SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 (Id., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., sa jedra mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld. V Ljabljanl na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino ln oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedicijs| ▼ „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednlštvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 231. V Ljubljani, y torek 8. oktobra 1895. Letnili XXIII. Strah pred križem. Veliko nevoljo, ki vlada mej ljudstvom na Ogerskem zaradi uvedbe civilnega zakona, skuša ministerstvo zakriti z bombastično donečimi, dolgimi brzojavi, v katerih popisuje slovesnosti, ki so se vršile po raznih krajih povodom prvih civilnih porok. Vkljub temu pa morajo priznati tudi uradni krogi, da so se ob takih prilikah dogodili mnogi izgredi, v katerih je razburjeno ljudstvo prav na debelo pokazalo svojo nevoljo. Ob enem pa je tudi Židom vsled novih liberalnih pridobitev jel rasti greben. Tako poročajo listi, da je v občini Veliki Maroš ob Donavi neki žid zahteval v občinskem zastopu, da naj se iz občinske dvorane odstrani križ, ker se bodo sedaj ondi vršile poroke in ne gre, da bi se to godilo vpričo križa. Krščanski občinski možje so bili vsled tega silno razdraženi in občinski predstojnik je vstal in rekel: Pred tem križem mi prisegamo; dokler časa mi živimo, ga ne bo predrzneža, ki bi si upal odstraniti to nam vsem sveto znamenje. Drugi mož je vprašal Žida Scheib-nerja, ali bi si bil tudi upal pred leti, ko je prišel kot berač v občino, kaj tacega zahtevati, kakor je to sedaj storil. Ker se je stvar iz občinske seje zvedla po občini, tedaj so ljudje napadli žida s kamenjem in bi ga bili gotovo pobili, da bi ga ne bila varovala gosposka. Pri omenjeni seji je tudi neki odbornik dejal, ali bodo morda iztrgali križ tudi iz kraljeve krone. Nato žalibog pritrjevalno odgovarja vlada, ker z vsemi silami dela nato, da se kmalu sprejme v gosposki zbornici zakon o brezverstvu, po katerem je dovoljeno kristijanom prestopiti v židovstvo in tako res križ teptati z nogami. Vlada je imenovala več bogatinov za grofe in barone, ki so bili poklicani nato v gosposko zbornico, da bodo ondi stali na braniku — brezverstva. Ta strah pred kriiem se da le tedaj razlagati, ako pomislimo, da prevladujejo na Ogerskem framasonske moči, ki povsod vodijo ali očiten ali tajen boj proti križu. To se je zgodilo ob zadnjih slovesnostih v Rima, kjer je loža zahtevala za se prvenstvo celo pred kraljevo zastavo. To se zadnji čas prav posebno očitno godi tudi na Francoskem. Znano je namreč, da ao ondi iz vseh javnih šol odstranili križ in ž njim vsako tudi najmanjše znamenje krščanstva. Katoličani so v svoji samoobrambi vstanovili zelo veliko zasebnih šol, kjer je križ še na svojem mestu. Te šole so zato verskim sovražnikom hud trn v peti. Poskušali so že vse, da bi onemogočili te šole, a ker so šole večinoma pod vodstvom redovnikov, zato tega do sedaj niso mogli doseči. Sedaj pa vse kaže, da se jim tudi to posreči z novim davkom, ki so ga navlašč skovali zoper redovnike in njih imetje in sicer ta dokladni davek zahteva država od redov za deset let nazaj. Je pa mnogo samostanov šolskih bratov in sester, ki morajo prodati vse svoje imetje, pa še ne bo dovolj, ako hočejo plačati naloženi davek za deset let nazaj. To pa ravno framasoni hočejo. S tem strašnim davkom hočejo nekako navidezno legalno onemogočiti redovom bivanje po samostanih, s tem jih hočejo prisiliti, da prenehajo s šolami, v katerih se sicer mladina vzgledno vzgaja, za katere država ne plačuje nobenega krajcarja, ker jih katoličani sami vzdržujejo poleg tega, da še velike davke plačujejo za brezverske državne šole, a glavno napako imajo te šole v očeh brezverske vlade to, da se v teh šolskih sobah še vedno nahaja križ na častnem mestu, kakor se to znamenju odrešenja spodobi mej kri-stijani._ Nemška levica. Nemška levica je imela včeraj dopoludne ob 11. uri zaupen shod na Dunaju, da se posvetuje o položaju in svojem stališču nasproti novi vladi. — Sešlo se je do 50 članov iz raznih kronovin. Shoda sta se vdeležila tudi baron Chlumecky in grof Wurm-brand. Predsedoval je načelnik grof Kuenburg, ki obriše sedanji položaj ter opozarja na novejše dogodke, tičoče se stranke. Nastopilo je novo ministerstvo, katerega nameni še niso znani. Načelništvo predlaga stranki izjavo, ki bodi levici vodilo za njeno nadaljno delovanje. V izjavi se naglaša, da mora stranka zvesta ostati liberalnim načelom, zagovarjati vseh državljanov jednakopravnost pred zakonom ter pospeševati vsak napredek na političnem in gospodarskem polju. Nasproti vladi si stranka pridrži proste roke ter bode svoje postopanje uravnala po delih ministerstva. Shod je bil sklican, pravi načelnik, da vsi člani zvedo mnenje vodstva in v tem smislu poročajo svojim volilcem. Na to pričela se je daljša, živahna debata. Govorilo je več govornikov iz raznih kronovin, ki so opisavali razmere v svojih volilnih okrajih. Kakor „N. Fr. Pr.u