1138 Tone Perčič Pet pesmi Ivan Črnič GALEBJE Pridi, ti požrešno nebo; MEDITACIJE Pridi glava sončnega kita! Stojim v zelenem zrcalu, v mojih rokah bodalo. Hrana sem za tisoč sestradanih golobov, obzorje plesni, dovolj veliko, za tisoč kri pijočih pajkov. Položil bom glavo na mehko blazino. Kar je, je zabodeno! Zaklet je bil v verige galebje meditacije: in v lobanji, z vodo zaliti, slana žalost. Vse rajši je imel galebje meditacije, vse rajši je imel v lobanji, z vodo zaliti, slano žalost. 1139 Pet pesmi Razklana usta mokrosluzaste megle, dihajte! Skremži se ti megleni zob! — da ne bom birič tvojim otrokom, temneči razkol tesnobe, da ne bo namesto hrane na mojem krožniku lužica plesnobe, pijan večer lepih prikazni, žaluzija golazni. Zakaj mi gre od smrti na bruhanje? Zaklet je bil v verige galebje meditacije; in v lobanji, z vodo zaliti, slana žalost. Rad je imel okrogle sončne deformacije, rad je imel, da se je rušilo. Rušilo! (vsako leto rajši) Zbrano umiranje. Brezsmiselna prošnja. Goltati grenko veselje krvavih rož, vzniklih iz misli beračevih škornjev ob izrastkih sanj umrlih svetnikov. Izpod kamna plamenijo oči z zgrizenim vetrom ljubezni, pokopane. Zažgano petje duha. Na zeleni moškosti pogleda grabežljivost in novorojenček, streli iztrgan na zemlji, pokopališču prednikov. Noči Kristusovih golih sanj, spočetih od pogledov. Mahovinasto kamenje znoja v iskanju srečne solzavosti je v zlomljenem telesu upepelilo moč. V prosojnem dežju je bolela sluz pomladi iz misli utihnjene smrti. MLADOST IN ISKANJE 1140 Ivan Črnič Pogrebne govorice v znorelem vetru zavijajo v vežah, planejo z listjem dojenčkovih rok. O uboga mati, vzeta iz trnovih zibelk, kristalnih sulic mladih nasmehov. MRLIŠKI srce kamen ogenj plamen BLUES čez mehko prosojnost niča plezajo umrle roke v razcvetu solz podganjih zadavijo snenega otroka srce kamen ogenj plamen solza bitka zvezda puška stari blues na oknu groze ven štrli dekliško truplo piše črke mrtve proze iz katere kri odteka od obzorja do obzorja solza bitka zvezda puška krožnik žlica sanje nož topli mesec čaka zimo da bo sneg na kri brezimno spustil svoje tanke prste na bolečo ladjo sonca krožnik žlica sanje nož kocka vetra kocka leda kocka toplega dotika kocka moški kocka ženska kocka poljub negibnih prsi na dvorišču ki razpada kocka kocka nož v hrbet kocka kocka vetra kocka leda votla barva neke zvezde zjutraj se ljudje zbudijo topli udi omrtvijo krakajo pa vrane zjutraj stari blues na oknu niča votla barva neke zvezde 1141 Pet pasmi Čez svet gredo trije možje s svetilkami iz dežele črnih bizonov, iz dežele črnih bizonov. Noč zavija oči, smeje se vampirjevo srce; plesnoba meseca, skritega v votlem deblu, pljune skoz zobe slan veter, crknjene miši, slan veter. Pozdravili jih bomo, led za vrat, le naj gredo pol bizoni z netopirskimi očmi. Na deblu je kukavica, je majhen grad, je kukavica, je svetlo petje kukavičjih jajc, slana ljubezen. Kako gredo vzvišeni: kol v srce, da se ne rodijo spet; nič jim ne moremo, saj je v njih sončna kača, oslepeli bomo, skameneli bomo, nič ne bo, še to je zastonj, smo že. Zvonjenje stenske ure plaši zaspane mačke. Lev in bog sta zaspala v zakletem gradu: kakršno sonce je bilo v žarnicah, ne pomni se. Z udi so se dotikali črni cigani, porcelan je žvenketal, rosa, rosa, rosa, zvečer, zjutraj, kdajkoli, slan veter, crknjene miši, slan veter. A bil je sneg, tak mir smo imeli, nismo se vznemirjali. Nocoj, bratje, se je zgodilo nekaj čudnega. LEVA obsodba: HARMONIJA navzdol ob vodi naj odide naj ga utesni rožnat dan kosti srebrno lasih psov nora glasba je vreščala cel popoldan NEKAJ ČUDNEGA 1142 Ivan Crnič v hladilniku se je pokvarila hrana o konzervirana lunina žival sama plesen pa psi so z ušesi mahali o mater ti pasjo voda zlata pa slina je tekla z jeklenih zob stroji so rekli: zdaj mi vladamo en strel silno zrnje velika luknja v lobanji vzdihne za nenaseljene ptice sama grdoba tam v srcu presojnemu zdravniku je rekel: žolna ko zlati ptič da te kljuva gramofonska igla popljuvala da te bog dal zibelka volnenih oblakov ki niso ran mojih zamašiti mogli na vse strani piskajočih da te strela s prsti potipala da tvoje otroke hudič vzel da pljuvali do krvave nezavesti ptičje besede ali je ura na grobu ali je mačka na gnoju ali dela tik tak vsakdanjost pesek se osiplje