kakor ogromen grob; cefo ta zemlja ni druzega kot jedno veliko groblje. Iz te megle in teme kakor da je izbrisana ftrdi sama
misej življenja.....Takoj pod
bregom je ležalo nekdaj telo i 'Kljpc. INlekoliko zidin še spominja na sveJčenikovo hišo. On je tu stanoval z dvema lepima hčerkama, toda vsi trije so ze davno osvobodeni zemeljskih
^^ ^ ^ ^ " ^ t *
■	vori. Tako govoreča o nekih t drugih pozicijah, pravi pisate-. Ijica, da se ji edino smilijo naši
lekarji, naši tehniki, naši uče-
■	siiika, naši tovarnarji in trgov-. ci, kateri morajo stanovati po
■	rovih in zakopih »ni prelivati
■	svojo kri, da morajo v tej pirt-tvi jednolični sredini giniti za nečenn — a to vse samo za to, kerlje Nikita prejel ruske pare"
S ■■— ■ tif p) jSI A-
Front soba s kopališčem se odda V najem. Za avstrijske in turške patrijote ni prostora. 1233 E' 61 st St. *
AH kašliate? I twMBitdookilUil," pl- S
I	90	š* Mr. W. WoloMyo, W«lr- KI
tun, W. V» ". In ludu tem |H|
Ako kašlj&te, odpravite va* i iltfto^rSI lil kaWj! To lahko storlie, . wWviewnipridini II
rameke	lllt»1«*k fttalHDOBc lil
I mmmi ktlumu u PUu- III ^^	j	I »Hm k* mm «x»Ml emo III
Severa s ssr*' | M
Balsam for Loogs S
(Severov Balzam za pljuča) ob pravem Sum . Poskusite ga zoper ka&elj, prehlad, hripavost, vnetja sapnika, davioe alt oslovski kašelj. Je namenjen za otroke modrasi*.
Cena 25o in 6Qcv vseh lekarnah.
Itt mM JWBIMIM W UMtttcdpwvljo	— irtn 19111 M MIUJ ■ uw^	II
* nadnmjenj^m dfclor»BBViaAf ®0-	.. . . ,. . A.AAH.^	II
THAKD OIL. [Brntow Go«twitWko Olj«].	Mod,M- ZM^t« *	II
J« to mulk vetlke>t«Mln« vswhkoML Oaoa	lw»lia*Jl^rMno .|wlwfct«ta»l«»lo	M
Mo In SOo t TMh Muunah.	iato.
W. Fi SEVERA CO., CEDAR R4PID8^ WW A
JVAZJVAJVILO.
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem kupil nov av-omobil "CADILAC 8" na osem cilindrov, d*a mj bode nogoče občinstvu postreči o(b vsaki iprilikii za ženitova-ije, izlete, krste im ,pogrebe. Cene bodo kakor vedno niz-ce. Postrežba točna. Pokličite nas po dnevu ali ponoči, /edno smo na razpolago.
Posebna prilika se^nudi novoporočencem, ki kivpijo >ri nas za $50.00 ali več v gotovini pohištva^, imajo
BREZPLAČNO ia razj^pfago en avtomobil od 8 zjutraj; do 12 dop. ob 'želi to v an ju.
j ' J)>m3žIL1L.-/S ^t-^^y^qm^g^m^
iRojoke opozarjamo na n«aš motlerno urejeni pogreb-li »zavodi ZalhValna pisma so naimnajEKoljišI dokaz, da smo Up >f i redil i najbolj urejene sprevode »to še za tako nizko I :eno,. kot nekdo drugi.	«	> ' I
•Moderna Ambulanca vam je ®a razpolago po dnevi I ili ponoči
POGREBNI ZAVOD ODPRT NOČ IN DAN.
Se priporočam za nadaljno naklonjenost
JOS. ŽELE, 6108 St. Clair Ave.
Fel. Princeton <11194 W.
mm^mmw^m^^^mmmmmmmmm^m^
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
6112 ST. CLAIR AVE. .........................................
Piavi ttarokrajiki brinjevec
OCena 6 steklenic . . . $U0 Cena 12 steklene. . . $13.00
Cista iHvovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00
i Imamo najfinqii tropinjevec in ^	J	drožnik. I gal. $2.25, $2^0, $2.75
g^r^r-JB Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Fik^Ljjj Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL }
KlS^J Vinska posoda ob do 10 fal. $1.00, za 25 Bl^^M g»l. poMda $2.00. Pri Wjili naročilih je aod brez-
platen. Te cene so sam* ia na debalo. Nato- I
—--—^ cilu uj te priloži denar ia natančni naalov.
^^ The Ohio Brandy Distilling Co. I
■QT^™	fm iloreiuka druib« nm prodajo finih pgaE.
6102-04 St Omt Aw. - - Ckrdud. 0. J
■■ ................................| C
Slovenska Dobrodelna Zveza. i
H * (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT AS3*N.)(	I 1
v driavi Ohio Olj 2W vdriaviOUs	1
Smmmmmmimmmmmmmmmmm^
Sedež: CLEVELAND, OHIO	J
......rrrr-'-v " ■■ ■■ ■ .	" » *
VRHOVNI URADN I K I:	1
PREDSEDNIK. JOHN GORNIK, 6105 0T. C LAHI AVBNUK.	j
PODPREDSEDNIK: PSUMOt KO O O J, 3904 ST. CLAIR AVE.	[
I TAJNIK: PRANK HUDOVDRNIK, 1052 BAST 62nd ST.	j r
BLAGAJNIK: JBRNEJ KNAUS, 1062 BAST 62nd STREET.	J
VRH. ZDRAVNIK: J. M. SBLJfilKAR, 6127 ST. CLAIR AVE.	£
OfBORNIKI:
Frank M. JAK6I0,1203 Norwood Rd. Jo«. RUSS, 6712 Bonna ire,	J Prank ZORIC 5909 iFroaaer ave. Prank CERNE, 6033 St Clair are. - jj
Anton GRD1NA, 6127 St. Clair a*«. I«n«c 8MUK, 1051 Addison Rd.	r
Anton OfffllR, 1158 B. 61st St.	j ,
m sofa vrhovnega odbora se vrtijo vaako četrto nedeljo v mesecu	( 1
T ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. j	i r
Pisarna vrhovnega urada 11052 E. 6 to d St drugo nadstropje, *a-
7 daj. Cuyahoga Telefon Princeton 1276 R.	D ,
Val dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakaznice, naj ae	j l
potlljajo na »vrhovnega tajnika.	jj s
Zvezlno glasilo: "CLEVBLANOBKA AMERIKA"	Jj v
Iz stare domovine.
Bfe;:';;	•
črne koze 90 «se pojavile v nekaterih vaseh v radovljiškem . okra'|u na Corenjskem. Oblast, / je izdala najstrožje naredbe, da se omeje in zatro.
Pegasti legar. Od 12. do 18. /decembra je zbolelo v £al*ciji '214 oseb sa pegastim legarjčm. lt>rugod je zbolelo isti'čas 13 oseb in sicer 7 oseb na Dunaju v jin Nižjem Avstrijskem in i slu-^caj na Štajerskem (okraj Bruk > Ob :Muri.)
: Karlovec brez božičnih dre-f vese. Za-grebMci listi (poročajo: V Karlovcu letos-ni do/biti no-'benega "božičnega drevesa, j Smrekove šume se nahajajo na |icraailj»s(ki strani, odkoder so ijjcirtetje vsako leto dovaiali dre-| vej^ja na karlovški trg. Letos fa^ radi ositrih predpisov, ki ve-ijttjp za prekoračenje meje, I'jfl|anj4ka božična drevesca po-j polnoma izostala.
Iz sestreljene Gorice. Dne 17 f •■dec. je ubila granata na Poko-^ paliski cesti izvoščeka Staniča, Ihiša njegova je posuta. V Nun-jski mlici isti dan je bila poruie-( na trimdstropna hiša, "Pri be-) lem zajcu" in še neka druga. E-ilektrično centralo so porušili J18. -decembra' v ulici Leopardi J so qbstreljevali še ne dograjeno cerkev, na Korsu je močno /poškodovan notranji del resta-IJ vrači je "Pizzul", devet sob je \/popolnoma porušenih, poškodb-
V	vao je "Wienerheim", Mavro-[Lva hiša, kavarna Gjim je tudi Rfcopet poškodovana. Dh*' so tf fttreljali nagrad, dne 20. je bila f&iočno poškodovana Ihiiša grofa I IPsceja, na deželno umobolnico 'vi«! zopet priletelo 14 granat, paviljoni so poškodovani, dva člo-
[ Veka mrtva; ravmateljstvo se je Bl^očilo, da je trefoa umobolne Bn tspraviti iz Gorice. Dne 2t. (■.Streljali Italijani zopet na 1 vojaško oskrbovališče ob uliH f |Sv. Klare, osem granat so vrg-[®i zopet tja; dne 22. so letele ftranate čez mesto in poškod«'-KJfale v okolici polja, vrtove in '* /gozdiče. Dne 23. je bil krasen /pomladanski dan sn ta dan so L mirovali italijanski topovi v ve-I liko veselje, prebivalstva, ki je /hitelo ven iz svojih skrivališč
V	na zrak. V Gorici sta ostala 1 ljudstvu na razpolago samo dva ( Jzdravnika, dr. Pitamič in dr. y iCreišič. Pošta uradu je redno,
J redarji vršijo svojo težko služ-
noč in dan. t Iz pivna zobozdravnika K. is c /Gorice: Bilo je dne 18. movem-f bra, ko nas je zbudilo zjutraj Job 5. uri strahovito grmenje in r f treskanje. Hitro smo bili na no- <j \ gah. Vzrok peklenskega bob- r
V	nenja nam je bil takoj jasen, s J Treba se je bilo rešiti, kakor ycomu mogoče. Vsi stanovalci v RKfifri smo tekli v pritličje v so- 2 fp»o pod mašo velilko jedilnico, z
Tajfo <mo čakali Ikonec obstre- č Ijejvanja ali smrti! Pet in pol č urje smo prestali v nestrpnem v Pričakovanju. Tla so se tresla n Še ko je izstrelil sovražni top. s i>koli nas so treskale sovražne n ftranate in hiša se je tresla od p Kal do vrha. Stotina topov vseh v ■calibrov je spuščala svoje iz- u Strelke ma mesto, ki se ne more Shraniti. Srašanslki (peklenski rb-j pot. Neprenehoma je trajalo j<
žvižganje, šumenje, pokanje, 1 treskanje in zidovje se je rušilo. Povsodi so leteli oikoli drOb-
*	ci, opelka, karmenje. Kdor je bil
v na cesti, je (bil ubit ali ranjen,
n Ko so prenehali topovi s -svojim it . . razdejalnim delom, se je pri-
a kazalo sovražno zračno brodov-je in sovražni letalci so obdelo-;; vati nas s puškami in bombami. " ^ B.omhe so padale s sikanjem in ' K njihove eksplozije so pretftsale J ^ mesto. Tudi pri tem razrfejal-u nem delu gmo ostali še nepoškodovani. Okoli nas v sosed- { nje hiše so vdarile teillce gra- ' nate (15. 21 in 35 cm). Nasto- 5 pil je mir od 1. ure popoldne : : do pol petih. V tem času sem ( K ozdravil še štiri avstrijska vo- ' L* jake, ki so jihi zobje boleli. Po-a tem je začel sovražnik zopet z 1 a obstreljevanjem. Bilo je precej J " mraz. Hotel sem se z Valerijo ( s pogreti v veliki jedilnici pri pe- ^ " či. Slišali smo dve težki eksplo- 5 '' /»ji, potem trenutek mir, kar ( " naenlkrat udarec in bliskoma se
je zgodilo, kar se je imelo zgo- ^ 7 (iti. Zakričal sem od bolečine,r
občutil sem kakor da mi jc no-' go odtrgalo. Vsa soba je bila 1 temna vsled dima in oči in la- s sje polni prahu. Z največjo te- ' " iavo sem se vlekel iz sobe, pod- c " pirala me je Valerija, da bi sv J skril v klet. V pritličju pa sem *
*	se zgrudil in Valerija me je pre- ^ nesla v klet; potem je šla, ne ^
} oziraje se na nevarnost sredi ^ tcC*e izstrelkov, iskat dr. W., ki ^ 5 je tudi takoj prišel z mojim 11 " brlatom in mi dal prvo pomoč. v ; K sreči ni bila zlomljena nobe- * ' n^ kost, ali vsi mehki d^li od i; ) kolena dol so bili potisnjeni. 1 Pozneje sem izvedel šele, v ka- * 1 ki nevarnosti sem se nahajal. I
*	Sovražna 7.5 cm. granata je bi- 11
*	la vdrla skozi streho nad ope- * ' raeijsko sobo, potem skozi zid
! v dri^em nadstropju, sfkozi vra-: ta im skozi strop poleg vrat, ki ■ vodijo v salon, udarila še proti I zidu pri peči, poleg katere sva 1 stala, tam se je odbila proti mo- I ji nogi in obstala, ne da bi eks- d 1 plodirala. Alko bi bila eks plodi- p rala, bi pač ne bili dobili od na- ž ju ničesar več. tn to se je ago- v dilo v najbolj varni sofoi; v naj- n bolj varnem kotu 1 Z avtom sem 1 se mogel' peljati na postajo... g Usmiljeni brat Rajmumd mi je g« presknbel berglje brez teh ni- s sem mogel hoditi. Od Šempetra o dalje so nas nadlegovali še so- n vražni letalci....	n
Strela je udarila v cerkev v »< Hruiici pri Podgradu v Istri in omumila petdeset ljmdi. .Neko o dekletce in nekega posestnika je strela hudo vžgala.
