ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE ZBOR OBČIN — 26. 3.1986 Divjad zmanjšuje pridelek Na pobudo delegacije krajevnih skupnosti Metnaj, dano na seji zbora krajev-nih skupnosti skupščine občine Grosuplje, da se vprašanje odškodnine za škodo povzročeno po divjadi sproži v skupščini SR Slovenije, jc zbor krajevnih skupnosti kot konference delegacij za zbor občin skupščine SR Slovenije ugoto-vil, da je škoda, ki jo povzroča divjad iz leta v leto večja. Zaradi (eh škod se kmetijski pridelki bistveno manjšajo, bistveno manjši pa jc tudi dohodek priza-detih kmetijskih proizvajalcev. saj je odškodnina kljub izpolnjevanju ostrejših zahtev po zavarovanju pridelkov nizka. Zbor ugolavlja, da se nastalo škodo prepočasi ali neobjektivnuocenjuje, lako, da je pri tem pogosto oškodovan kmetijski proizvajalec. Znani so tudi primeri, da kmet kljub nastali škodi te zaradi nepoznavanja postopka ne dobi povrnjene. Ta problematika pov/roča na vasi splošno negodovanje ter slabi odnosekmet — lovec. Zato se sprašujemo, kdaj se bo stanje na tcm področju izboljšalo, da bosta kmet in lovec v islem prostoru skupaj enakopravno gospodarila, kajti sku-pni družbeni interes je nedeljiv in zahteva skrbno in gospodarno ravnanje z zemljo in prostorom, katerega sestavni dcl jc tudi divjad. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Grosupljc meni, da scdanje slanjc na področju odškodnine za škodo povzroženo po divjadi ni /naeilno le za občino Grosuplje, pač pa je to širši slovcnski problem in zato poslavlja vprašanja izvršnemu svetu skup&inc SR Slovenije, ali je Republiški komilc za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana seznanjen s problematiko na tem področju in kaj je storil v zadnjem času oz. kaj še namerava storiti, da bi se slanje na tem področju izboljšalo. Na vprašanje skupine delcgalov iz občine Grosuplje za Zbor občin Sku-pščine SR Slovcnije je odgovoril Milan Kneževič. član Izvršnega sveta Sku-pščine SR Slovenije in predsednik Republiškega komileja za kmetijstvo,goz-darstvo in prehrano: Celovit odgovor na zastavljeno vpraSanje je v analizi izvajanja zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ler oupravljanju lovišč, ki jo jcpripravil Izvr-šni svet Skupščine SR Slovenije v lctu 1985. V PoročevalcuSkupščineSRS pa je bila ta analiza objavljena v 7. Stevilki 26. februarja 1985. Zato so bile delc-gacije seznanjene z vsebino tc analizc, ki jo je skupščina SRS obravnavala 17. aprila 1985. Pri izdelavi teanalizesosodelovalczaintercsiraneorganizacijein skupnosti: Zadružna zveza Slovenije, SIS za gozdarstvo Slovenije, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Skupnost OZD za lovstvo in ribiStvo Slovenije. Nosilec te naloge je bil rcpubliški komite za kmctijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je analizo pripravil in obravnaval na seji komiteja, ter skupaj z Zadružno zvezo Slovenije (er Lovsko zvezo Slove-nije je tudi organiziral preverjanje ugotovitev iz analize v vseh lovskogojitve-nih območjih. Na tch razgovorih, ki so bili v aprilu in maju 1985. smoskupaj z najpomembnejšimi podpisniki družbenih dogovorov v teh območjih ana-lizirali razmere (er se dogovorili za ukrepe pri unesničevanju vsebine tch družbenih dogovorov in zakonskih določb s tega področja. Poseben pou-darek na vseh obravnavah ob analizi zakona jc bil ravno na ugotavljanju. preprečevanju in povračilu škod. ki jih povzročadivjadnakmclijskih površi-nah in v gozdovih. Zato smo z razmcrami dobro seznanjcni, pa tudi sicer Re-publiSki komile za kmetijstvo, gozdarsivo in prehrano redno spremlja razmere in izvaja potrebne ukrepe na lem področju. V ugotovilvah. pripor-očilih in sklepih analizc izvajanja zakona so določcne poirebe aktivnosti za vse zainteresirane in odgovornc organizacije in skupnosli s lega področja. Predlagamo, da zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Cjrosuplje ponovno obravnava analizo izvajanja zakona o varstvu. gojitvi in lovu divja-di ter o upravljanju lovišč. V tej analizi so namreč mdi razvidne zakonsko določenc poii za razreševanjc konkretnih škod, ki pa sc jih pogosto oškodo-vanci ne poslužujejo, pačpapričakujejorešitveoddrugodinmimozakonsko določenih poti. , Delegatsko vprašanje je zclo posplošeno v ugoiovitvah, saj bi za natančen odgovor potrcbovali podatkc, kdo so oSkodovanci in na območju katcre lovske družine. Zato lahko ugotovimo za območje občine Grosupljc le sledcče: 1. Na podlagi odloka o dotočitvi lovskogojitvenih območij v SR Slovcniji (Uradni list SRS. št. 34/83)spadajo lovišča lovskih družin na območju občine Grosuplje v Krimsko lovskogojitveno območje. Za to območje je sprcjet družbcni dngovor o usklajcvanju različnih interesov v zvczi / divjadjo, ki so ga sprcjele kmetijske, gozdarskein lovskcorganizacije, krajcvneskupnosti in Skupščina občine Grosuplje. 2. Krajcvnc skupnosli in lovske družine imajo sprejete sporazume o preprečevanju in povračilu škode od divjadi na podlagi 69. člctia imtnovanc-ga zakona. V tcm sporazumu so določenc pravice in obvcznosti krajevne skupnosti, lovskc družinc, luslnikov in uporabnikov kmclijskih zemljišč pri prcprcčevanju in povračilu škod na kmetijskih površinah. 3. Skupščina občine Grosuplje potrjujc lovskogospodarskc načrte lovskih družin. ki upravljajo loviJča na območju ic občine. Vsc lovske družine na območju tc občine so imclc poirjene srcdnjcročne načrte za obdobje 1981—85. sedaj pa so v fazi polrjevanja za obdobjc 1986—1990. Scstavni del leh lovskogospodarskih načrlov so tudi ukrcpi za prcprečcvanje škod, za njihovo zmanjševanje, odstrel divjadi in vse druge naloge lovskih družin. Lovskogospodarskc načrtc za sedanje srednjeročno obdobjc bo Skupščina občinc Grosuplje potrjevala na scji vsch zborov v maju 1986. Na podlagi navedenega ugotavljamo. da sov Krimskcm lovskogojitvencm območju dani vsi pogoji za uspcšno usklajevanje različnih interesov v zvezi z divjadjo. Scvcda pa je za doseganje lcga poirebno ustvarjalno sodelovanje zainteresiranih uporabnikov naravnega prostora v um območju.