poroča, so razni govorniki izražali svojo nejevoljo, da stranka odločneje ne zastopa liberalnih idej. Volilei obžalujejo, da je stranka toliko žrtvovala v koaliciji s »klerikalci". Člana nemške levice, ki sta bila v ministerstvu, nista bila kos svoji nalogi. To je kratko poročilo o včerajšnjem shodu levičarskih poslancev. Z druge strani se poroča, da je seja trajala do tretje ure ia da so se možje razšli jako nezadovoljni. Po našem mnenju se levičarji niso sešli v prvi vrsti radi tega, da bi označili svoje stališče nasproti novi vladi, ker to vodstvo samo lahko stori primernejšim načinom. Povod shodu je bila le nujna potreba, da se stranka sama organi-zuje ter poravna nasprotja, ki razdvajajo stranko. Ze mnogo let so se trudili posamezni voditelji, da spravijo dva toka v stranki v jeduo strugo, a kakor kaže, tudi včeraj niso dosegli jedinosti. Levičarska LISTEK Brezbožne sile. (Konec.) Framasoni skrbe zato, da kronane glave ne zved6, česar jim ni treba vedeti. Bedkokdaj se bere v framasonskih, javnosti namenjenih listih, o vele-izdajskih nakanah framasonov, da, često se naravnost taji, da so možje, ki so na glasu kot revolucijonarji in socijalisti, v kaki zvezi s to družbo. Proudhon in Louis Blanc sta imeni, kateri bi pač splašili vsakega vladarja, da ne bi pristopil družbi, katera take može povzdiguje za svetnike. Zato pa se preslepi b cenimi frazami o humaniteti, o narodni absolut-nosti, katere v našem panteističnih nezmislij vajenem času še vedno dobro zvene. »Allgemeines Hand-buch der Freimaurerei" omenja vsako malenkost o framasonih, o njihovi zvezi s socijalno demokracijo molči popolnoma. Pristopivši vladarji dobe navadno kako zveneče ime, reče se jim, da so voditelji družbe, a za njihovim hrbtom delajo pravi voditelji vse jedno, kar hočejo. Moč framasonstva je postala v zadnjem času res ogromna. Posebno pa se je okrepila, ko so Italijani vzeli papežu Bim in osnovali „zjedinjeno Italijo". S tem je postal Bim središče framasonstva, S in vsa moč te družbe se je bolj jednotno organizo-vala in centralizovala. Bazlični obredi, ki so bili prej ločeni, se sedaj jedinijo. Veliki mojster Lemmi v Bimu ima sedaj v rokah velikansko oblast. Nima vojaščine, ne pobira davkov, a vendar je njegova država krepkejša od evropskih velevlastij. Vedno dosledneje gremo nasproti trenutku, ko si bodeta stali nasproti dve oblasti: katoliška in framasonska. Politični toki najrazličnejših imen se vedno bolj približujejo tema dvema ekstremoma. Liberalizem je le prehodna doba, katera se mora končati le ali s katoliško ali s framasonsko organizacijo. Framasoni podpirajo povsodi liberalne težnje. Framason v parlamentu je liberalec. Laži o katoli-čanstvu, katere se pogrevajo po liberalnih listih dan na dan, so večinoma vzete, vedd ali nevede, iz framasonskih virov. Celo liberalna in framasonska terminologija se Čudno vjema, kadar govori o stališču katoliške cerkve v politiki, v šoli, v znanosti. Dandanes stoji človeštvo na razpotju. Liberalizem je bil zmes protislovij. Ločil je vse, kar je bilo organično zvezano v znanosti, v veri, v življenju. Ločil je znanost od vere, ločil je cerkev od države, razdružil je vzajemno delujoče delavske sile, razdrobil ]e organizem človeštva z načelom absolutne narodnosti, razrušil je jedinost med državami z militarizmom, ločil je pravičnost od dolžnosti z nače- lom »de non interventu", sedaj razdružuje še zakon, ki se je zadnji vpiral razrušujoči sili njegovi. Ato-mizovati človeštvo je načelo liberalizma. Spoznali smo, da tako ne gre dalje. Materijalni vspehi teh nazorov so najprej vzbudili narode, da so začeli premišljevati. Na razvalinah liberalizma pa se sedaj dvigata dve oblasti: katoliška in radikalno protikatoliška, framasonska oblast. Zadnji dogodki to popolnoma pojasnujejo. Dunaj je vzgled prvega gibanja, današnji Bim kaže drugo. Kar je vmes, nagiba se sedaj na to, sedaj na drugo stran. Bavno zato smo obširneje pojasnili framasonstvo, pomneči besede Leona XIII., katere je zaklical svetu v encikliki: »Humanum genus" : »Pred vsem, strgajte prostozidarstvu krinko z obraza in pokažite, kako je v resnici! Poučite ljudstvo in pokažite mu zanjke, s katerimi človeštvo- slepi in vabi v svoje vrste I Pokažite mu, kako napačen je njegov nauk in kako nesramno njihovo poče-njanje 1" To je zlasti potrebno pri nas. Na Ogerskem je prostozidarstvo dovoljeno: sad se kaže dovolj očito I Mnogo Avstrijcev je skrivaj vsprejetih v ogerske lože, česar jim nikdo ne šteje v greh in kar vlada mirno gleda. In zadnje zasedanje državnega zbora je pokazalo, da ima framasonstvo tudi v naši državni polovici prijatelje, kateri se je upajo javno t S \ X glasila že davno hodijo razna pota in levičarski člani uganjajo politiko na svojo pest. Celo odločni Plener ni mogel dalje brzdati upornih duhov, zato je zapustil svojo armado, ki razpada ter mora zapuščati bojno polje v velikem neredu. „Neue Freie Presse" sama prizna, da je takoj rešeno vprašanje, katero stališče naj stranka zavzema nasproti novi vladi. Prva skrb stranke je, kako naj se