Nemški krščanski socijalci in nemški INlationalveitsnd sta se dogovorila za skupno postopa- 0, h>e v socijalnili, narodnih in nj skupno državnih vprašanjih. V • političnem oziru hočejo delati p za ohranitev zveze z 'Nemčijo in „ 2a carinsko m trgovinsko zvezo, ki se naj polagoma uresniči. Glede najgodbe z Ogrsko ho- tr čejo delati na to, da se sklepa I\ vselej za daljšo dofco. Glede a> notranje politike sta stranki pi sklenili, da bosta delali za pre- za trrembo ustave, v kolikor je ta in potrebna, >m za premembo opra- ^ vilnika, za reformo uprave in le izpopolnitev avtonomije dežel, sc V narodnem oziru hočeta, da se je določi nemščina kot oboevalnijpi jezik po potrebah države in re- bi
mih deželah se naj ugodi jezi- s jij kovnim potrebam drugih na- r I! rodnosti v šoli in v uradu, a le c J kolikor je to res potrebno, za- a Varuje pa naj se nemški znaicaj r nemških dežel in nemških de- f lov dežel ter zlasti Dunaj. Ta- r ko pravi "N. Fr. IPr."	^
Prepoved cirilice v boaan- 1 1 skem poštnem in brzojavnem t prometu. Iz Sarajeva poročajo: ^ Vojno ministerstvo je prepove-^ dalo uporabo cirilice v poštnem 1 in brzojavnem prometu. Vsi J naslovi in druge pismene,, za pošto namenjene navedbe mo- s rajo biti pisane z latinico ali z * gotico. Podpisi strank s .airilico ^ se smatrajo samo za podkriža-nje.
Umrl je v (Ljubljani na Sta- } rem trgui št. 30 gospod Ivaft j Kokalj, oskrbnik železne tovar- { ne v pokoju v starosti 81. let. ( V Sevnici je umrl učitelj in . kadet ni aspirant 27. domobranskega .polka Makso Križman, vsled te^ke bolezni, ki si jo je s Sgjr nakopal v izvrševanju svoje vo- 2 |C( jaškb dolžnosti.	* r
Umrl je Friderik Krašovec, c učitelj v Linhartovi ulici št. 4. c t,il v -Ljubljani, v starosti 21 let. I n Umrl je v Ljubljani, Vogelna * m u'lica št. 9. Franc Udovičj za- r sebnik.	s
v_ Krone, franki in marke. Pre- ^ 0. računjevalni kurz za denarne 2 -posityatve v dvioo znaša do na- o jn' daljnjega 100 frankov = 143 n le Ikron^ za poiiljatve v Nemčijo k j, 100 mark = 144 kron. 0_ Oskrbovalna pristojbina v u j, deželni bolnišnici. Deželni od- E a_ bor je 'določil za leto 1916 na-
slednje pskrbovalne pristojbine p ie za deželno bolnišnico: I. razred m 9 K. II. razred 6 K, III. raz- ^ 0_ red 2 K na dan za osebo. 0_ Opekla se je štiriletna hči ^ z posestnrce Jere Bizjan v Hor-ej juPu v kuhinji pri peči tako hu^' jo do, da je drugi dan umrla. De-e>. kletce je prišlo do ognja v od-sotnosti matere, ki je šla po voir do.
ie Umrl je v Kranju znani cer-kveni slikar Matija Bradaiška, e> 63 let star.
>	V Višnji gori je nenadoma ja zadela kap oh 6. zjutraj tukaj-
šnjega lesnega trgovca Antona Faturja, ko je bil namenjen po j., opravkih.
w Razpuščena društva v Dal-n maciji. iDalmatinska namestni-^ štvo je razpustilo naslednja c društva: Hrvatska Sokolska ji društva v Splitu^ v Omišu in v ci Kaštel Novem. Ljudsiko čital- g n nico v Splitu, Ljtidsko čitalnico 'Zm v Lučen-Manušu, Pucko zoro v »Splitt», Srbskoik*go v Splitu a in Hrvatski akademični kli#. z italijanski zrakoplov se je v nedrjo, 26. dec.-zvečer približal \m Postojni. Mesto se je pravočas-no zavilo v gosto temo in Ita-Jijani so jo odkurili, ne da bi biči li kaj opravili
L-
rf -0-
ti Zakaj je taiko na -svetu ? a 36 milijonov mark globe. V Bonnu na Nemškem je bil se-i" daj končam' proces proti trem i- podjetnikom, ki so goljufali dr-
-	žavo pri davkui na žganje. To-varnar Bottrdher je 'bil obsojen
-	na šest mesecev zapora in na n 13.716.813 maik globe, če bi se • globa ne mogla izterjati, foi ob-e gojenec moral še pol drugo lefto
-	sedeti. Trgovec Jansen je Ibil 1 obsojen' na globo 8.302.492
-	mark oziroma, če bi se denar ne mogel' iztirjati, na šest me- (
f gecev ječe; tovarnar Luhanski — 1 je bil obsojen na 4.818.404 mark
>	oziroma na eno leto ječe.
1 ' i« f	0	se
J -—V soboto zvečer je nekdo S€ ; povozil z avtomobilom neko ^
ostebo na St. Clair ave. Dasirav-J no šofer ni o tem nič znal, ga je ~ . izdala neka desetletna deklica. I 1 Pač čudno, kako si je morala I 1 zapomniti številko.
H
—Neki človek je prišel v če- I ■ trtek popoldne v katedralo sv. I t Ivana na E1. 9th St. in Superior I s ave. in je korakal naravnost I i proti velikemu oltarju^ kjer jc I začel puliti sveče iz svetilnikov I in drobiti kipe. Nekaj Ijudij ,je I skočilo nanj in ga držalo, dok- I t ler mi prišla policija. Na postaji I so ga spoznali, da je človek, ki I : je ze zjutraj prosil, naj ga za- I Ijpro, in ker ga niso, je šel taz- I bijat v cerkev, da bi bil zaprtI
—
-	—Dne 22. februarija, na Wa-
-	shingtonov rojstni dan, se pri-
-	redi v mestu velikanska par«-; da glede naradne pripravljeno-
-	sti. Vsa uniformirana društva, j razne organizacije in zavodi se • parade udeležijo. Parada ima
-	namen, pokazati predsedniku Wilsonu, da se olevelandsJko
. ljudstvo strinja s pripravami za j 1 boljšo narodno obrambo.
] Vdovec z dvema otrokoma, ka-1 terihi eden je star 19 drugi pa j pa devet 1'et, se želi ženiti s pri-t bližno 30 let staro žensko. V slučaju, da se ne oženim, se t pohištvo poceni proda. 1374 E.
5 47th St._ (17) j
Pozor rojaki!
IPiroda se radi pomanjkanja fc
" prostora lep glasovir. Vreden ^
^ je štiristo dolarjev, sedaj se pa ^
" proda samo za fflioo. 1173 E. ^
60th St. (16) } 1 _ -
-	ZBOLJ6AJTE ZDRAVJE.
, Komisija v Clevelandu, O. ; se je izjavila v poročilu, da r
-	zdravi zobje pomnožijo dušev- r no zmožnost pri Šolskih otro- c
, cih od 50 do 100 odstotkov nad ] . onimi, ki imajo slabe zobe. č Izkušnje so pokazale, da osebe, s 1 ki prežvekajo hrano popolho- s
-	ma, imajo veliko več moči v v stalnosti kot oni, ki ne prežve- r
. ikajo hrane.	p
; Zboljšajte duševno nioč vaših s . otrok in sami sebi ter pridite v 9 naš zobozdravilni urad. 'Mi pre- ^ iščemo vaše zobe zastonj. s F. S/KENNEDY, n ■ urad 5402 Superior »ve. vogal j j E. 55. ceste.	s
Uradne ure od 9. do 5.30. V j, pondeljki'h, četrtikih in sobotah p Vse delo jamčeno, (17) r
Slovenka dobi delo za hišna z opravila. Plača ddbra. 4322 St. Clair ave.	(16)
I' 1 I Dr. gicbters ^ Pain-Expeller
pe^'^'otnS II
Pravega dobite ^ dite*^nosilki! Za-
RICHTER CO.
- ■
MNMHIPJPHP
OBRESTI
t. ■ 1 ■ 1 ■1
SE ZAČNEJO VSAK DAN «
VLOŽITE DENARNA ži
i J.. .VI ši
»fJL A KB -SHORE ; BANK j
Im f pravilih »tega— d* dam, km p.l—e>» 4mm ^
St Clair mi IMi/St	ni
rmpMi aaj Hsraa	^
Ssywriei mmd AMm,	šč
OGLAS.	sv
Kdor še nima visokih ruber-	^ je v (Rubber boots), naj jih
sedaj kupi, ker so prav poceni.	ro
Sedaj samo $1.15 in naprej.	P?
Dobijo se pri Jos. Kos, 15406	ni Calcutta ave. Collinwood, O.
■WMB op
I' ———i Ibr
I a. e im I-
Slovenska gostilna. 3222 LAKESIDE AVL I fi4
-— ■ SO
obilen obisk. Toina postre*
iba. Vedno sveie pijsče. ■ ve
no
m v	m1 < ,-31' -J-r&iZ. v
I	......... '	' ^ " ~ - -
1 JOS. KALAN, 1
h	S101 ST. CLAIR AVE.
se
,a -*}$1OWNDUI goittlaa^
.U	—I I .1 j ■ .11 r,- —
:o
* Fine pijače u dom. Dobro vino h likerji
^	Zmerne cene.
•i-
V	Oglasit« se pri domačinu in
,e	bodete aadovs^nL
£. t:-;. : ■■■■ti
IŠČEJO SE MOLDERJI ZA "" PICE-WORK IN MOŽJE ZA ja SPLOŠNO DELO V FOUN-!n DRY. VPRAŠAJTE PRI )a MALLEABLE CASTING E CO. 7706 PLAIT AVE. PRI 5) WOODLAND IN 79th ST.
-	-—--(17)
NAZNANILO.
Članice dr. Srce Marije (sta-ro) se opominja, da na prilhod-v~ nji seji poravnajo ves dolg, bo-^ disi meseonino ali pa za mrliče. Ld Kajti po novem letu se je začelo plačevati po ei^dolar me-e> sečnine za tristo dolarjev po-> smrtinine. Da se knjige čimpre v uredijo so cenjene sestre proše-ne, da zgoraj omenjeni dolg poravtnajo. Žene in dekleta pri-stopajte k temu društvu, pri-v stopnina je sedaj tako nizka kakor nikjer drugje. Vsaka sestra pa, ki ji je kaj za društveni napredek, naj k prihodnji se-" ji pripelje po eno kandidatinjo, s tem je zagotovljen najlepši ^ bodoči itvaprwliek, oibjednem se ^ pa vsim tistim, ki društvo ob-) rekmjejo za vedno jeziki zave-" žejo. S sestrskim pozdravom Fannie Trbežnik, tajnica.
v ——-:— (15)
OTEKLE NOGE
ali bol v hrbtu, katerega povzročajo S oblsdne neprlUke, vnetje oblati ali _ mehurja, zadrževanje ali puščanje goste vode, bolestno puMenje vode, zla-r tenlce ln klael želodec se Miro vdajo, ~ k ko se rabi peverovo zdravilo za obl-j stl ln jetra (SeverKidney and Ll-l ver iRemedy). Priporoča as tudi za I. odpravo močenje postelje «pri otrocih. Mr. Ad. Kralpovlch, lz Coaldale, Pa. ptte: "Jaa priporočam Severovo Zdre , «/dlo sa Oblati ta Jetra vaem, kj trpijo valed oblatnlh neprlllk. Meni Je čudo-ivito pomagalo." Cena 50c In fl.00 v ' vseh lekarnah. Zahtevajte Severove-ga. A ko vai lekarnar ne more založi. c ti, naročite ga od W. P. Severa Co., Cedar Rap Ide, Iowa.
s* A AAA A AAA aaaaaa A
♦	Vsakemu, kteri mi poš ♦
♦	Ije naslove svojih prija- ♦
♦	teljev in znancev živečih ♦ r- ♦ v Ameriki, mu pošljem ♦
-	♦ lep spomin.	ap^ I ♦ HEN. J. SCHNITZER, +
♦	' BANKIR. #
♦	141 Washington St. 4 4 NEW YORK.
A AAA A AAA AAA AAA A
wwwww-www wwwwww w
Išče se bolj priletna ženska za oskrbovati malo slovensko družino Stanovanje in hrama v hiši, plača po doigovoru. Poizvc se na upravništvu tega lista.
--- (17)
Hiia naprodaj blizu tovarne, vogal, in ob cestmi železnici. Pripravna za trgovino. Rent letno $150. Lot 40X110. Proda se iza $1300, nekaj v gotovini, drugo po dogovoru. A. Legat, 3103 Camden ave. Lorain, O
CENJENA NEVESTA 1
Najtopleje se vam priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih poročnih oblek, šlajerjev, šopkov, kakor tudi vseh drugih potreib-ščin, ki spadajo v to vrsto. Vsaka
nevesta aji ženin ima I v slučaju poroke precej velikih strošiloov, in torej, če si želite svoje stroške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, , kupite, kar potrebujete za poroko pri meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno niižji ce-| ni kakor kje drugje.
Na dan poroke pošljem k vam na dom dobro izurjeno I spletalko, ki vam splete lase in i opravi za poroko in to čisto brezplačno.
Za obilen obisk se najtopleje priporočam, iker bom tudi vedno gledal na to, da vam točno in pošteno postrežem. Z spoštovanjem BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave blizu Addison Road.	(2$)
FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos* Kozely, 4734 Hamilton ave.
•I .^V.:.,.;.; • ...-j V	JWM& V iV. fStL'ii fif'ii i'B ■ '-J
a 1 Jem. Oensr, ki, as Žrtvuje xs ss* D □ mo Izobrazbo, je najbolje nsl* Q O tsn, In rve vzame ga ns kriza ne 0 0 vojna. Plilts sa pojssnlls ns B •LOV. K. SOLA,	B
a	611« St Cislr svs. (4C)C
01; _ _ ___°
ZADNJA PiRILIKA!
