Reforme učiteljske izobrazbe. (Cdgovor na kritiko tov. R. M.) Ta članek me je v resnici pogrel, zakaj nisem še doživel, da bi se naše stanovsko glasilo postavilo v nasprotje s težnjami, ki so skupne naprednemu učiteljstvu celega sveta, s težnjo po višji, temeljitejsi, splošni in stanovski izobrazbi, enakovredni izobrazbi raznih akademskih poklicev, s težnjami o katerih sem globoko uverjen, da preje ne ponehajo, preden se jim ne ugodi. Za nas deluje čas, kajti naša zahteva ne izvira iz ozirov na stanovski ugled, ampak iz spoznanja, da je treba učitelju — predvsem učitelju na deželi — boljše usposobljenosti za njegovo kulturno misijo med narodorn.« R. M. G. tovariš, ki se je v svojem pismu na g. urednika »Uoit. Tov.« pritožil z uvodnimi besedami nad kritiko ki jo je prinesel list v predzadnji številki. naj mi dovoli, da pojasnim ono kar ga boli, odnosiK) Dogreva. ker zadevajo očitki četudi le indirektno vendarle mene. pisca članka v Pedagoškem zborniku^za leto 1922. Odkrito priznain. da se čudim. kako je moiffoče dotičniku. ki je pazno prečital moj olanek. trditi. da se postavlja stanovsko glasilo v nasprotje s težnjami vsega naprednega učiteljstva. ako »riobči kritiko. ki odobrava misli izražene v »Zborniku«. Da kritik ni vse učiteljstvo, ie že ¦povedal g. urednik iaz bi pa želel pokazati, da tudi moja izvajan.ia niso niti z daleka nasprotna težnjam učiteljstva. Ne odgovarjam. ker bi si hoitel ohraniti naklonjenost kritike saj sem v članku sameim žc napisal: »Vem. da mi bodo tovariši in tovarišice zamerHi odkrite be- sede « hočem le resnici na ljubo ugotoviti sledeče: Baš zadnje vrstice uvodoma citiranega odstavka potrjuiejo moje izvajanje v »Zborniku«: »Praktični vzgojitelji. in to so brezdvonmo osnovnošolski učitelji. potrebujejo sintezo teorije in prakse že ob svoiem študiiu zato mora biti učiteljišče bistveno drugačno od univerze. nuditi mora dovolj trarancije za temeljito teoretično znanje obenem na mora navajati kandidate k samostomeimu udejstvovaniu. kjer iltn stona strokovno nadzorstvo ko't mentor ob strani. Učiteljstvo naj zaliteva da se iz.nopolni učiteljišče. da se študiiska doba zviša na neobhodno potrebno število let in. da se teoriji priključijo seminarii (višja pedago- ška š o 1 a). kjer bo kandidat po končanem teoretičnem študiju vsai dve leti deloval pod vodstvcm najboijših naših praktikov^ in teoretikov « Ce bi s:. tov. R. M. pazno sledil moiim izvajaniem. bi brez dvoma videl. da iskreno mislim in da mi je popolnejša in stvarna naobrazba učiteljstva morda rnnosro boli na srcu kot marsikomu izmed tistih ki stavljaio iluzorne cilje in nimaio razumevania za realne potrebe. amnak jim ie vse skuoaj le fraza. Na ooit neprimernega izražania o tem kdo ie .Doklican da posesra v diskusiio o tem vnrašaniu ip o i?nor a n t s t v u . ki sa navaia eraspod tov. R. M. ne bom sledil. Onim. ki so hoteli v članku iskati misli in so širokogrudi dovolj. da priznaio tudi ono. kar jim morda trenotno ne uiraia bodo zadostovala ta izvajania. — Bodimo trezni in strpdjivi! Dr. Stane Rape.