obdrži na površju nasproti sovražnemu gibanju med volilci, ki se je pokazalo na Dunaju in pri posameznih dopolnilnih volitvah. Povsod raste nezaupanje do nekdaj tako mogočne nemške levice, kateri so zvezane roke na vse strani. Na jedni strani jej gred6 do živega nemški nacijonalci, na drugi krščanski socijalisti s konservativnimi življi. Ljudstvo se vzbuja in hoče otresti s tilnika težki jarem laž-njivega liberalizma, ki zgublja in mora zgubiti vso privlačno silo. Antisemitski tok se z Dunaja širi kot deroča reka po pokrajinah. Tega toka ne zatrti nobena sila, dokler bodo merodajni krogi le mušice lovili in ne odvajali voda v prave struge od sedanjega socij&lnega močvirja, v katero so ljudstva zabredla jedino le vsled načel, po katerih je toliko let v Avstriji vladala nemška levica s svojimi privrženci po uradih. »Neue Freie Presse", ki je mnogo pripomogla k razpadu nemške levice, vidi v liberalnih načelih jedino upanje in zagotovilo obstanka. Levica mora braniti Termopile prostosti! Tako kliče levičarsko glasilo obupane svoje vojake na branik proti »reakciji". Prepričani smo, da s to puhlo frazo danes ne vjame nobenega kalina in stranke ne reši propada. Ponosno bobna dunajska Židinja, da jedino le levica zagovarja jednakoprav-nost državljanov pred zakonom. Tudi ta glasilka nikogar ne prepriča, kajti več ko tridesetletna politična zgodovina v Avstriji priča na vsakem listu, da je ravno nemška levica teptala z nogami verske in narodne ter prezirala gospodarske pravice nenem-ških narodov in delavskih stanov. Sedaj se jej po-vračuje, kakor zasluži. Črne bukve kmečkega stanu. (Dalje.) 17. Kone5ne misli. Čim bolj se je naturalno gospodarstvo na kmetih umikalo denarnemu, tem bolj je kmet propadal. Gmotni propad pa je v najožji zvezi z nrav-nim. često tožimo o žganjepitju, o razkošnosti v obleki, o velikih dotah, o pravdarskih strasteh, o pomanjkanju varčnosti mej našim ljudstvom. To so nravne pomanjkljivosti, to so pregrehe, človek je sicer slobodno bitje in odgovorno za svoja dejanja ; toda prezreti ne smemo, da pri določevanju volje vpliva ne sicer nujno, pač pa slučajno mnogo važnih činiteljev izven volje. Mej te štejemo temperament, izobrazbo, družbo, v kateri kdo živi itd.; jeden najvažnejših izmej njih so pa brez dvojbe razmere gospodarskega življenja. človek je čutno bitje in ima obilo telesnih potreb ; telesno življenje je nujen pogoj njegovemu zagovarjati, in da so celo med katoličani možje, ki so pripravljeni glasovati za framasonom prijazne zakone. Zato krinko z obraza tej družbi 1 To je razloček med kraljestvom božjim in satanovim: Cim natančneje spoznamo framasonstvo, s tem večjim studom se obrnejo vsi poštenjaki od njega, katoliška cerkev pa z nepremagljivo silo vabi v svoje krilo vse, kateri, hrepeneč po resnici, spoznavajo njene rešilne nauke in zapovedi. E. L. Lui Paster. velikan mej francoskimi učenjaki, najznamenitejši preiskovalec, oče mnogim teoretičnim iznajdbam in praktičnim odkritjem, ki je dosegel lepih vspehov v prid trpečemu človeštvu, ki je medicinski znanosti kras, ker je notranjo medicino obrnil na varnejšo in boljšo stezo, ta slavni mož je odšel po poti vseh ljudij 28. septembra t. 1. v starosti 74 let. Porodil se je bil v Dolu (Jura) kot strojarjev sin; dovršivši domačo šolo, postane v Parizu doktor; tu je učil fiziko, pozneje kemijo v Sorboni. On je najtemeljitejše preiskoval vrenje; prepoznal je in dokazal, da nalezljive (infekc.) bolezni, t. j. bolezni vrenja, so najnevarnejše. Sploh je bilo to znano, da je steklino zdravil s cepljenjem. Njegov zavod v Parizu, kjer je tudi pokopan, osnovan 1. 1886 z duševnemu življenju. Zato so pa tudi pogoji, s katerimi si ohranja svoje telesno življenje in si je izpopolnuje, v ozki zvezi ž njegovim umstve-nim in hotenjskim življenjem. Ta resnica je za-peljala takozvane materialistične narodnogospodarske učenjake, da so kar naravnost trdili, da je vse človekovo duševno življenje nujen učinek gospodarskih razmer tiste dobe, v kateri živi. Ta trditev odreka duševnemu življenju vsako samostojnost, taji vsako stalno resnico, taji vsako načelo in ponižuje človeka do navadnega mehaničnega stroja, ki ga gonijo gospodarske razmere njegovega časa. Mnogo predaleč gre, dasi ima, kakor smo rekli, nekaj zdravega jedra. Materija-listični duh časa, napačno modroslovje, sovraštvo proti veri in cerkvi, ki označujejo našo dobo, so zakrivili, da so najnovejši razboriti narodnogospodarski učenjaki, na čelu jim Kari Marks, zagovarjali tako krivične trditve.