Vse ženske in otročje zimske suicnje iz najfinejšega blaga, najnovejše mode, vse številke, morajo biti razprodane ne gledajoč na zgdbo ali dobiček po sledečih, cenah:
ŽENSKE SUKNJE: poprej $ 7.50, sedaj $3.25 poprej $ 9.50, sedaj ^3.95 poprej $112.50 do $15. sedaj samo«,....
9 6 95
Vse soiknje vredne $18 do $25.
sedaj samo......$11.75
OTROČJE SUKNJIČE: poprej $4.00, sedaj $1.98 poprej $ 5.00, sedaj $2.75 Vse suknjiče vred. $6—$10,
sedaj samo......$3.95 ;
iZapomnite si dobro, da bla- J go kupljeno pri meni, je ga- j rant/i/rano čisto, sveže in trpežno.
Kupite sedaj, ker lahko dobite dve suknje za ceno ene.
Za obilen obiA se vam najtopleje priporočam	.(26) j BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. bHizu Addison ceste.
•DRUŠTVA, POZOR!
Slavnim društvom nazna-jani, da imam na razpolago izvrstno urejeni (pm>stor za izlete , in druige zabave, vse je popol-noma ma novo urejeno, pFešiče, kuhinja, barroom, itd. V sluča- 1 ju dežja ste zavarovani v velikj dvorani.
Pridite in si izberite dneve 1 sedaj, da ne bode prepozno, i ker nekaj d-nij je že oddanih. j Se priporočam	1
JOS. KASTELIC, (prej: Jernkove farme.) EUCLID, OHIO. !- i
'Jnm^
TiW Jr
w
ft^^r
a
V
m. m
i
• ■ 1	. -. , '.	1
1
National Drug Stort! SIov«?^ tek^w. 1
vogal St. Clair ave. in 61. ceste	1
S posebno skrbnostjo izdeluje-	1
mo zdravniške predpise. V at-	c
logi imamo m vse, kar je treba	'
v najiboljii lekarni. (45)	A
* ', . ' .' I : ■ 1 ■_ 1
1
!■ t— i«ti, j- -1 -j-,-----r-Tn
fci ttsfstjMi hi ftMifaliJMi sAftvfli vti S
flMMT# SS^TlfltL	g
VH »Ilnwefthl rm*
uMllitwti hwil^linihiMbi ( nmllMk irihulur, lnliliiS »rtn>
Guenthers Sio?ot Lckanuu
Addiasa fUL vegal St. Clslr Arm. s
&B
Union
SCRAP TOBACCO
J« delan iz najboljšecn duha- j. itaza cigare. Sag^ najbo^ii tobak as potrebvjpl Najb^jii j tobak sa ive&iyeTV vsakem paketu j« kupon.	«
—llfflMI-—1
Union l^aM^lB Mads s
b
0
S IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
S:	==g=
1	Dr. A A
^ Kalbfleisch,
ce !
a.; 6426 St Clair Are. •
e, 1 ■
^ ; Govori se slovensko in hrvat~ j sko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske
\ ; strežnice. Edini zobozdravnii-
*	J 1
j ki urad v mesto, kjer se govori
'* ' slovensko in hrvatsko.
5- i 1 „ ,
; ;	Uradne nret
i	Od 0i30 do llt30 dop.
t ;	Od 1:30 do 5:00 pop.
, j Od 6:00 do 8K)0 rrtčer
Telefon urada:
i ] East 408 J.
a" !	Telefon atanovanja:
a-	Eddy 1886 M.
z' —_	J
.....................r
VARUJTE
SVOJE LASE!
USPEtNO,	M
^^^ ZNANSTVENO ^ ZDRAVLJENJE S POPOLNOMA < BREZPLAČNO ZA MOŠKE IN ,	IEN8KE.
T	&
z- ^^^ ^j^H^uk W
[e
e' Ali vam lasi predCaeno postajajo l- alvi? Ali vam spadajo lasi? (< Ali »o vam iaal suhi ali mastni f 1 Ali vas arbl glava ali Imate prhljaj?
AH ste plešasti, ali postajate ple-e iaaU?
Ako trpite od katere gori navedene ), bolesni, potem ne čakajte več, kar vsako odlaftanje Je nevarno. FMSite nam takoj po našo ilustrolvano kpjlgo pod naslovom
KRESNICA O LASEH," Knjiga ima eledefto vsebino: jpopie o laseh; sestava lae ln temena, vzroki lspadanja las ln plešavosti, kako se vidrtijo lasi lepi in ®dra\rl, _ ispadajoje las, brada in brke. Prisnene zahvale od ozdravljenih ijudij. Brszplsfino poakuisnje zdravljenja. Mi vas hočemo prepričati o nailh velikih strotkih, da zdravilo "CALVA-C URA" ustavi lzpadsnie las, odstrani prhljaj ln enbečnost na glavi in po-speSuje rast laa. Ml vam poiijeaio $1.00 vredni lonček "Calvacura" Step. 1. aknpno a gori navedeno knjigo "Resnica o lasih", ako nam potljete avoje ime in 10c v srebru aH znamkah v pokritje poftbne poMlJatve.
Izrežlte spodnji kupon ln poiijite ga takoj na: UNION LABORATORY, BOX 554, UNION, N. Y.
Union Laboratory, Box 554, Union N.Y Priloženo pošiljam 10c za pofttnlno In vas prosim, da ml poiljste 11.00 vredni lonec "Calvacure" fttev. 1. kar k or tudi vsio knjigo "Resnica o lasih", (Izreftite ta kupon in prUoltts ga piamu.
Naprodaj je slovenska gtoge- -, rijska prodajalna, obstoječa j. nad 10 let. Ddber prostor. Pla-r ča se $1000 takoj, ostalo pa na * a lahke mesečne obroke. Kogar ) veseli, naj se za podrobnosti o-brne na uradi Cfovelandske A-
' merike.	(15)
* ' .i«
Bell Rosedale 3377 w- Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—is, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemSko. 5409 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
VOLNENI SVEDRI:
n Vse moške, ženske in otročje svedre iz čiste volme dobite sedaj pri mesvi po skrajno zniia-
•	ni ceni.
Kupite sedaj in si prihranite denar, ker volna je vsak dan dražja.
Za dbilen obisk se vam najtopleje priporočam	(26) BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair ave.
blizu Addison ceste.
VSAKI MOŽ.	.
ki trpi na oslabljenju živcev in pomanjkalnju energije, posebno oni, ki so podvrženi prepogostim izločkom, si lahko po-maigaja z našim slavnim zdravilom. Zavitek $1.00 s poštnino APHRO REMEDIES, Rock Springs, Wyo.
Pekarski pomočnik i z učen v starem kraju išče stalne službe. Zmažtn več jezikov. Frank Foksi, 731 E. 156th St (16)
■■ tuši*-.'k fmi ••
1CLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNIN At
f JEa JkmtriKp - $2.30 JZa Cl+tfd. po poJti$3.00 Za Evropo - $3~50 Vasamtzna Jt*x>ilK.a - 3c
Ven pisna, dopUi ta denar aaj m paiilja na: "Cltrslaadaka Amerika",
1	nit err. clair ate. n. e., Cleveland, obio
I EDWARD KAUSH. Publisher._LOVIŠ J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. ^
Read by 25.000 Slovenian (Krainen) in tk* City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only.
TRL1P1H^1E"CUY~PWINCETON 190
Entered as second-doss mailer January 5th 1909. at the post office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3rd. 1879.
No. 15. Monday, Feb. 7th, 1916
Ne velika Srbija, ampak svobodna Jugoslavija.
"Boifea Srbije za narod- . ni obstanek, je ravmo ta-ko borba za osvobodenje balkanskih narodov izpod nemškega jarma. 6r- . bija ne bo umrla, dokler bodejo živele narodne i- 'j de je, in te ideje bodejo (živele v srcu. naroda, do- ' kler ne bodejo vsi Jugoslovani svobodni".
čedo Mijatovič. '
Beseda uredništva: Tu ,pri- J ču<joči članek je spisan po ide- J jah Čedo IMijatoviča, bivšega r srixskega ministra za zunanje . zadeve, ki je bil srbski velepo- ' slanik na Angleškem, in že od r leta 1870 eden izmed vodilnih \ 'srbskih državinikov in diiploma- n tov. Služboval je kot poslanik | Iv Holandiji, na Rumnskem in c Turškem, bil je član srbskega t" |senata in je napisal več važnih r Arauprav o mirovnih dogovoiDh, s liti se čitajo po vsem izobraže- ? Ifiiem svetu. Naredil je tudi m no- i Igo prevodov iz drugih jezikov, I in prevedel je iz amgleškega je- r |«ika "Avtobiografijo Benjami- t na Franklina," itd.	•
(Pričujoči Članek ima namen I povedati čisto resnico o polo- 1 »žaju Jugoslovani v a ter od loč- 1 pit zavedno zavrniti napade od * lAvstrije podkupljenega časo- j prisja, ki trdi, da nameravajo 1 iSrbi ustvariti veliko Srbijo s <1 |pomočjo ostalih Jugoslovanov. ' I Enaka manija se je prijela tu-m učenih urednikov "G. N." v t jNfew York«, zato je dobro, da i |:f>rečkajo sledeči članek, da bo- < dejo na čistem, kaj se namera- t Iva z nami Jugoslovani po voj- s lat! Ne to, kar menijo gospodje < Iv New Yorfetf^Mpak to, kar 1 bodejo odlični m upljivni naši 1 državniki pod direktivo celo- 1 kupnega naroda jugoslovanske- |
ga slelenili.	I
» » ♦ (
Glejte, druga zima je že, od- i kar se nahaja stara Evropa v 1 1 vojni. Da, srtara Evropa gleda <l na strašne in krvave boje, ka-J1 koršnjib ljudska zgodovina še l nikdar n« mogla zabilježiti, i-n «| teško, da pride do tako krvavih 1 bojev se kdaj v bodočnosti. I Drugi led je pokril Evropo, od- 1 kar sta se srečala na bojišču 1 dva nasprotnika, odkar se je j spopadla kultura in barbarska 1 Evropa, prva zagovarjajoč pra- c vico in svobodo, druga pa pa- 1 hujoč mala ljudstva v bedo, na- | silje, palenje, sužnjost in mor- 1 sko raizbojništvo. Silna boifoa t se vrši in (potoki krvi se prelivajo, pa je tudi velikanska na- 1 loga te vojske, velik cilj in namen, kajti dokler traja surova s sila, ki je zastopana po Nem- 1 cih, Avstrijcih in Turkih in za- 1 hteva, da stlači Evropo pod { svoje kopito, da zasužnji male s narode, ki so imeli dosedaj svo- 1 bodo in da onesreči narode, do- 1 tedaj se bodejo borile svobod;* 1 ne države proti temu nasilju, \ proti tem krivicam, »ki pomenijo r za vse narode, ki se absolutno 1 ne podajo pod germanslko nad- (] vlado, narodno smrt. Dokazati t se mora zmago zaveznikom, da I danes ni več doba nasilja, suž- J njosti in politične smrti iposa- l meziiih narodov, pač pa da ima > vsak narod pravico do svobod- t nega življenja in obstanka im c da zasleduje svojo življensko 1 srečo, kakor najbolje je more. J Pri tej ogromni evropski voj- 1 »ki *se odločuje in rešuje tudi > usoda Slovanstva, predvsem 1
pa usoda Jugoslovanstva, posebno l>orba za osvoboditev llrvatOv in Slovencev iz politične «uižn>josti Germanov. k In ta borba Jugoslovanstva, v kateri se je posebno izkazala Srbija, ki je petnajst mesecev, kaJkor mala in slabotna, ustavljala ogromne avstrijiske čete, in bi jih konečno tudi še enkrat jxyraizila, da ni prišel Turek, Bulgar in Nemec ter pokril Sr-bijo ?: vojaki, ta ibbrba je tnw v ipeti Avstrije, vazalne države Nemčije, in ta ista Avstrija, gnjila in propadla, (pod (katere sramotnim jarmom se na'haja toliko Jugoslovanov, Hrvatov, Srbov in Slovencev, se je vrgla z vso '»ilo nad Jugoslovane, da zaduši to borbo, da zatre onega, ki to borbo votli, starodavno Srbijo. Kakor utopljenec, se Avstrija oprijemljje vsake sla-mice, da bi itd ovil a orno, kar ji ne gre po nobeni postavi. Na vsak način je botela Avstrija vojnb s Srbijo, in magari če se pri tem poda vi in pok olje ves cvet evropske mladine vseh narodov. Nemška kamatrila v Be-rolinu in na Dunaju, pod vodstvom preguijitega "sivca in blaznega mesarja Nemcev sta u-prizorila svetovno klanje, ka-koršnjega ne pozna svet, in stari na Dunaju ni mogel zaitisni-ti oči, ne da bi se siromašni napodi evropski, posebmo pa delavski, še enkrat ne okqpali v ubogi nudeči krvi, katere ne prelivajo dovolj po tovarnah za svoje bomo življenje, pač pa jo morajo prelivati na morja, in morja po bojiščih, za slavo in blesk dveh rodbin — Hohenzol-lern in Habsiburgf ,
Srbija, voditeljica borbe za osvobodenje Jugoslovanov, je žrtvovala vse, kar je imela, (lom, zemljo in narod svoj, in ta Srbija je ona, ki je bila Avstriji najbolj na ipotu, in ta Avstrija, ki ni mogla sama ničesar narediti Srbiji, kajti vsa njena pgromna armada je bežala dvakrat na najbolj sramoten način pred peščico Srbov, je zaprosila svojo gospodarico, Nemčijo, da ji pomaga streti Srbijo, ker se je bala, da ne zgubi lepe žrtve, potlačene naše domovine, potlačenega naroda slovenske-Iga in 'hrvatskega. In nemška ' pomoč je prišla, Srbija je po-Igažena, njena vojska leži na tleh — toda Srbija mi poražena, Srbija je opusfcošena in uzropa-na, toda srca srbskega naroda niso opustošena, njih odločnost je enaka kot pred vojsko, njih nameni in cilji «0 os>tali isti — osvobodenje pogažene domovine, in enako osvobodenje po-gaženih bratov Hrvatov in Slovencev izpod tevtonskega jarma.
ilstodobno, ko je Avstrija s pomočjo JNfemcev, Bulgarov in Turkov udrla v Srbijo, ker se s -svojo lastno armado ničesar ni upala storiti, im je prišlo najmanj 12 vojakov Nemčije, Buil-garije in Avstrije na enega srbskega, isodobno je Avstrija podkupila nizkotne duše, ljudi brez'karakterja, (principov in narodne zavesti, ljudi, katerim je vera in narod — deroar, katerim je poštenje in čast — denar, podkupila je te ljudi, da pišejo (po časopisju in proslavljajo neske mesarje. Mi vsi vemo, koliko je plačanih hrvatskih in slovenskih) časopisov v Ameriki od avstrijske vlade, mi vsi vemo, kako silno narodno škodo dela to časopisje med našim narodom, mi vsi vemo, toda narod ne ve. da ljudje, ki pišejo za Avstrijo, ker so od nje podkupljeni, da so ti ljudje nič dru-zega kot propadli lopovi, tatovi in lažniki, in da je p jih glav-
fno orožje laž in previjanje dej
k stev, da držijo narod v temi, na 1 eni strani s pomocjčo vere, sar <
tana in pekla, Jia drugi strani 1 ( pa v strahu pred cesarsko jezo. 1
Judež ni bil večji izdajalec, ko j je izdal svojega učenika in do- 1 brotnika, kot so ti plačani na- t rodni volkovi, ki pomagajo vol- € kuilji Avstriji požirati svoje la- 1 stne otroke istega naroda in I matere. In ti podkupljeni čas- I nikarji trdijo in trobijo v svet, r da se Srbija ni borila za svobo- ž do Jugoslovanov, pač pa le za li veliko Srbijo. Da so ti listi pod- n kupljeni, da lažejo narodu, je z pripoznal sam poglavar avstrijskih laini'kov, avstrijski posla- le nik Dumba, predno je dobil br- n co od ameriške vlade, da je z\t- n tel iz Amerike, kjer mi prosto- P ra za talke lažnike.	k<
Najboljši odgovor na laži in bi zavijanja od Avstrije podkupj jc ljenih časnikarjev, če se sme- di jo imenovati take, ker ibi jim bolj »pristojalo— rufijani — dt>- le bimo od vodilnih mož Jugoslo- T vanstva. Med njimi je starina ni srbskih državnikov in diploma- k< tov, Čedo Mijatovič, srbski di- <pt plomat, ki je dospel sedaj v sr Ameriko, prosi pomoči za svo- m je sirotin« brate v stari domo- vi vini. Ko je prišel to odlični Ju- ra goslovam v Ameriko, so ga ta- ro koj posetili zastopniki največ- nt jih ameriških časopisov kot "World", "Times" in dr. Nje- v-s govemu prihodu 50 pripisovali ha slpošno važnost. (Tudi eleve- A landski angleški časopisi so po- je svetili cele kolone prihodu Mr, Sr Mijatoviča.) Mr, Mijatovič ,se H je napram časnikarskim poro čevalcem iizrazil:	ka
"Naši prijatelji govorijo o pr naši macijonalni tragediji. Mi ro smo jim silno hvaležni za njih zj< plemenito prijateljstvo, toda ur naša tragedija dbsedaj še ni vi- žij dela solz niti jih ne bo kdaj vi- ni dela. Naše žene trpijo bolesti, ve naši moški trpijo groze, toda mi prenašamo naš težavni ja- ju1 rem mirno..	Sr
Naša tragedija >je prosvitlje- j al na z nado. V častnem boju smo Ijt zgubili ves teritorij srbskega m svobodnega naroda, zgubili smo so zemljo, katero smo potegnili iz kc ruševin, navdani od ljuJbezni va za marodno borbo in obstanek, tsk in žrtvovali smo se od roda do Si roda, Toda v teh teških zigodo- vs vinskih časih nismo zgubili ve- sv ro na Boga in njegovo pravioc, ka nismo zgubili vere v same se- 02 be, v svoje zaveznike in v hu- 111 maniteto; rai nismo zgubili ve- sl< re V' dostojen napredek sveta, zj iMi Srbi se, danes borimo iza ki naš neodvisni, narodni obsta- pc nek, toda istočasno in ravno tako se borimo za svobodo vseh nj jugoslovanskih narodov. Av- ui strija je zahtevala pota do E- sv gejskega jezera in Solun. Nem- N čija je zahtevala pota v malo vi Azijo. Obe poti ste vodili prekp šil Srbije. Mi jim pa nismo hoteli ge žrtvovati našo narodno, gospo- zj darsko in politično neodvis- zr nost, iNaša dolžnost je bila, da te «ie jim upremo z vsemi silami, dc Vedeli smo dobro, kaj zahteva nc tak odpor. iKadar je narod zaveden, tedaj sklene, da raje ka častno (pogfoie do zadnjega mo- še ža, kakor da bi živel v sramoti igi in pod tujim jarmbm.	na
Eden izmed glavnih vzrokov današnje strasne vojske je tudi re ta, ker ste Nemčija in Avstri- D ja enako zahtevale, da dobite z popolno kontrolo ma Balkanu, jei kajti od Balkana so hoteli imeti svoje koristi in raztegniti svojo ki silo in oblast prdko Balkama v rr Azijo. Avstrija je pri tem, da 'a uniči pokret Jugoslovanov, za. cr htevala, da uniči Snbijo ali jo f?c pa naredi sebi vazalno državo, ®e in če se me podajo iz oboroženo ca silo popolnoma uniči.	na
Umor avstrijskega p rest ob naslednika v Sarajevu, v Bosni, oc je dalo našim sovražnikom po- ^ vod in izgovor, da začnejo z ce vojsko. (Prosi,m vas, bodite pre- ^ pričani in verujte trdmo, da sfb Je ski narod ta umor obžaluje in 111 ga je tudi obsodil, toda ta umor nc se nikakor ne tiče naše borbe, or MH se borimo za naše narodne za ideje samo na časten način, ki m je pristojem vsem izobraženim lx narodom. Srbija nima niti najmanjšega stika t zločinom, ki t < se je pripetil r Sarajevu, in srb- di ska vlada je bila prva izmed jc vseh drugih, ki je ta umor obso- pl dila.	n<
■ čimprej izvojevali zmago, in'ka-
i kor zmagovalci diktirali mirovne pogoje, kateri bodejo za-► jamčili Evropi trajen nuF, $ ti mirovni pogoji bodejo uredili tudi rianodoe meje v Evropi. Srbski teritorij bo vrnjen Srbiji, Bosna, Hercegovina, Črnagora, Dalmacija, Hrvatska, Slavonija Banat ifi Slovenija bodejo tvorile eno imi edino svobodno dr žavo, kjer bo stanovalo 14 milijonov svobodnih Jugoslovanov, enaki v jeziku in narodni zavednosti.
Tako zjedinjeni bodemo delovali v slogi m miru z drugimi modernimi miarodi, delali bodemo za našo srečo in napredek. Popolnoma demokratsko, kakor smo demokratje že sedaj, bodemo delovali, tako da bodejo vsi narodi vezani eden na druzega kot krvni bratje.
Sribi v Stimadiji so priredil: leta 1804 narodno ustajo proti Turkom. Ti so bili prvi kristjani ti a Balkamot, ki so storili enak korak. iBorili so se sami, brez pomoči, leta 1817 se jim je posrečilo dobiti od sultama avtonomijo. In po zaslugi ruske vlade je bila ta avtonomija garantirana leta 1829 na mednarodnem zborovanju, sklenjenem v "DranOpolju.	„
To je bil /prvi korak, da se vsi Srbi osvobodijo ki jo se na- ' hajali v suženjstvu Turkov in Avstrijcev. In povsem naravno ' je da gledajo na te svobodne 1 Srbe tudi Srbi iz Avstrije in Hrvati in Slovenci. Hrvati in Slovenci v Avstriji so vselej kazali inajlepše simpatije na- • prarn Srbom kot bratje. In narodna ideja Srbov, skupna in ' zjeclinjena Jugoslavija se mora 1 uresničiti Ie tedaj, če «se združijo in zjedinijo vsi Juigoslova- • ni me v veliko Snbijo, ampak v veliko in složno Jugoslavijo.
Brez dvoma je, da je bil ta jugoslovanski ideal, 'združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev jalko nasproten namenom in ciljem roparske avstrijske diplomacije. In avstrijski državniki so smatrali Srbijo kot otno, odkoder prihaja ves ta jugoslovanski pokret, in zato so avstrijski državniki bili mnenja, da če Srbijo uničijo, uničijo izajedno vse jugoslovansko gibanje za svobodo in zjedinjenje. Toda kadar se kaka ideja v narodu oživi, se taka ideja mikakor ne more uresničiti Združeni Jugoslovani, kadar uresničijo svoje zjedinjenje, bodejo moona in kulturna podpora ostali Evropi poti k napredku.
'Dandanes zgleda to zd^u^ nje kot da je tako daleč od uresn$čemija. Danes je sama svobodna Srbija v suženjstvu. Naša bodočnost je danes odvisna od tega, kako se bo zvr-šila evropska vojska. Ako zmagajo zavezniki, tedaj je naše zjedinjenje ui^<teniČeno, ako pa zmagajo Nfernri, tedaj pride do tega, <la žrtvuijemo našo Mace-donijo, zibeljko mašega narodnega pesništva.
To so strašni časi. Ne vemo, kakšna usoda se pripravlja našemu milemu narodu. Toda mi igiedanio hrabro naprej. Nade naše so silneje od orožja.
Kar se tiče predaje Črnego-re, ninia posebnega pomena. Dežela je bila takorekoč zalita z inemškimi vojaki. Slab moralen uipljiv pa je naredila preda- > ja na Bosance in Hercegovve, 1 ki so bili prepričanja, da je Čr- 1 ragora nepremagljiva. Toda lahko se reče, da je sklenil mir 1 črnogorski kralj, ne pa črnogorski narod. 2al v resnici, da se je črnogorski kralj podal; \ častneje bi bilo izanjega pasti na bojnem polju.
Ako zmaga Avstrija, tedaj odvtzame. Avstrija » črnigori Lovčen flfo luko Kotor, toda če zmagajo zavezniki, tedaj Avstrija tega nikdar ne dobi. Je še mnogo vprašanj, ki bi se morala tukaj rešiti, toda težavno je na vse odgovarjati. N. pr. eno izmed glavnib vprašanj je, zakaj Italija ni prihitela na po- t moč Črnogorcem. Tudi to se bo pozneje rešilo,''
Tako starina . jugoslovanski Čedo Miljatovič. Talko govori 1 diplomat in skušen državnik, ki je znan kulturnemu svetu. Irv . plačanim časnikarskim rufija-nom je to najboljši odgovor, ki
-	jasrfc in odkrito pravi, kakšni
-	barbarske ^Nemčije, kakšni L
• Cilji zaveznikov.
' ir v ' * ' ___
i
! Avst. pustošenje ob hercegovski meji.
t
1	_____
V Ženevi, 14. dec. 1915.
"Neue Freie Presse" z dne . n. dec. donaša dopis neke Alice Schalek iz Gacka v Hercegovini. Iz tega dopisa, kjer se kot , glavna nota opisuje beda in o-pustošenje zemlje, priobčujemo nekoliko jako karakterističnih odstavkov: 1 .
"Na desni in levi strani ceste štrle žalostno opustošene zidine hiš, ostanki nekdanjih ljudskih, bivališč. Ne zasluži niti da se zovejo razvaline. Te ruševine se slažajo z tužnim temnim vremenom, in vse vain ostavlja sIHto propasti sveta. Na nekte-rrh kamenih se še vidi barva, s katero je bila *barvana soba, in izgleda r tej zadimljeni gomili kamenja, kaAor kosci rttdečega .platna obešenega na <kafico oko-stjic;
"Te Biti« nsso priborjene in uničene z orožjem, nego so iza-paljene in to je zapaiila baš naša vojska iraidr ka®oi Iz njih je o pričetktu vojne vefeizda^niško prebivalstvo pobegnilo v Črno goro. Sedaj ti ljudje„ kateri do ibro poznaj© zcmTfo or pota, drže pri nepriijateljiilr prvo črto in često so v našr uniformi, katera jih šciti: pred nami. Oficirji pravijo, da imajo manj posla z redno vojsko, kakor pa « temi prebeglimi "tušimi" kakor jih mi mazivljemo radi Besede "ču-ješ", katero vedno vporablja-jo."
iDalje piše ;:
"Roka gospoda Pašiča daleč seže. On je zelo vešče to vojno organiziral in mi nič pozstbil. Ko so naši v pravičnem iir o-svetnem gnjevu naenkrat pričeli paliti obmejne vasi, odkrili so, da jim ni bilo treba baš mnogo netila. Pbvsod je bil skrit dinamit, "povsod so letele hiše v zrak s strahovitim treskom, |>ovsod je bila izdajalska zarota. Kadar častniki govore o teh veleizdajaMi, govore s tako rezervo, da vam to pada v oči. Mene gotovo »bolj intere-sira ton, s katerim govorijo, kakor stvar sama..
"Ni izključeno, eta se bode z te fronte mnogo našiTi Ijudij povrnilo z gfoibofcejsim poznavanjem pravega stanja stvari..
, /kakor uskok, . iz>daja^ spijon se na fronti mnogo opre-zneje rabijo in z°mnogo večjo previdnos;tjo kakor je običaj v notranjosti.. . V očeh naših oficirjev na fronti, je vse zehroje-noy fcawfar mislijo na stvari, katere oni v notranjosti ne morejo niti zamisliti m kadar govorijo o stvareh* za katere smo mi skovali neke frazarske nazive, za katere samo oni vedo, kako so se odigrale."