*) To socijalno-demokratično, v svojem bistvu popolnoma nihilistično naziranje smo omenjali zavoljo tega, da opozorimo bralce, kako potrebno je, da tudi mi s krščansko-obrambnega stališča *) Jedno značilno mesto njegovo navajamo tu (Das Kapital. Kritik der politisehen Oekonomie. Erster Band. Vierte Auflage. Hamburg. Verlag von Otto Maissner 1890, str. 335 in 336): „Darwin bat das Interesse auf die Gesehiehte der natiirlicben Technologie gelenkt, d. b. auf die Bildung der Filanzen und Thierorgane als Produktionsinstrumente fiir das Leben der Pflanzen und Thiere. Verdient die Bildungsgesehiehte der produktiven Organe des Gesellschaftsmenschen, der mate-riellen Basis jeder besonderen Gesellschaftsorganisation, nicht gleiche Aufmerksamkeit ? Und ware sie nicht leichter zu liefern, da, wie Vieo sagt, die Menschengeschichte sieh dadurch von der Naturgesehiohte untersoheidet, dass wir die eine ge-macht und die andere nicht gemacht haben ? Die Technologie enthiillt das aktive Verhalten des Menschen zur Natur, den unmittelbaren Produktionsprozess seines Lebens, damit auch seiner gesellschaftlichen Lebensverhaltnisse und der ihnen ent-quellenden geistigen Vorstellungen. Selbst alle Religions-geschichte, die von dieser materiellen Basis abstrahirt, ist — unkritiseh. Es ist in der That viel leichter, durch Analy.se den irdischen Kern der religiosen Nebelbildungen zu finden, als umgekehrt aus den jedesmaligen wirklichen Lebensver-hiiltnissen ihre verhimmelten Formen zu entwickeln. Die letztere ist die einzig materialistische und daher wissensehaft-liche Methode. Die Mivngel des abstrakt naturaissenschaftlichen Materialismus, der den geschiehtlichen Prozess ausschliesst, ersieht man schon aus den abstrakten und ideologischen Vorstellungen seiner Wortfiihrer, sobald sie sich iiber ihre Spe-cialitat hinausvvagen." — Prim. Pr. Engels (Herrn Eugen Duhring's Umwiilzung der Wissenschaft. Dritte Auflage). Stuttgart. Verlag von J. H. W. Dietz. 1894, str. 22: „Fragt man, was das Denken und Bevvusstsein sind und woher sie stammen, so findet man, das es Produkte des menschlichen Hirns und dass der Mensch selbst ein Naturprodukt, das sich in und mit seiner Umgebung entvvickelt hat; wobei es sich dann von selbst verstebt, dass die Erzeugnisse des menschlichen Hirns, die in letzter Instanz ja auch Naturprodukte sind, dem iibrigen Naturzusamenhang nicht vviderspreehen, sondern ent-sprechen". — (str. 89) Wenn wir sehen, dass die drei Klassen der modernen Gesellsehaft, die Feudalaristokratie, die Bour-geoisie und das Proletariat jede ihre besondere Moral haben, so konnen wir daraus nur den Schluss ziehen, dass die Menschen, bewusst oder unbevrust, ihre sittlichen Anschauungen in letzter Instanz aus den praktischen Verhaltnissen schopfen, in denen ihre Klassenlage begriindet ist — aus den okono-mischen Verhaltnissen, in denen sie produziren und aus-tauschen". občnim podpisovanjem, je aa svetovnem glasu. Iz poklica je bil rudoslovec in kemik, a bolezen ga je potisnila na posteljo, in s tem na polje — biologije, kjer je s tehniko mikroskopa izvel najvažnejša dela, mikroskopu pridnbivši slavo prevažnega sredstva. Dasi je bil krhkega in slabega zdravja, pa se ni dal zavirati na potu preiskovanja, njegova silna volja ga je gnala, da je iz človekoljubja mnogo pomočkov iznašel, mej njimi gori imenovani lek proti steklini. Učeni zavodi vsega omikanega sveta so mu pošiljali odlike, čestitke, priznanja v najraznovrstnejših oblikah, a pri vsem tem čislanju je ostal bogoljuben, javno priznavajoč, da mora biti nadnaravno bitje, ki vodi red v vesoljstvu, ki daje in začenja vse in vsako življenje, ki je dokazal, da ni življenja, če ga popreje vsaj v klici ni že bilo, da je torej krivo misliti in govoriti, kako se življenje vzbuja in poraja iz nežive stvari in gluhe tvarine. Pastžrjevo zdravilo proti steklini me je nagnilo priobčiti še drugi lek zoper isto bolezen. Zdravilo to ne prihaja od učenih ljudij, tudi ni izvod dolgoletnega in globokega preiskovanja, pač pa je pri-prosto ali gotovo sredstvo, katero zagovarjajo mnogi slučaji. Zavoljo priproščine postavljam semkaj ves dopis — »Obzor" 1895., št. 222 — v katerem je zanimivo in verojetno opisan, prepuščajoč vsakte-remu, naj dela svoje sodbe in izkušnje. premotravamo svoje gospodarske razmere. S tem si dobimo pravega orožja proti socijalni demokraciji, s tem pa tudi v smislu, ki smo ga preje po-vdarjali, izpoznamo važne vzroke nravnemu zlu svojega časa. Naša dolžnost je, da se bojujemo proti nrav-nim ranam svojega ljudstva; vzlasti duhovniki imajo to dolžnost pri izročenih jim ljudeh, da s podukom in z nadnatornimi pripomočki, s katerimi se deli, krepi ali izprosi božja milost, ozclrav-ljajo te rane. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je človek družabno bitje. Družabni organizem ima pa tudi svoje rane, ki jih čutijo tudi posamni udje. Izveličar ni odrešil le posamnikov, marveč je odrešil tudi družbe in najimenitnejšo mej njimi — družino — je celo posebej posvetil. Sad odrešenja mora torej prekvašati tudi družabne organizme : družine, narode, stanove, države, človeštvo. V sedanjih razmerah ne smemo posamnikov soditi prehudo. Obupnosti se nam krči srce, če premišljujemo nravno skvarjenost zgorej in spodej. Bog se žali sistematično, oficijelno; na trgu, v palačah, v beznicah, v zbornicah, Greh je popolnoma novodoben, v stalni modi. Z grehom vred pa kraljujejo njegove nepo-zvane tovarišice; nezadovoljnost, obupnost, revščina, --lakota. Posamniki greše in družba ima tudi svoje posebne družabne grehe. Iz vseh pa zori nesreča ljudem. Greh nosi že v svojem osrčju kazen posamnikom in družbam. »J e r u-zalem, Jeruzalem, vrni se kGospodu, svojemu Bogu!