Potefti piše:
"Častniki povedo, da so bili neki uskOki zopet prijeti, in da so jim naši obetali', da jim hoče- ! jo pustiti življenje, ako iskre- I no priznajo, (zakaj so nas izdaK. A samo jeden, edini izmed' njih ! je povedal, da so ga Črnogojrci ! proti njegovi volji odvedli; vsi ! drugi pa so hoteli raje poginiti, kakor da bi kaj pripoznali. Ene- 1 ga je zasliševal sam poveljnik, pa ipafk, i v tem slučaju je bil odgovor isti: "Gospodme, jaz vem kaj sem naredil, ti par napravi z menoj kar hočeš/' Ta poveljnik mi reče: 'HCdor vidi, kako umira Črnogorec; ta mora dosti oprostiti temu narodu, katerega vodijo lajtki, toda nikaki poglavarji..."
"Na polovici pota med Ar-tovcem in Bilečem se vstavimo na nekem utrjenem bregu Ste-penu. Med njim in med Koritom, katero mu leži nasproti gre pot skozi najnevarnejše mesto. Poka-zali so nam steze, po katerih Se Črnogorci spuščajo, da mečejo 'bombe. Tu na Stepenu taiborujejo takozvatii "štrajfumi", kateri so sedaj dobili ime "grenzjaiger". To je jeden črnovojniški polk, odbran od Mažarov, Slovakov in Srbov in domačinov, za čas vojne proti črnigori, da bi proti Črno-
.	v.	-i 'i
kot jo oni vodijo. ,Med njimi so se divno držali Srbi iz Ogrske, in niti. jeden ni napravil najma-njega -pogreška.. .Stepen je si-gunno najjužnejši od "utrjenih točk", kar sem jih videla danes. Okoli brega se razprotira velika ravan, katera izgleda kakor ogromen grob; ce& ta -zemlja ni druzega kot jedito veliko groblje. Iz te megle in teme kakor da je izbrisana tvdi sama
misel življenja.....Takoj pod
bregom je ležalo nekdaj *elo Ključ. (Nekoliko zidin še spominja na svelčenikovo 'hišo. On je tu stanoval z dvema lephna hčerkama, toda vsi trije so že davno osvobodenl zemeljskih
|nadfog(t. j. ne žive več)."
Tako opisuje prilike neka Nemkinja, Pri njej ni simpatije za mrod,od kojega bede go-vori. Tako govoreča o nekih drugih pozicijah, pravi pisateljica, da se ji edino smilijo naši lekarji, naši tehniki, naši učenika, naši tovarnarji in trgovci, kateri morajo stanovati po rovih in zakopih ki* prelivati svojo kri,: da morajo v tej urrt-tvi jednolični- sredini giniti za nečem — a to vse samo za to,
ker je Nikita prejel ruske paro"
" "f ' tf- $
Front soba s kopališčem se odda v najem. Za avstrijske in turške patrijote ni prostora. 1230^Sist St.
-----,1
AH kaši jate?
\ %m wem TCdno kalljal," pl-We mr. W. Woloun, W«ir-ta, W. V» In k«Ur mm
Ako kaftljate, odpravite vil
kašdjt To lahko storiis, ak» i M»*WTta»*fBii*iiUiii
milil, mm montl pttlT*-vzameie	I m, ^ aem o le
j tmemm etfsamn M PUn-
^^	a	j m im ka mm AnUl «ao
M ^^^ ^^m ^^^ #	MBIT (tkUlBlOO M Ko
»evera s
Balsam for Longs
(Severov Baizam za pljuča) ob pravem tam Poskusite ga zoper kaielj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davioe ali oslovski kaftelj. Je namenjen za otroke frrzaiodr&sl*.
Cena 25o in CCtev vseh lekarnah.
In ruH dragvbvMina m lakko odpnTlJo u Uto 1910 m Mdai. labko doU t Wksruh
THARO OIL [B«r«roro n l>H llf OU»]. *"'^MoiorlU m, * doUto .v»
J« to mitalloiv«Hket«Mli>* wodMMtLOma
Mo In 8O0 t nata tokaraah.	lata
W.f:BEKBK4ca, CEDAR aagnej,WWA |
JVAZJVAJVILO.
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem kupil nov av-omobil "CADILAC 8" na osem cilindrov, d"a mi bode logoče dbčinstvu postreči db vsaki priliki^ za ženitova-je, izlete, krste im,pogrebe. Cene bodo kakor vedno niz-e. Postrežba točna. Pokličite nas po dnevu ali ponoči, edno smo na razpolago.
Posebna priliika se^nudi novoporočencem, ki kupijo »ri nas za $50.00 ali več v gotovini pohištva^, imajo
BREZPLAČNO >a raz^pfago en avtomobil od 8 zjutraj; do 12 dop. ob že-i to van ju.
, 11'
iRojiasfce opozarjamo na maš moderno urejeni pogreb-ii'zavodL ZalhValna pisma so n a mf najboljši dokaz, da smo riredili najbolj urejene sprevode inc to še za tako nizko eno,, kot nekdo drugi.	> ?
'Moderna Ambulanca vam je »a razpolago po dnevi li ponoči ,
POGREBNI ZAVOD ODPRT NOČ IN DAN.
Se priporočam za nadaljno oaklonjenost
JOS. ŽELE, 6108 St. Clair Ave.
'el. Princeton «11194 W.
—asggg—g	I	' SSS5gS=g ' IPIIB
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIH AVE.
|
Piavi atarokiajski brinjevec
BCena 6 steklenic . . . $6J50 Cena 12 stekleuc . . . $13.00
Cista stivovka kuhana k pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
i Imamo najfinejii tropinjevec in ^	J	drožnik. I gal. $2.50, $2.75
^tjpvp^B Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50,55, 60 in 65c
i^A^l Katavba in Delavare vino SO in S5c g«L
Viaslu posoda ob ^ do 10 gal. velja $1.00, za 25 gal. potoda $2.00. Pri večjih naročilih je »od brez-ivrjn^^B pUčen. Te cene so aamo za na debelo. Naro-
^—---^ cilu aaj se priloži denar ia natančni naslov. ('. J
^^ Ik Ohio Brandy Distilling Co.
fep^T^^S	fru .loTentk. družb« u prodno finih p tirni.
6102-04 SL Clair Ave. - - Cleveland, 0. _
■m«	..iff
Bpte^W '(fl^fl^p^jjy^H fllfUY^JEAL	^j^jj^u
I	^S^^^Bsp/
Sedei: CLEVELAND, OHIO
VRHOVNI URADNI IK l:
PREDSEDNIK: JOHN QORNIK, 6105 «T. CLAIR AVHNUB. PODPREDSEDNIK: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 ST.CL^R AVE TAJNOK: FRANK HUDOVERNIK, 1052 BAST 61^ ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 BAST 62nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. S B LlfitK AR, 6127 ST. CLAIR AVE.
ODBORNIKI:
Frank M. JAKflIO, 1203 Norwood Bid. Jon. RUSS, 6712 Bo*na 4ve. pSnk ZORIC, 6909 -Proper ave. Frank CBRNE^ 60331 01. O air am -Anton ORDINA, 6127 St. Clalr ave. IgP«« SMUK, 1061 Addlaon Rd. t	Anton OamR, 1168 B. Blat St.	i
^ Seje vrhovnega odbora se vrtijo vaako Četrto nedeljo v meaecu (
ob 9.30 doooldne v pisarni vrhovnega urada , E PlšaraavThovnega urada 11052 B. «tad SL drugo nadatropje, »ar dal. Cuyahoga Telefon Prlpcetom 1276 R.
Vsi doptal, drugs uradne stvari In denarne nakaznice, naj ae poltljajo na rvrhomega tajnika.
Zveslno glasilo: *'CLBVBLANOBKA AMERIKA"
Iz stare domovine.
Črne koze so -se pojavile v nekaiterrh vaseh v radovljiškem L okrajHi na Gorenjskem. Oblast
V	je izdala najstrožje naredbe, da ^ se orne je in zatro.
J Pegasti legar. Od 12. do 18. I J decembra je zbolelo v Galiciji
4 oseb za pegaltim logarjem. I tblrugod je »bolelo isti čas 13 oseb in sicer 7 oseb na Dunaju j in Nižjem Avstrijskem in 1 slučaj na Štajerskem (okraj Br.uk j ob :Muri.)
Karlov ec brez božičnih dreto' vesc. Zagrebški listi »poročajo : f V Karlovcu letos ni dobiti no-I benega božičnega drevesa. L Smrekove šume se nahajajo na .icramljski strani, odkoder so
*	kiWetje vsako leto dovažali dre-[ vcj'Scta na karlovški trg. Letos
radi ostrih predpisov, ki ve-HE? za Prekora6enje meje, j jWanj4ka božiCna drevesca po-1 polnoma izostala.
Iz sestreljene Gorice. Dne 17
•	dec. je ubila granata na Poko-Fpališki cesti izvoščeka Staniča,
fhiša njegova je posuta. V Nun-/ski sulici isti dan je bila <poruiše-[ na trisnadstropna hiša, "Pri be-| lem zajcu" in še neka druga. E-1 lektrično centralo so porušili /18. decembra' v ulici Leopardi J so obstreljevali Še ne dograje-l no cerkev, na Koreu je močno /poškodovan notranji del resta-J vrači je "Pizzul", devet sob je / popolnopia porušenih, poškodb-[ vam je "Wienerheim", Mavro-L| hiša, kavarna Q?rs*> je tudi Pfcopet poškodovana. Diie' I9. so I streljali na igradf dne 20. je hila |8nočno poškodovana hiša grofa (Paceja, na deželno umobolnico I jii zopet priletelo 14 granat, pa-I vjiljoni so poškodovani, dva človeka mrtva; ravmateljstvo se je B^očilo, da je treba urnobolne Bn spraviti> iz Gorice. Dne 3 (. ■ streljali Italijani zopet na I vojaško oskrbovališče ob uli.4 [Jfev, Klare, osem granat,so vrg-ihi zopet tja; dne 22. so letele rSranat« čez mesto in poškod'*-IJfaJe v okolici polja, vrtove in /gozdiče. Dne 23. je bil krasen spomladanski dan im ta dan so Lmirovali italijan&i topovi v ve-I liko veselje,prebivalstva, ki je '/hitelo ven iz svojih skrivališč jllpa zrak. V Gorici sta ostala l ljudstvu na razrpolago samo dva J zdravnika, dr. Fitamič in dr. [Gresič. Posta uradu je redno, I redarji vršijo svojo težko služ-I bp noč in dan.
j Ig pignut zobozdravnika K. iz
/ Gorice: Bilo je dne 18. novem-| jbra, ko na9 je zbardilo zjuitraj j ob uri strahovito grmenje in / Vreskanje. Hitro smo bili na «0-1 gah. Vzrok peklenskega bob-| nenja nam je bil takoj jasen. [ Treba se je bilo rešiti, kakor Mcornu mogoče. Vsi stanovalci v ^Hsmo rekli v pritličje v so-' bo ipod inašo veliko jedilnico. Tajta smo čakali konec obstreljevanja ali smrti! Pet in pol line smo prestali v nestrpnem pričakovanju. Tla so se tresla -Jpe ko je izstrelil sovražni top. |K)koli nas so treskale sovražne Rranate in hiša se je tresla od But do vrha. Stotina topov vseh ■caleb rov je spuščala svoje iz-pstreike na mesto, ki se ne more
V	braniti. Srašanski (peklenski ro-
(pot. Neprenehoma je trajalo j
žvižganje, šumenje, pokanje, treskanje in zidovje se je rušilo. Povsodi so leteli okoli droto-
•	ci, opeka, kamenje. Kdor je bif ' na cesti, je (bil ubit ali ranjen, 1 Ko so prenehali topovi s svojim 1 razde jalnim delom, se je pri-1 karalo sovražno zračno brodov-
je in sovražni letalci so obdelo-vati nas s pnišicaitii in bombami. 1 plombe so padale s sikanjem in
•	njihove eksplozije so pretresale 5 mesto. Tudi .pri tem razdejal-1 nem delu smo ostali še nepoškodovani. Okoli nas v sosed-
£ nje hiše so vdarile težke granate (15. 21 in 35 cm). Nasto-' pil je mir od 1. ure popoldne : do pol petih. V tem času sem ~ ozdravil se štiri avstrijska vo-
•	jake, ki so jib zobje boleti. Po-1 tem je začel sovražnik zopet z y obstreljevanjiem. Bilo je precej " mraz. Hotel sem se z Valerijo s pogreti v veliki jedilnici pri pe-' či. Slišali smo dve težki eksplo-
zi-ji, potem trenutek mir, kar " naenkrat udarec in bliskoma se je zgodilo, kar se je imelo zgo-^ (liti. Zakričal sem od bolečine, občutil sem kakor da mi je <no-' go odtrgalo. Vsa soba je bila " temna vsletl dima in oči in la-" sje polni prah«. Z največjo težavo sem se vlekel iz sobe, pod-" pirala me je Valerija, da bi se j skril v klet. V pritličju pa sem
•	se zgrudil in Valerija me je pre-" nesla v klet; potfm je šla, ue 5 oziraje se na nevarnost sredi
tdče izstrelkov, iskat dr. W., ki e je, tudi takoj prišel z .mojim " bratom in mi dal prvo pomoč. " K sreči ni bila zlomljena nobe-1 na kost. ali vsi mehki deli od
-	kolena dol so bili potisnjeni. 1 Pozneje sem izvedel sete, v ka-a ki nevarnosti sem se nahajal. y Sovražna 7.5 cm. granata je bi-" la vdrla skozi streho nad ope-" rafcijsko sobo, .potem skozi zid e v drugem nadstropju, skozi vra-e ta kt skozi strop poleg vrat, ki
•	vodijo v salon, udarila še proti 1 zidu pri peči, pofeg katere sva
•	stala, tam se je odbita proti moji nogi in obstala, ne da bi eks-
R plodirala. Ako bi bila eksplodi-" rala, bi pač ne bili dobili od na-1 ju ničesar več. In to se je ago-1 dilo v najbolj varni sobi', v naj-3 bolj varnem kotu l Z avtom sem ~ se mogel1 peljati na {Ipstajo... ® Usmiljeni brat Rajmund mi je 'z preskrbel berglje brez teh ni-1 -sem mogel hoditi. Od Šempetra 1 dalje so nas nadlegovali še 90r
•	vražni letalci....
Strela je udarila v cerkev v " Hrušici pri Podgradu v Istri in onwtmila petdeset ljudi. .Neko 1 dekPetce in nekega posestnika
-	je strela hudo vžgala.
j Nemški krščanski socijaki in > nemški iNationalverband sta se ' dogovorila za skupno postopa-
-	nje v socijalniih, narodnih in . skupno državnih vprašanjih. V r političnem oziru hočejo delati t za ohranitev zveze z Nemčijo im
-	2a carinsko in trgovinsko zve-. zo, ki se naj polaigoma uresni-
-	či. Glede naigodbe z Ogrsko ho-1 čejo delati na to, da se sklepa 1 vselej za daljšo <fobo. Glede 1 notranje -politike sta stranki
sklenili, da bosta delali za pre-nrembo ustave, v kolikor je ta 1 potrebna, in- za premembo opra-1 vilnika, za reformo uprave in
-	izpopolnitev avtonomije dežel. ; V narodnem oziru hočeta, da se
-	določi nemščina kot oboevalni} ) jezik po potrebah države in re-
dne uprave, v jezikovno mešanih deželaJh se naj ugodi jezikovnim potrebam drugiih narodnosti v šoli in v uradu, a le kolikor je to res potrebno, zavaruje pa naj se nemški znata/j nemških dežel in nemških delov dežel ter zlasti Dunaj. Tako pravi "N. Fr. (Pr."
Prepoved cirilice v bosanskem poštnem in brzojavnem prometu. Iz Sarajeva poročajo: Vojno mini«terstvo je prepovedalo uporabo cirilice v poštnem in brzojavnem prometu, Vsi naslovi in druge pismene, za pošto namenjene navedbe morajo biti pisane z latinico ali z gotico. Podpisi strank s drilico se smatrajo samo za podkriža-nje.
Umrl je v iLjubljani na Starem trgui št. 30 gostpod Ivan Kokalj, oskrbnik železne tovarne v pokoju v starosti 81. let.
V Sevnici je umrl učitelj in kadetni aspirant 27. domobranskega ,polka Makso Križman, vsled težke bolezni, ki si jo je nakopal v izvrševanju svoje vo-jaškfe doPžnosti.
Umrl je Friderik Krašovec, učitelj v Linhartovi ulici št. 4.
iLjubljani, v starosti 21 let.
Umrl je v Ljubljani, Vogelna ulica št. 9. Franc Udovič, zasebnik.
Krone, franki in marke. Preračun jevalni kurz za denarne •pošiljatve v švioo znaša do nadaljnjega 100 frankov = J43 kron, aa poiiljatve v Nemčijo 100 mark = 144 kron.
Oskrbovalna pristojbina v deželni bolnlSnici. Deželni odbor je 'določil za leto 1916 naslednje oskrbovalne pristojbine za deželno bolnišnico: I. razred 9 K. II. razred 6 K, I'll, raz-red 2 K na dan za osebo.
Opekla se je štiriletna hči posestnike J ere Bizjan v Hor-jufu v kuhinji fpri peči tako hii-do, da je drugi dan umrla. Dekletce je prišlo do ognja v odsotnosti matere, ki je šla po vodo.
Umrl je v Kranju znani cerkveni slikar Matija Bradaška, 63 let star.	H
1 V Višnji gori je nenadoma zadela kap ob 6. zjutraj tukajšnjega lesnega trgovca Antona Faturja, ko je bil namenjen po opravkflh.
Razpuščena društva v Dal-maciji. (Dalmatinska namestni-stvo je razpustilo naslednja društva: Hrvatska Sokolska društva v Splitu^ v Omišu in v Kaštel Novem. Ljudsko čitalnico v ISplitv, Ljudsko čitalnico v Lučen-Manušu* Pucko zoro v iSplitu, Srbsko slogo v Splitu ip Hrvj^ki akanemični klu£>-" italijanski zrakoplov se je v nedi'jo, 26. dec; -zvečer približal Postojni. Mesto se je pravočasno zavilo v gosto temo in Italijani so jo odkurili, ne da bt bili kaj opravili k |f I
-o......
Zakaj je tako na svetu?
26 milijonov mark globe. V Bonnu na Nemškem je bil se-, daj končani proces proti trem podjetnikom, ki so goljufali državo pri davku na žganje. Tovarnar Botticfher je bil obsojen na sest mesecev zapora in na 13.716.813 mark globe, če bi se gfoba ne mogla izterjati, fbi obsojenec morat še pol drugo ldto sedeti. Trgovec Jansen je bil obsojen' na globo 8.302.492 mark oziroma, če bi se denar ne mogel' iztirjati, <na šest mfe-tecev ječe; tovarnar Lu/banski je bil obsojen na 4.818.404 mark oziroma na eno leto ječe.
-o-
—V soboto zvečer je nekdo povozil z avtomobilom neko osebo na St. Clair ave. Dasirav-no šofer ni o tem nič znal, ga je izdala neka desetletna deklica. Pač čudno, kako si je morala zapomniti številko.
—Neki človek je prišel v četrtek popoldne v katedralo sv. Ivana ni E1. 9th St. in Superior ave. in je korakal naravnost proti velikemu oltarjm kjer je začel puliti sveče iz svetilnikov in drobiti kipe. Nekaj ljudij »je Skočilo nanj in ga držalo, dokler mi prišla policija. Na postaji so ga spoznali, da je človek, ki je že zjutraj prosil, naj ga za-, pro, in ker ga niso, je šel razbijat v cerkev, da bi bil zaprt.
-Dne 22. februarija, na Wa-
shingtonov rojstni dan, se priredi v mestu velikanska parada glede n Uradne pripravljenosti. Vsa uniformirana društva, razne organizacije in zavodi se parade udeležijo. Parada ima namen, pokazati predsedniku Wilsonu, da se clevelandsko ljudstvo strinja s pripravami za boljšo narodno obrambo.
Vdovec z dvema otrokoma, katerih eden je star 19 drugi pa pa devet let, se želi ženiti s približno 30 let staro žensko. V slučaju, da se ne oženim, .se pdhištvo poceni proda. 1374 E. 47th St.	(17)
Pozor rojaki t
(Proda se radi pomanjkanja prostora lep glasovir. Vreden je štiristo dolarjev, sedaj se pa proda samo za j$ioo, 1173 E. 60th St.	(16)
ZBOLJŠAJTE ZDRAVJE.
Komisija v Clevelandu, O. se je izjavila v por<S>čilu, da zdravi zobje pomnožijo duševno zmožnost pri šolskih otrocih od 50 do 100 odstotkov nad onimi, ki imajo slabe zobe. Izkušnje so pokazale, da osebe, ki' prežvekajo .hrano popolnoma, imajo veliko več moči v stalnosti kot oni, ki ne prežvekajo hrane/
Zboljšajte duševno nioč vaših otrok in sami sebi ter pridite v naš zobozdravilni urad. Mi preiščemo vaše zobe zastonj.
F. S/KENtfEDY, urad 5402 Superior ave. vogal E. 55. ceste.
Uradne ure od 9. do 5.30. V pondeljkih, četrtikih in Sobotah Vse delo jamčeno, (17)
Slovenka dobi delo za 'hišna opravila. Plača dobra. 4322 St.
Clair ave. (16) ................. ■"' '»■' >■"—■—
-Dr. Kchter's
Pain-Eiptller
f
26c In 50c po lekarnah all naravnost od naa.
RICHTER CO.
WaaJnflton Str. New York, N.Y.
II III I H I'iiim^——	—■■	.
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
' " f
VLOŽITE DENAR NA
S T fT'1
L A KB SHORE BANK
fa P« pmiPb rhliM 4»
4%
HCUrnllMfSfc ivMpMl and Haras
m
OGLAS.
Kdor še nima visokih rt*ber-jev Rubber boots), naj jih sedaj kiipi, ker so prav poceni. Sedaj samo $1.15 in naprej. Dobijo se pri Jos. Kos, 15406 Calcutta ave. Collinwood, O.
I A M. KOLAR, I
Slovenska gostilna.
I 3222 LAKESIDE AVL I
Se priporoča
Slovencem v obilen oblak. Točna poetre-Aa. Vedno aveše pijače.
H _■ H
_H
JOS. KALAN,|
•101 ST. CLAIR AVE.
->)$lw«$lui goftttii^-
" -■ " ■■ 1 1 -'■. ■1 ■ —
Foe pijače za dom Dobro vino in likerji Zmerne cene.
Oflaaite ae pri domačinu in bedet« zadereljni.
IŠČEJO SE MOLDERJI ZA PICE-WORK IN MOŽJE ZA SPLOŠNO DELO V FOUNDRY. VPRAŠAJTE PRI MALLEABLE CASTING CO. 7706 PLATT AVE. PRI WOODLAND IN 79th ST.
----- (i7)
NAZNANILO.
•Članice dr. Srce Marije (staro) se opominja, da na prihodnji seji poravnajo ves dolg. bodisi me sečnino ali pa za mrliče. Kajti po novem letu se je začelo plačevali j>o en dolar me-sečnine za tristo dolarjev po-smrtmine. Da se knjige čimprej uredijo so cenjene sestre iproše-ne, da zgoraj omenjeni dolg poravnajo. Žene in dekleta pristopajte k temu druitvu, pristopnina je sedaj tako nizka kakor-nikjer drugje. Vsaka sestra pa, ki ji jfe kaj za društveni napredek, naj k prihodnji seji pripelje po eno kandidatinjo, s tem je zagotovljen najlepši bodoči tn'apred"ek, otbjednem se (pa vsim tistim, ki društvo ob-rekuijejo za vedno jeziki zave-žejot S sestrskim pozdravom Fannie Trbežnik, tajnica.
——-(15)
OTEKLE NOGE
aH bol v hrbtu, katerega povzročajo oblstm neprlUke, vnetje oblati ali mehurja, zadrževanje ali puteanje go-ete vode, boleatno pu&čenje vode, zlatenice In kisel želodec ae Miro vdajo, kko ae rabi peverovo zdravilo za oblati In jetra (Sever'a Kidney and Liver RJemedy). Priporoča ae tudi za odpravo močenje postelje tprl otrocih. Mr. Ad. Kralpovlch, Iz Coaldale, Pa. ptoe: "Jaa priporočam Beverovo Zdra-l/dlo aa oibiati lin jetra vsem, kd trpijo vsled oblatnih neprlllk. Meni Je čudo-l ito pomagalo." Cena 50c in $1.00 v vseh lekarnah. Zahtevajte Severov e-ga. Ako vaa lekarnar ne more založi, ti, naročite ga od W. P. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa
AaaaaAAA AAAAAAA ▼ ▼▼▼▼ ▼▼▼ ▼▼▼▼▼▼ ▼
♦	Vsakemu, kteri mi poš ♦
♦	lje naslove svojih, prija- ♦
♦	teljev in znancev živečih ♦
♦	v Ameriki, mu pošljem ♦
♦	lep spomin.	ap+
♦	HEN. J. SCHNITZER, 4 ^ ' BANKIR.	4 4 144 Washington St. 4 4 NEW YORK. 4
a A. A'A A	A AAA A A A
W WW WW WWW wwwwww w
Išče se bolj priletna ženska za oskrbovati malo slovensko družino Stanovanje iti hramia v hiši, plača po dogovoru. Poizvc se na upravmštvu tega lista.
-*- (17)
Hiša naprodaj blizu tovarne, vogal, in ob cestrni železnici. Pripravna za trgovino. Rent letno $150. Lot 40X110. Proda se za $1300, nekaj v gotovini, drugo -po dogovoru. A. Leigat, 3103 Camden ave. Lorain, O
CENJENA NEVESTA!
Najtopleje se vam priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih poročnih oblek, šlajerjev, šopkov, kakor tudi vseh drugih potreb ščin, ki spadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta ali ženin ima v slučaju poroke precej velikih stroškov, »n torej, če m želite svoje sitnoške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kupite, kar potrebujete za poroko prt meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno nižji ceni kakor kje drugje.
Na dan (poroke pošljem k vam na dom dobro izurjene spletalko, ki vam splete lase in opravi za poroko in to čiste brezplačno.
Za obilen obisk se majtopleje priporočam, ker bom -tudi vedno gledal na to, da vam točne in pošteno postrežem. Z spoštovanjem BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave blizu Addison Road.	(2(3)
FINO VINO vedno dobite pri Joo. Ko želu Belo, niagara in concord vino Posebno lenakam je moje vino mano. Po stari navadi Joe Kozely, 4734 Hamilton ave
'< 1 , ,/ " -! - * ; S-K *-, ' i
3 ju potom dopisovanja. V Cleva- D B l»ndu tudi e privatnim učita- D
sr^wrw-its
B ien, In na vzame oa ne fcrlia ne B B vojna. PWrte^«a^Jaanlfa na B
LJsS^
ZADAJA PRI LI K Af
Vse ženske in otročje zimske suknje iz najfinejšega blaga, najmovejse mode, vse številke, morajo biti razprodane ne gledajoč ma zgufbo ali Aobiček po sledečih cenah:
ŽENSK$ SUKNJE:
' poprej $ 7-5°» 9edaj 1 poprej $ 9.50, sedaj $ 3.95 1 poprej $1.2.50 do $15.
sedaj samo.-----? 6.95
[ Vse stuknje vredne $18 do $25.