« — ta poziv obsega v sebi vse lekove zanje! Videli smo, kako je razoral kapitalistični liberalizem, jeden poglavitnih stanov v človeštvu, — namreč kmečki stan. Kapitalistični liberalizem je ravno skupni naslov sedaj razsajajočih družabnih grehov, vsled katerih pozabljeni zdihujeta v družbah krščanska pravičnost in ljubezen. Obnavljajmo ju v samih sebi in v druzih priložno ali nepri-ložno in pripomozimo po svojih močeh v rešitev svojo in druzih. (Dalje slždi.) Politični pregled. V Ljubljani, 8. oktobra. Dunajske občinske volitve so zanimale ves omikan svet. Vsi večji listi so pazljivo zasledovali boj dunajskih antisemitov proti liberalizmu. »Nordd. Allg. Ztg." piše o dunajskih volitvah: »Go-podstvo kapitalističnega liberalizma na Dunaju je strto. Odločilno je sedaj, kako bode bivša opozicija porabila svojo moč. Pozabiti ne smemo, da je med antisemiti mnogo nemških nacijonalcev, ki so stopili v boj proti liberalcem, ker so ti premlačno zagovarjali nemške koristi. Ti nacijonalci utegnejo v mnogih vprašanjih glasovati z liberalci. Ves boj se je vršil pod zastavo antisemitizma. V nobenem mestu Evrope niso kapitalistični časniki tako prezirali in zaničevali »malega moža" in njegove koristi, kakor ravno dunajski. Ko se je širil antisemitizem med Janjevo na Kosovu (v Hercegovini.) Bral sem večkrat v časnikih naših in itali janskih, kako se priporočajo razna zdravila, kader ugrizne stekli pes ali volk. — To se ve, da se ljudje ukvarjajo, kako bi iznašli zdravilo proti tej grozni bolezni, ali pri vsem preiskovanju se jim to še ni posrečilo. Zato se jaz podpisani poslužim peresa, da obelodanim lek, ki je tu v porabi veliko let. Tukaj v Janjevu na Kosovu v turški ali v stari Srbiji živi katoliška rodbina, stanujoča v treh hišah — druge so se izselile zavoljo preganjanja — katera ima gotov pomoček zoper steklino, in to sredstvo je neka muha. Jaz bivam v tej župniji že celih 20 let, in sam nisem verjel temu zdravilu, ter sem ga imel za prazne besede. Ali v teku tolikih let sem se prepričal, da je zdravilo resnično, da gotovo deluje v pasji ali volčji steklini. Jaz sem ta lek kot neki izredni zdravilni pomoček zapisal v kalendariju v več primerljajih. Tu navedem tri, da bralcu ne bode presedno. Bilo je I. 1883 meseca februvarija. Stekli pes ugrizne Mata Filica, 151etnega dečaka, in to prav grozno. Stariši so bili v obupanju. A ko popije »Bteklo muho" — tako ji pravijo — popolnoma ozdravi in še danes živi. Zopet se zgodi takisto 1. 1887 Vici Pa\\ču Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Wien, Schelhammer & Schattera Nr 11, Parterre med prebivalstvom, je „Neue Freie Presse" brez-ozirno to gibanje imenovala kot izrodek duševne bolezni. Liberalni časniki so predrzno in frivolno žalili verski čut prebivalstva tudi v občinskih šolah. To početje je rodilo odločen upor, kar je vsakemu jasno. Toda pripomniti moramo, da je sedanja večina spojena iz raznih življev in da nima pozitivnega gospodarskega programa. Kdor hoče voditi posle, mora imeti trdna načela. Antisemitje bodo sedaj morali dokazati, da imajo v svoji sredi razsodne može, ki morejo v duhu krščanske pravičnosti voditi posle tako velike občine, ter vzdržati večino. Kako se bode izšlo, tega danes ue more še nihče vedeti. — „Kreuzzeitung" pravi, da ima dr. Lueger sedaj jako težavno nalogo. Antisemitje bodo morali delati z vsemi močmi, kajti brez dela in boja otrpne vsaka stranka. S samo agitacijo ni še vse storjeno. Dr. Lueger je agitator prve vrste, sedaj mora dokazati, da je tudi dober upraven uradnik. »Kol. Volkszeitung" pi9e v jednakem smislu ter dostavlja, da bodo občinske volitve vplivale tudi na politične. Grof Badeni v Levovu. Mej včerajšnimi brzojavi smo poročali o Badenijevem prihodu v Levov in slavnostnem vsprejemu na ondotnem kolodvoru. Tu ga je mej drugimi pozdravil nadškof Iza-kovicz, župan in vodja ces. namestništva. V namest-niški palači mu je izročil svetnik Krechonocki v imenu političnega uradniškega osobja krasno izvršeno adreso, v katerej mu uradniki častitajo k novi visoki službi, ter izražajo žalost nad ločitvijo od svojega večletnega predstojnika. Jednako krasno adreso mu je izročil podpredsednik deželnega šol. sveta, dr. Bobrzynski, v kateri so se naštevale njegove zasluge za šolstvo in uČiteljstvo. Konečno so se mu predstavili uradniki finančnega ravnateljstva, sod-nijski uradniki, profesorji, učitelji in drugi. Ministerski predsednik se je vsaki deputaciji prav laskavo zahvaljeval ter opetovano poudarjal, naj ostanejo tudi nadalje tako zvesti služabniki cesarjevi in države, kakor so bili pod njegovim vodstvom. Koncem govora je dostavil: »Služite i nadalje z menoj vred cesarju, državi in deželi po svojih najboljših močeh, in pri vsaki priliki se bodemo lahko spominjali, da smo bili vestni v svoji preteklosti". V teku dneva je vsprejel še neštevilne druge deputacije iz duhov-skih in posvetnih krogov, zastopnike raznih