' sedaj samo......$11.75
t OTROČJE SUKNJIČE:
poprej $4.00, sedaj $1.98 I poprej $ 5.00, sedaj $2.75 Vse s-uiknjice vred. $6—$10, sedai samo......
93 95
. Zapomnite si dobro, da bla-
-	go kupljeno pri meni, je ga-. rantArano čisto, sveže in trpež-
-	no.
Kupite sedaj, ker lahko do-. bite dve suknje za ceno ene. j Za obilen obi^k se vam naj-. topleje priporočam	.(26)
j BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave.
b3izu Addison ceste.
_
•DRUŠTVA, POZOR!
>
Slavnim društvom nazna-jam, da iniam na razpolago iz-; vrstno tpejeni pnpstor za izlete ' in clnu^e zabave, vse je popol-; noma »na novo urejeno, plešiče, " kuhinja, barroom, itd. V slučaju-dežja ste zavarovani v veliki dvorani.
Pridite in si izberite dneve 1 sedaj, da ne bode prepozno, j ker nekaj dnij je že oddanih. 1 Se priporočam
JOS. KASTELIC, (prej: Jernkove farme.) EUCLID, OHIO.
.jJ^W'
p' n
VBj^r .
National Drug Štora I
1	vogal St. Clair ave. in 61. ceste
-	S posebno skrbnostjo irdehije-. mo zdravniške predpise, V za-
2	logi imamo vse, kar jt treba v najboljši lekarni., (45)
I _i_
!,	"	....... 11 1	mm^m^ma
'	doktor
lanaimi Al«atilnwiwtpt■■lin Ml ■•re ii^MifW.
MfolilunMi kjMfktJtJtuliliii iifiifii
; Goentbers Sloven. Lekarna,
AMin IUL vagal St Clafar Ave. i —^____
|8 -Hoor : Union
; SCRAP TOBACCO
-	J« delan Is ns^boUšec« duha-1 ifesa cigare. Samo najboliii
tobak •• potrebni«. NajbeUii tobak n žvečenje. V vsakem paketu je kupon.
Unk>n ^^^^ Made
1 zsssssssssss^sssssssssss
Dr. Ae jflL '
Kalbfleisch,
6426 St Cbk kit.
—-— 1 —
I
; Govori te slovensko in hnrat-I sko. Točna postrežba, časo-' piši na razpolago. Ženske ; strežnice. Edini zobozdravnii-| ki urad v mestu, kjer se govori ! slovensko in hrvatsko.
Uradne urei
! Od 9.30 do 11.30 dop. i ! Od 1:30 do 6:00 pop. i ! Od 6:00 do 8KK) svcCcr
; Telefon urada:
East 408 J.
Telefon atanovmoja: 1 Eddy 1856 M.
b.......................
VARUJTE
SVOJE LASE!
USPEINO, ^^ ZNANSTVENO ** ZDRAVLJENJE i POPOLNOMA ^^M < BREZPLAČNO ^^m	ZA MOtKE IN
,	2EN8KE.
AH vam laei predčasno postajajo lvl? Ali vam Izpadajo laal? Ali ao vam laal «uhl ali maatnlt AH vas srbi glava ali Imate prhljaj? AH 0te plešasti, ali posUJate plesati?
Ako trpite od katere gori' navedene toleinl, potem ne Čakajte več, kar aako odlašanje Je nevarno. PISite kam takoj po našo lluatrotvano knjigo »d naslovom
"RE8NICA O LASEH," Knjiga ima sledečo vsebino: iPopie o laseh; sestava las ln tems-ia, vzroki la padanja las in plalavoaU, tako ae vsdrfttjo lasi lepi hi zdravi, spadajnje las, brada ln brke. Prlsnane ah vale od oadravljeinlh ljudij. Brezplačno poskuftanja zdravljenja. Ml vaa hočemo prepričati o naših reilklh stroških, da zdravilo "CALVA-3URA" ustavi Izpadanje laa, odstrani >rhljaj in enbečnoat na glavi ln po-ipešuje rast laa. Mi vam pošljemo (1.00 vredni lonček "Calvacura" šte^. L. skupno a gori navedeno knjigo 'Resnica o lasih", ako nam poiljete tvoje Ime In 10c v »rebru aH znam-cah v pokritje poštne pošiljatve.
Izreiite spodnji kupon ln pošljite ra takoj na: UNION LABORATORY, »OX 554, UNION, N. Y.
Union Laboratory, Hox 664, Union N.Y Priloiemo pošiljam 10c za poštnino m vas prosim, da ml pošljete »1.00 r redni lonec "Calvacure" štev. 1. ik* tor tudi vašo knjigo "Reanica o la-rih", (Izrešlte ta kupon in prtloilta (a pismu.
f- r„ -	^	1 ..1	-■ ----r^*"*
Naprodaj je slovenska gro^e- * rijska prodajalna, obstoječa nad 10 let. Ddber prostor. Plaza se $1000 takoj, ostalo pa na • [ahke mesečne obroke. Kogar veseli, naj se za podrobnosti o-t>rne na uradi Oevelandske A-tnerike.	(15)
Bell Rosedale 9377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto ivečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY,
zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5403 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.__.. (23^46)
VOLNENI SVEDRI:
v Vse moške, ženske in otročje svedre iz čiste volne dobite sedaj pri memi po sktajno znižani ceni.
Kupite sedaj in si prihranite denar, ker volna je vsak dan dražja.
Za dbilen obisk se vam najtopleje priporočam	(26^ BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair ave.
blizu Addison ceste.
VSAKI MOŽ.
ki trpi na oslabljenju živcev in pomanjkamju energije, posebno oni, ki so podvrženi prepogostim izločkom, si lahko po-maigfaja z našim slavnim zdravilom. Zavitek $1.00 s poštnino
aphro^remedies,
Rock Springs, Wyo.
Pekarski pomočnik iztičen v starem kraju išče stalne službe. Zmožen več jezikov. Frank Foksi, 731 H. 156th St. (16)
...........................................i.....................................
rjpl DENAR.
I HH	Roman
■ WW	PimcmIw (pfaal Emil« Zola.
Prwtavil I* J, P.
^UIIIIIIIIItllltmilllllllHIIIIMIHIIIIIIUIIiaillllllllllllllllllilllllllllllllllllllllltllllllllll
Ko se je zOpet obrnil pro borznemu trgu je v daljavi zt gleda) Gundermana, ikateri j ravnokar prišel iz Rue Vivien ne. Da s i se nnu je dozdevi majhen, vendar s svojo počas no m ponosno hojo, ne da bi s ozrl na de-sno ali levo, je <bi brezdvomno celi Gundermari Ko je videl, da se bodeta src čala z Nathansonom, je ime vse za izgubljeno. Naenkra mu je srce veselja strepe-tal'c ko je videl da je stopil Guilder man v neko slaščičarno, da b tam kot običajno, kupil slaščic« za svoje vtnukinje. To je bik sigurno znamenje, da ne ve ni česar, kajti nikdar ni šel ns kak kritičen dan notri. ,, ,Qd(bila je ena ura.
iZvotvec je nazfnanil otvoritev borznega trga. To je <bi spomina vreden dan, eden onit nesrečnih dnij, kateri ostanejc vsem v spominu.
Sprva so kurzi še nižje padli, potem pa so čudovito v cenah poskočili. tKmalu se je slišale samo še glasove Sac card a, Ma-zauda, Delaroqueja, Jacobyja in Nathansona, kateri so kupovali vse vrednosti po vsakih cenah.
iMed mnotžico je nervozno valovilo. Saccard je našel še čas, da je razdelil še razna povelja.
Tri četrt na Štiri pa je padlo v borzo kot blisk: Avstrija je odstopila cesarju iNapoleonu Benetke, vojna je bila končana. Odkje je prišla ta novica? Nihče ni vedel; bila je naenkrat v ustih vseh, zdelo se je tudi kot da kriči iz cestnega tlaka. Nekdo jo je mogel prinesti, sedaj se je pa ponavljala v ustih vseh. Z velikanskimi skoki so pričeli kurzi se višati. Pred zaključnim glasom zvona, je poskočila toena za štirideset, da, za petdeset framkov.
(Bila je ne,popisna zmešnjava podobna bojnim spopadom, kjer »so vsi jednaki; vojak in poveljnik, kjer vsakdo gleda, da reši svojo kožo. Raz vsdhi čel je curljal pot, in solnce je na , kamenite stopnjice neusmiljeno pripekalo.
Ko se je pri obračunu zamo-glo pregledati polom, se je ra-zvidelo, da je bilo to borzno bojišče pokrito z ranjenci. -Bai-ftsier 'Mozer je bil med onimi, kateri so bili najtežje prizadeti. iRIlerauh je svojo igro tudi drago plačal. Maugendre je iz-igubil petdeset tisoč frankov, njegova 'prva občutna zguba.
"Baronica Sandorf je tudi izgubila pomembne svote, in je bila jese zelena, ker je vedela, da je imel njen mož pred Row-gonom brzojavko v svojih rokah, pa vendar ni hotel nje o tej važni stvari obvestiti.
Vodeče banke, posebno židovske, so bile strašno poražene. Reklo se je, da je sam Gun- i derman izgubil1 okroglih osem < milijonov. Vse je bilo razoča- i rano; kako to, da ni bil o celi stvari nič obveščen ? On neo- \ mejen gospodar borze, on,- kateri je povzročil, da so si bile 1 države v medsebojni odvisno- i sti.	' «
/Kmalu je postala stvar zna- J na; Saccard je bil sedaj velik t mož Z eno samo šahovo pote- s zo, je skoro ves denar pograbil, c Zase je dva milijona spravil, a f drugo je £lo v bPagajne "Ban- \ que Universelle", ali prav za 8 prav bi se raztopilo v rokah \ ravnatelja.	\
Z veliko mujo je dokazal, da I« je 'bilo gospej Karolimi razum- t ljivo, da je znašal delež Hanie-linovega dobička en miNjon. r Tudi Buret je dobil od tega J plena kraljevski delež. Markiz j de Bochain, Daigretnont in s drugi, tudi oni niso prazni od- v šli. \
Posebno eno srce je gorelo c nvaležnosti do Saccarda: Flory 1 si je pridobil desettisoč fram- 1 kov, premoženje, katero mu je r dopuščalo, da je s svojo malo / Fifi najel neko malo stanova- v nje v Rue Condorcet, in da mu š je dopuščalo, da je mogel z Av- s
►roti gusto Sedille in Geronain« Co- I za- eur obiskovati drage restavraci-i je Pri listu je moral Jantrou I i i en- dobiti nagrado, ikateri se je pa c ;val jezil, ker se mu ni nič povedalo, čas- Tistega večera je šetal Sac- r i' se card po vseh cestah, kjer so bil goreli lampijoni. Videl je, da je t lan. mesto skoro samo radi mjega sre- razsvetljeno. Kaj ni bil on tudi n me! pravi nepričakovani tzmagova-'rat jec, tisti, kateri se je v sredi 0 al'o, vseh teh porazov dvignil? L ler- Samo nekaj mu je veselje po- L bi kvarilo, jeza Rougonova, kate- jj :ice ri je globoko užaljen vrgel Huhz >Uo reta ven, nato ko mu je postalo ni- jasno od1 kje ta borzni polom U-na iziiaja. Ta veliki mož se toraj ni izkazal kot dober brat, in ni I mu poslal nikakega poročila?L *ri- Počasi s-e je zopet obrnil in od-1 u, foil sel proti Rue Saint Lazare. nih .Dva meseca pozneje, v ,no- . ejo vem/bru, je skleniJ Saccard pogumen posvoji zmagi nad Gun-1 dli, dermanon, na banki nove od-1 r lah redbe upeljati. Konoem aprila « alo se je na generalnem zborov a-L, la- nju dokazalo, da ima banka v ^ja obratnem letu 1865 devet milijo- jonov čistega dobička. Delni-1 <ih čarji so dobili svojih pet, a člani nadzornega odbora svojih no deset procentov, rezervnemu! še fondu se je pa dodalo pet mili-1 >0- jonov. Z ostalimi milijoni se je I
dosaglb, da se je članom raz- . llo delila dividenda po deset fran-je kov od delnice. To je bil kra- J nu sen u&pelhi za družbo, katera ni j še niti dve leti obstojala.	11 y
a ? Saccard se je lotil z mrzlično at hitrostjo dela. Prvo kar je na-1 -idi redil je bilo, da je pustil z dovo :a. Ijenjem delničarjev, zopet zvi-1 »e- sati glavnico, katera se je tudi ih sedaj podvojila in prišla iz pet-so dest na sto milijonov. Sploh pa a- se je taikoj povsod uspehe vide- — o- lo, delnice, katere so že mesece la, dolgo Obstale pri srednjem kur-zu, so poskočile iz sedenistopet-va deset frankov na devetsto, n, Hamelinu ni (bilo mogoče pri-1 o- ti iz Orijenta, da bi vodil to ia izvanredno sejo, pisal je svoji * el sestri skrbi polno pismo, v ka-la terem je izražal strah, ki ga 6 e- ima radi tega divjega in vrto-l * glavega napredovanja banke. p
0-	Dejstvo je bilo, da niso bile """ a- vse nove delnice pravilno vpi-|
10	sane, nikdar vplačana plačila, ii- pa so (bila po fingiranem knnji-l ti, po vodstvu vpisana na konto
e- Sabatanija. Družba je imela pa ° di poleg tega tudi polno drugih I — z- tlamnatih mož, kateri so dela-1 v, li kakor so "višji" hoteli.
Gosipa KaroHna mu je odpi-z- sala vesel odgovor, v katerem s* je se je šalila, da je sedaj on * a, strašljivec, in da ga mora ona
>	bodriti.
>	V decembru je prekoračil
0	kurz tisoč frankov.