društev in korporacij, veleposestnike itd. Vsako deputacijo je navduševal, naj po moči dela za zboljšanje razmer svojih tovarišev. Proti večeru se je podal na kolodvor, kjer se je še jedenkrat poslovil od raznih načelnikov ter se nato odpeljal proti Dunaju. Srbija. Vedno pogosteja so poročila o bodoči spremembi v srbskem kabinetu. Naprednjaška stranka izraža željo po Garašaninovem ministerstvu. Trdi se, da je tudi skupščina jednakih mislij. Dalje se poroča iz Belegagrada, da je bivši regent Ristič pri mladeniču 12ih let, katerega je stekli pes popadel v roko. Tudi on ozdravi na isti način in še danes je živ. Najznamenitejši slučaj pa se je zs?odil 1.1893 meseca marca v vasi Budakovi, v Prizrenskem okrožju, kjer je stekli volk oklal 19 oseb. Od teh je 17 ozdravelo, ker so prišle po »steklo muho" v Janjevo, druge dve pa so podlegle smrti, ker niso prišle. Mogel bi navesti še več slučajev, pa menim, da ni potrebno. To muho pijejo bolniki z vodo, stolčeno v prab. Dva, tri dni so bolehni in tegobni ; voda gre od njih kakor kri, drugega jim ni nič. Je-li to zdravilo znano po drugih krajih ali ne, ne vem ; zato pa prosimo .... da ga obelodani, naj se reč razve in preizkusi. Fra Franjo Brkic, župnik. Pregovor je v Slovencih : »Vsi ljudje vse vedo", zato jim pridi tudi to zdravilo na znanje. 2e kot otrok sem slišal praviti o »stekli muhi", o »steklem polžu", ali stvar se je zdela dovolj smešna, da bi se ji pripisovala važnost; zdaj čez toliko , se je pokazalo, da govorica vender ni bila brez zrna soli. Kdor hoče pa izvedeti, kakošna je tista muha, mora vprašati samega dopisnika Hercegovca. P. H. M. zadnji avdijenci pri kral|u omenjal tudi sestave novega ministerstva. Z druge strani se zopet trdi, da se pri zadnji avdijenci ni dotikal kralj političnih vprašanj. »Srbska zastava" piše, da je sestava novega kabineta postala neobhodno potrebna. Kralj je izprevidel, da se je varal v vladi nad strankami in želi zopet strankarske vlade, kajti le na tak način je mogoče zadušiti notranji nemir, ki je sedaj sicer nekoliko polegel, ampak le za to, da se bo spomladi toliko resneje zopet pojavil. Nemiri v Carigradu trajajo nadalje. Vse ondotne cerkve so natlačene, ker niti v svojem stanovanju niso varni Armenci pred krvoločnimi Tur-čini. Včerajšnje poročilo iz Carigrada pravi, da se poleg telesnih napadov vršijo tudi ropanja po izpraznjenih armenskih stanovanjih. V tem poslu se posebno odlikujejo kvestorji, softi in mohamedanska druhal. Do nedelje zvečer je dovedla policija patri-jarhu 38 mrličev, da se cerkveno pokopljejo. Svota vseh žrtev znaša od 200—300, po armenskih poročilih pa še veliko več. Stolna cerkev v Kumkapui je v sprednjem delu zakrita s črnim pregrinjalom v znamenje splošnega žalovanja. Po posredovanju zastopnikov evropskih držav je vlada posamezno odpustila vse armenske vjetnike, o katerih se ve, da niso nič zakrivili. Ti oproščenci pripovedujejo o velikih mukah, ki so jih morali prestati v zaporu. Pri včerajšnjem posvetovanju so sklenili evropski poslaniki, da store skupen korak pri novem ministerstvu, kjer bodo zahtevali, da se preprečijo nadaljni nemiri. Dosedaj ni vlada še ničesar storila; pomnožila je jedino le redarje ter odredila nekoliko vojaških čet, katere pa, mesto da bi pazile na red, le še provzročajo nov nemir in napadajo kristijane brez razločka narodnosti. Irsko. Kakor se iz Dublina brzojavno poroča, se je vršil včeraj shod Parnelitov. Predsednik Red-mont je izjavil, da vstraja Irsko na zahtevo Home-rule in da ni zadovoljno samo z zboljšanjem nekaterih naredb. Ko bi sedaj napočila vojska v Evropi, bi Irci mej sviranjem Marseljke, ne pa mej svira-njem angleške godbe šli v vojno. Koncem zborovanja so se vsprejele resolucije v korist Home-rule in glede pomiloščenja vjetnikov. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. oktobra. (Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) G.Mihael Klemenčič, kapelan v Crnomlji pride kot I. kapelan v Semič, v Črnomelj novomašnik g. Jurij K a r 1 i n ; g. Štefan R i h a r pride z Vrhnike v Kranj, g. Frančišek Košir iz Smlednika na Vrhniko in g. Jernej Bernard v Smlednik. — Pre-zentovana sta č. gospod: Josip G o lmajer, župnik na Javorji, za župnijo Vače; Josip Kos, župni upravitelj na Selih pri Sumbregu, za isto župnijo. (Nova bolnica.) Slovesno blagoslovljenje nove bolnice, ki je bilo določeno za jutrajšnji dan, se je preložilo na 15. oktobra, ker je treba še nekatera nujna dela dovršiti. — Tudi brv čez Ljubljanico od bolnice k prisilni delavnici se pridno gradi ter se bo kmalu izročila javnemu prometu. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je došlo 7. t. m. obvestilo tržaškega magistrata, da je tržaško namestništvo dne 17. septembra odobrilo tako uravnavo tamošnjih družbinih šol, da se bo 3., 4. in 5. deški razred za nadalje poučeval pod možkim vodstvom, po možkih svetovnih močeh ; 1. in 2. mešani ter 3. in 4. ženski razred pa pod samostojnim vodstvom šolskih sestra. — Tako je stopila družba s to uravnavo zopet mogočnim korakom naprej. (Vodstvo gasilnega društva v Ljubljani) je včeraj zvečer izročilo deželnemu predsedniku baronu H e i n u diplomo kot Častnemu članu gasilnega društva. (Iz Moravč.) Umrl je sinoči t. j. 6. okt. ob 10. uri, previden z sv. zakramenti Jakob Bergant, p. d. Smavs, Btar 43 let, iz Imenja. Zapustil je mlado vdovo s tremi otročiči. Bil je mož trdnega katoliškega prepričanja, skrben in priden gospodar. Naj vživa blagi in občeljubljeni mož večni mir I (Dve nesreči.) Z Dobrove, 7. oktobra. Pretečeno soboto 5. t. m. se je na Švici utopil poldrugo leto stari deček v jarku, kjer je voda komaj za pol pednja globoka. Varuh njegov ga je pustil za nekaj minut in šel zavrnit govedo, in v tem času se je dete ponesrečilo. Ko je dečka mati našla, bil je še topel, a vsi poskusi oživljenja bili so zastonj. Komisija iz Ljubljane pa se je pri raztelesenju izrazila, da bi dete itak ne živelo čez leto, ker je imelo v glavi vodo. — V nedeljo zvečer pa je skočil v vodo gospodar Jože Novak iz Kozarij št. 17. Mož je bil božjasten in kadar ga je ta bolezen napadala, bil je tudi vselej bolj ali manj duhobolen. V nedeljo popoludne je še pravil ženi, da je sodba njegova sklenjena. Prosil je, naj pošljejo po duhovnika. Domači pa, ki so ga bili že vajeni, so si mislili, bo že bolje, le potrpi. Proti večeru pa se jim nanagloma ukrade iz hiše in teče proti bokavškemu mostu in plane v vodo, ki je baš na istem mestu nekoliko globokeja. Videli so ga, ko je tekel proti vodi, šli so za njim in so ga kmalu dobi|i iz vode ter ga poskušali oživiti, a ni ga bilo mogoče. Mož je bil ob svojem normalnem zdravju dober in blag. Zapustil je ženo vdovo in več hčeri Bog bodi milosten sodnik njegovi duši 1 (Najden prešič.) Iz Mengša, 7. okt. Na semanji dan se je najdel v Mengšu prešič, ki se krmi od istega dne pri županu in se bo še krmil do konca tedna. Ako se lastnik ne oglasi do nedelje, bode žival prodana. (Spremembe v politični službi.) Tajnik pri graš-kem namestništvu, g. Ivan Supanchich pl. Haberkorn, je imenovan uradnim vodjem pri okrajnem glavarstvu v Ljutomeru, kamor se poda v naslednjih dneh. Dosedanji vodja tega glavarstva, tajnik deželne vlade, g. Henrik pl. Cron, je premeščen k deželni vladi v Ljubljano. * * * (Iz Trsta,) 7. oktobra: Današnji »Piccolo della sera" spodtika se nad tem, češ, da vlada slavizuje krajevna imena italijanska. Poprej, piše gori omenjeni židovski list, bili smo navajeni, da je vlada naša stara italijanska imena germanizovala. Tako n. pr. pisali so vsi cesarski uradi do najnovejših časov mesto Pisino: Mitterburg itd. No, hvala našej čuječnosti i skrbi naših narodnih zastopnikov, opustila je to grdo manijo, a pala je v drugo s tem, da sedaj starodavna imena mest in vasij slavizuje. Piše namreč: za Pisino — Pazin, Pinguente — Buzet, Montana — Montovnu itd. Da, piše dalje naš prijatelj, prišli smo tako daleč, da so celo častniki v geografične karte vsprejeli gori omenjena, pred kratkim časom od fanatičnih hrvatskih-slovenskih duhovnov osnovana krajevna imena. — Tako »Piccolo". Kako pa je v resnici ? Naj mi tržaški žid pove, kedaj je še slišal kmeta iz okolice pa-zinske, da bi rekel: Grem v Pisino? Naj povč in dokaže, kedaj je še okoličan koprski rekel: Grem v Capodistrio? Tu zopet ovca vodo kali volku. Od kedaj so pa imena, n. pr. Montecalvo za Gologo-rico, Treviso za pristen Trviž itd. Omenjeni blatni in škaudalozni list že tako laže, da mu ni najbolj pristen Italijan več verovati ne more. — »Vigilantibus jura", skrbimo tedaj z vso odločnostjo in eneržijo, da naša mesta, vasi, doli i logi ohranijo imena, koja so jim dali pradedi naši. * * * (Iz Bosanske Dnbice,) se nam 6. t. mes. poroča : Letina, ki je do meseca avgusta prav dobro kazala, se je prav slabo obnesla, ker je bila v naslednjih dveh mesecih prevelika suša. Največ smo dobili sena in tudi koruze se bode precej pridelalo. — Včeraj je obiskal naš kraj hud vihar z nalivom; po noči se je pa zjasnilo in danes smo imeli slano. — Živinske cene vedno bolj padajo, ker morajo ljudje vse prodati, da poplačajo svoje dolgove, davke in desetino. Sploh se trdi, da je naš seljak že propadel. — 22. m. m. je blagoslovil serajevski škof novo pravoslavno cerkev. Ob tej priliki je došlo od vseh stranij mnogo ljudstva. Skupnega obeda na prostem pred cerkvijo se je vdeležilo sad 300 oseb; mej njimi je bilo več uradnikov in bogatih TurČinov. Pri ti slovesnosti mi to ni nič dopadlo, da namreč ljudje nič ne molijo, ampak ponašajo se samo z jedjo in pijačo ter plešejo »kolo". Dubica je bila vsa v zastavah; tudi cesarskih je bilo precej. — Cesarjevega godu dan se je obhajal tudi pri nas s službo božjo v obeh cerkvah, srbski in naši; le s to razliko, da je bila naša bolj slabo obiskana. — Dne 24. sept. so delili premije za lepa eleta. Odliko je dobil tudi jeden naših Vipavcev, t veliko sramoto domačinov, ki ne skrbe veliko za živinorejo vkljub vladini podpori. — Pri včerajšnem vojaškem naboru so odbrali 30 mladeničev. Telegrami. Dunaj, 7, oktobra. Presvitli česar in bavarski princ Leopold sta odpotovala zvečer ob 