Samcard je kupil v Rue dc
1-	Tvondres m«ko prastaro hišo,
t- katero se je namenil pustiti po- Ei 1- dreti in na njenem mestu sezi- bi n dati novo krasno palačo, v ka- M 1- ter i iMij bi bil nastanjen urad ga
11	4>anke. It sredi oktdbra se je s> >- pričelo z delom.
r Na dan ko so položili temeljni """ e kamen za to novo palačo, je
-	ol> četrti uri popoldne čakal Saccard v uredniški pisarni na
-	Jantroua, kateri je njim prijaz- w c nim listom nesel poročila o
-	slavnosti. Tedaj mu sluga ^'avi, —" . da želi iharonip »Sandorff z njim
1	govoriti. Saccard jo je zelo
-	vljmtfio apuejcl, in jo peljal v J i svojo posebno sobo na koncu g" 1 hodnika. Tu se.mu je pri prvem surovem napadu vdala kot
i kaka vlačuga. Bila je že vnaprej
-	k temu (pripravljena.
Gospa Karolina, katera se je . nahajala ravno v mestnem delu / 1 Montmartre, je prišla čisto ne- * z pričakovano k Saccard u v pi-1 samo. Imela je navado, da je (
-	vedno, kadar je tako prišla go- !ti vorila po nekaj minut iz Dejoi- pr|
) em, srečna radi njegove h-va-r ležnosti, katero ji je izkazoval.
-	Ker ga danes ni našla v čakal-: niči, je stopila ven na hodnik.' ) Zagledala ga je, ko je ravno od
-	vrat skočil, na katerih je prislu- \ 1 skoval. Prisluškovanje je po- 4
-	stalo pri njemu bolezen; na
vsako ključavniško ljuknjo je
(pritisnil Uho^ samo da bi zvedel Ikake borzne skrivnosti. Kar je pa sedaj čul ga je pripravilo v nekako zadrego, ker na ustoni-Icah se mu je opazilo nenavaden smeMjaj.
"On je itu notri, aK ne?" je ' vprašala gospa Karolina in je ■ hotela naprej.
- On jo je zadrževal zmešan in
1 in jecljajoč, ker ni imel časa, da bi se izmislil kako laž. 1
'1Da, on je ttu-, toda sedaj ne morete notri."
'Kako to? jaz ne morem notri?"
"Ne, ker je neka dama pri njem."
Ona je postala čisto bleda, on pa, ker n« vedel za njeno razmerje s Saccardom je stegoval vrat in pomežikoval z očesi, ter ji z razumljivo mimiko dajal zastopiti, kaj se v sobi godi.
"Kedo je ta dama?" je vprašala kratko.
On ni imel nobenega vzroka nijej, svoji dobrotnici imena za-molčati, zato ji je zašepetal na uho:
"Baronica Sandorff .. .O, že doligo se plazi okoli njega 1"
Za trenutek je gospa 'Karoli-' i ua osupla obstala. V sredo srca' <
e se ji je zarezala velika <bol, di ni še poznala take kolikor s^ r je spominjati mogla. Kaj hoč<
0	sedaj narediti? Ta vrata vdre-i- ti, se vreči na to žensko in obe-- ma škandal narediti?
Ko je tu tu brez volje in še e vsa omamljena stala, je prišla e k njej Marcella, ka/tera je 'bal prišla čakat svojega moža. jN)e-
1	dolgo tega sta se obe ženski že , spoznali.
"O, vi ste, ljuba milostljiva s gospa!.. .Pomislite, midva greva danes zvečer v gledališče. ■ To je cela povest, draga nam namreč ne sme cela stvar priti i ...Toda Pavel ve za neki re-stavrant, v katerem plačava po , petindvajset souov večerjo..."
Jordan, kateri je ravnokar [ prišel je pripomnil:
"Da, dvakrat servirano, če-I trtinko vina in kruha na polju-bo."
"In potem," je nadaljevala Marcela, "ne vzamemo nič voza; je jako prijetno zlasti če je zelo pozno peš domov hoditi.. . .iDanes zvečer vzameva, ker sva 'bogata, seboj na dom tudi mandeljevo potico..
Nato je vesela dala svojemu ' možu roko, in se pripravila k 'odhodu, Gospa Karolina je zo-
ej^eli^^
-	jedjala s tresočim glasom. Po-
-	tem je tudi ona odšla. Saccarda je ljiHbila. Svoje začudenje in
e svojo bol je skrivala kakor ra-1 no, katere se inoče pokazati.
[ Vil POGLAVJE.
Dva meseca pozneje, nekega milega 1 novemberskega popol-t dneva je šla gospa Karolina .gori v risalno sobo, ker se je hotela takoj po obedu lotiti dela. J Njen brat, kateri se je takrat . nahajal v Carigradu, kjer je bil zaposljen pri velikih podjetjih ( orijenta!sikih železnic, jo je , namreč naprosil, naj mu doma . pregleda vse njegove risbe, in mu o vsem sestavi nekak zapisnik. 2e cela dva tedna je bila s tem delom zaposljena. Pisala je že kake pol ure, nato pa je začela med raznimi akti in dru-zimi papirji iskati neko listino, katera ji je manjkala. Med temi listinami in papirji je zapazila tudi nekaj svetih podob; bila' je tudi podoba božjega groba. Sedaj se je spomnila: nijem 'brat, ta velik pobožen ot-•rdk, je to v Jeruzalemu kupil. Postala je ginjena, in solze so ji zdrknile po licih.
. „, [
zvedela za razmerje Saocawlo-a- vo napram baronici Sandorff,
o- si jc za trdno obljubila, da bo-la de na oba natančno pazila, in in poskusila vse podrobnosti iz-a- vedeti. Kar jo je najbolj £a-lostflo, je bilo to, da se mu je radi vednega skupnega medse-r bojnega občevanja, še vedno u-dajala. S svojimi šestintridese-
*	~ tirni leti in s svoja pametjo je ^ bija prosta vseh iluzij, si je do-
e mišljevala da je bolj mati kot f a' pa ljubica tega prijatelja, ka-\ teremu se je vdala šele pozno, 1
*	radi moralične odsotnosti nje- 1 ! nega dnha. In vendar, koliko I |e žensk je, katerim se zdi popdl- 1 a noma pravilno, da delijo ljube- 1 n z en mož z drugimi tekmoval-^ kami.	i
a 'Ko se je gospa Karolina- ne- ■ e koliko pomirila in zopet sedla J k Svojemu delu, je vstopil slu- ' >( ga in naznamil, da želi Charles, 5 5_ dan prej odpuščeni kočijaž, na L_ vsak način z njo govoriti. Sac- 1
card je tega človeka sam udi-a njaf, ker ga je pa potem zalo- ] . til, da krade oves, ga je odpu- r stil. Po nekolikem omahovanju i I ga je vendar sprejela,	(
o Velik in postaven fant z glad- ' ko obritim obraizom in z zavest-
i
, les drano v sobL ^ M "Milostljiva gospa, jaz pri-^ 1 bajam radi onih dveh srajc, ka- ^ • t ere mi je perica pokvarila, nji katerih mi noče sedaj pflača^ i ti.. .Gotovo je milostljivej gospej razumljivo, da jaz tako iz- j gubo težko prenesem. Ker pa J je milostljiva gospa za vse od- 1 : gov9ma, zato zalhltevam povra- 1 čilo za moje srajce.. .tDa, za- \ fitevam petnajst frankov."
V takih gospodinjskih vprašanjih je bila zelo stroga.; mo- | goče bi mu teb petnajst fran- I kov taikoj dala, toda nesramna predrznost tega človeka jo je razjezila.
"Jaz vam nisem nič dolžna 1 in vam ne dam niti soua-J * B Sploh pa me je gospod svaril inijj mi zapovedal, da ne smem njŠH brecc njegove vednosti za vfl storiti.."
Tedaj je stopil Charles izzm valno naprej:
"Takof To je rekel gospod! Mislil sem si tako: toda gospod* ni imel prav, naj se toraj stvar izve...Nisem toliko neumen,.| da ne bi zapazil, da je milostr IJiva gospa njegova ljubica..
Dalje prihodnji*.
EUCLID IN 46. CESTE TRŽNICA.
EUCUD AVE. NASPROTI EAST 46te CESTE.
2 MINUTE OD S5_ CFSTF IN CT PI AID AVC
n- i	,
a- Poglejte te trgovce "H in videli bodete, da so vaši prijatelji.4
a-1	1
D
DWIQHT8 CREAMERY CO.
di Oddelek 45-46 Central Trftiiica t-	109-110 Euclid-46th trtnica.
>a
e- ——
.e	A. 8. PICKERING,
M Burt W, Lawrence, nameetnlk.
Oddelek S3.
j. I Najboljše meso. Najnižje cene.
OI
jj MARCO QUISEPPE A R08C08C0.
L-	Oddelek 41—42.
a I Splošno znani trgovci a euhim aadjem. h I Najboljše »vrite aadja, fltola in rlia, po nizkih oenah.
e I ——————
i- Naše geslo Je: "Vedno najboljše."
M	RAUFFU8 BROS.
'I Najfinejše vrste meaa, kokoši, JaJ-
0	ca, maelo In air Oddelek 29—30.
a	__
K ---
H. E. PAYNE, Oddelek 86.
-1 Ml imamo v tej trinlcl najboljše ! goveje ln telečjo meso ter JagnJetlmo, po ceni. Centrlne tržnice.
1	j
1 Charles S. Clark grocery Co.
American Breakfaat Coffee 20c funt, Early Juaie Pees (grah) 8c Alaaka Salmon 10c. Sunlbrlght Cleanser 3 - škatlje 10c Jelkes "Good luck" Mar-1 gartna 2 futa 38c. Hed or Blue Karo i Syrup 8c '
CHA8. J. HAAQ, Oddelek 33.
Meso in kurjetinja.	_
Goveje meso 10c. Pot roaat 11c *< round aleak 18c Sirloin steaik 20-22c.
1 ■
L
JOHN BUSH,
Oddelek 31.
Sveta praaetino ln kajeno meeo vse vrate. Neck'bones 5c, Spare lic, repi 8c, Jetra 5c, area 10c.
«
1
Medina County
Creamery Co. J
Kadar Selite kupiti ia depar čisto
in svete maalo ln JaDca, kupite Medina ^
£
pridelke.	c
D
HIT2 MARKET,
Oddelek »P.
Mi prodajamo samo najboljše meeo ]„ 1P0 najnižjih cenah. Oddelek 90
JI
iudid 46th St. Market Special.
7	¥f
Cene v tržnici so iste kot v mestu, in ini imamo veliko bolj snažne
prostore za kupovat. Mi prodajamo vse kar potrebujete na vasi mizi. Mi imamo 100 izbranih najboljših mož da vam prodajajo in strežejo pošteno. Ta tržnica je bila zidana za vse ljudje in ne samo za nekatere. Skušajte priditi v to tržnico in mi vemo, da bo-dete zadovoljni.
W. J. LEE8 A SON,
Oddelek 51—82.
Prodajalci streže slanine po najnižjih cenah.
The Buehler—J eager Sausage Co.
Oddelek 82. Tel. Harvard 1382 J.
Domače klobaae vse vrste. Sveže ln kajene country pork klobaae.
v B. BERKOWIT2, Oddelek 27.
Najboljše sladko maelo funt......35c
Elgin Creamery .................32c
čiato sveta jajca ducat.........38c
Druga vrata jajca................32c
<
WM. SOW DE RS,
Eucjid—46th m. tržnica.
Ribe, ostrige in druga morska živila.
m. Oba telefona.
e
C. D. KENNY CO.
Čaj, kava, sladkor.
Vodspredjn pri vhodu v tržnico in 46. ceste.
Darila vsako soboto zastonj
Ti trgovci želijo trgovati s vami in ae bodo potrudili, d« napravi-1 jovae, da bodeta redno hodili ▼
tržnico.
Tu Je razvidna tehtnica, odobrena v I Euclid 46. ceste tržnici.
Brez peree in zanesljiva. Ta varuje I prodajalca ln kupčevalca. Za 99.000 I vrednosti Je teh tehtnic vpeljanih v I
tej trflniei. To Je v vafto korist.	|
■_t__
P. A. Mc ARTHUR, Oddelek 88.
Isbera svežega meaa po oeni kot K Central trtnica. Dajte nam eno priliko k ln prepričajte se.
«M
J. H. Me OLYNN, Oddelek 89.
Rib sotip lOc Neck mea's 12c, poJI Roast 14 to 15c funt 'Pridite in poglejte na« oddelek 89. \|
EDW. J. WEIGEL, Oddelek 68.
Govedina in prasetlna, po najnižjih I oenah. Goveje meso 10c, sveže nase- I kano meeo	funt
I
R. C. 8LATER, Oddelek 32.
I ■
Sveta praaetlna to kajeno meso I, po ugodnih cenah,	''
KOLLER A MJTCHELL, Oddelek 20.
Euclld-46 trindca.	; 1
Vrtne pridelke naravnost Iz farme E po wholesale cenah, i li
iiiiiiM
J. L. Mo NEELEY,	E
Oddelek 87—88.
Goveje meso 10c, shoulder 12c. Ce- H aeje iu kot drugje.
I
JM
J. C. PROBECK CO. 2339 East 4th St. S. E. 'I
Vse potreb Mine sa lsdelevaaja klo. I
>as.	,
4 ^ .	."i o,*
•	_^ , jfiKs.
QIBLIN A STTAINE8, \ ' ' Oddelek 90—87.	1
>toa joba. — Najboljše Je vedno na- I eneje.	^ 15
Maslo, jajca to sir. lU Jam^eno po najnižjih cenah.
EMILIE POULTRY PARM,
Oddelek 47—48,
Sveža jajca, z mlekom hranjene ko- I oil in sajci, vedno po nizkih cenah. I j
Gosp. Ch. Kamp, tržni mojster na West Side in Central tržnici za
več let, je vedno dal posebno pozor-
»
nost tujezemcem, da so bili kar najbolje postrežem.