8. uri 15 minut v Godollo. Levov, 7. oktobra. Načelniki mestnih in okrajnih zastopov so izročili danes novemu cesarskemu namestniku knezu San-guszko adreso, v kateri se mu zahvaljujejo za dosedanjo dobrohotnost in zaupanje. Vratislava, 7. oktobra. Včeraj zvečer je otvoril socijalno demokratični vodja Lieb-knecht strankarski shod. Navzočih je petdeset odposlanikov. Predsednikom je bil izvoljen vodja Singer iz Berolina. Vratislava, 7. oktobra. Na socialističnem shodu se je vršilo posvetovanje gledč odprave ponočnega in akordnega dela. Dalje so zahtevali zborovalci, da se odtegnejo di-jete takim poslancem, ki imajo letno plačo 3000 ali več mark na leto. Debata je bila jako živahna. Tešin, 7. oktobra. Danes je došlo dovoljenje za otvoritev nove poljske gimnazije. Slavnostna otvoritev se vrši dne 10. t. m. Kodanj, 7. oktobra. Danes se je otvoril državni zbor. Obe zbornici ste volili z nova prejšnjega predsednika in podpredsednika. Bruselj, 7. oktobra. Kot dodatek k včerajšnjemu poročilu o nesreči na železnici se nadalje javlja, da se je nahajal v osebnem vlaku bivši ministerski predsednik Beernaert s svojo rodbino. Njegova svakinja je bila na mestu mrtva, soproga pa lahko ranjena. Ministru se ni zgodilo nič žalega. London, 7. oktobra. Iz Tananarive se poroča, da Francozi hudo pritiskajo na on-dotne prebivalce. Bojno polje je malo oddaljeno od glavnega mesta in razločno se sliši gromenje topov. London, 7. oktobra. „Reuters-Office" se poroča iz Shanghaija, da ni hotel vsprejeti podkralj v Nankingu angleškega admirala Bullerja, češ da mu bolezen ne dopušča vspre-jemov. Vsled tega se je moral vrniti admiral v Shanghai. Novi-Jork, 7. oktobra. V Lorainu, v državi Ohio, se je udri povodom blagoslovljena temelja za novo cerkev oder za gledalce. Pri tej priliki je bilo ubitih pet oseb in mnogo, mej njimi 11 oseb dosmrtno ranjenih__ Hennebergova svila — pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — črna, in barvena, od 35 kr. do gld. 14-66 meter, — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. Vzorci točno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 43 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 17-15 1 Umrli so: 5. oktobra. Jera Štrukelj, zidarjeva vdova, 91 let, sv. Petra cesta 48, marasmus senilis. — Vinko Banovc, lončarjev sin, 8 let, Eolezijske ulice 16, davica. 6. oktobra. Antonija Dornik, zasebnica, 78 let, Poljanska cesta 47, marasmus senilis. — Ivan Knez, delavčev sin, 23 dni, Travniške ulice 3, črevesni katar. V b o 1 n i I n i c i: 3. oktobra. Elizabeta Nagode, gostija, 57 let, jetika. — Marija Kovač, paznika hči, 9 let, angina difteritica. V otroški bolnišnioi: 5. oktobra. Karol Johan, delavčev sin, 21/« meseca, črevesni katar. Meteorologično porodilo. g o čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nobo Mokrina v 24. urah v mm T 9. zvečer | =W5=1 13-t *sl. zahod poloblačno 8 7. zjutraj 1 2. popol. | 7334 732 1 112 14 3 sl. sever n oblaCno n 26 Srednja normalom. včerajšna temperatura 120°, in za O' l nad 591 1-1 Josip Sloherl, organist, naznanjam v svojem in podpisanih imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moja nepozabna sestra, oziroma hči Marija Sicherl včeraj, dne 6. t. m., večkrat previdena s sv. zakramenti, po hudi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Priporočam blago rajnko v pobožno molitev. Žužemberk, dne 7. oktobra 1395. Katarizut Sloherl roj Peče, mati. — Josip, Ivan in Franjo Sloherl, bratje. — Ivanka Sloherl, sestra. Proseški mošt, pravi, jako fini, se dobiva od danes nadalje v gostilni pri ,Lozarju' (»Stadt MiincheiV) ln na Laverci. Liter stane 48 kr. 590 3-2 ^ A Ai ^ fti ^ A A A A ft A A A | Karol Wolf-ov restitucijski fluid i izvleček najizvrstnejših gorskih zelišč). Mnogostransko izkušeno hladilno in krepčevalno sredstvo po velikih naporih ln trajnem Jez-darenju — Najizvrstneje pri vseh zunanjih boleznih, kakor: trganju, revmatični mrtvoudnosti, zvi-JenJu, zaklopnenja kit itd. Cena steklenici 1 gld. 25 kr. Karol Wolf-ov 557 7 redilni prašek za domače živali. Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, ovoah, prašičih itd., ako rade ne jedo ali težko prebavajo; izvrstno varovalno sredstvo proti kužnim boleznim. Cena zavitku 45 kr. Glavna zaloga pri jedinemu izdelovatelju: J£. WOLF-u, lekarnarju v Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica. O I -v | "v v Službe isce mladeneč, 28 let star, lepega vedenja, z dobrimi spričali o dosedanji svoji službi. Nastopi lahko takoj. Ponudbe prosi pod naslovom X. B. 31. Litija, poste restante. 587 3—2 Prečast. duhovSčini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na Koroškem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gas3e 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-18 RAK1ISCH undfiUT Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Eatol. tiskarna v Ljubljani. Javna zahvala. Velika požarna nezgoda od dnč 26. m. m. daje mi povod izreči javno svojo najtoplejšo zahvalo slavni ljubljanski prostovoljni požarni brambi, katera je zaprečila z vspešnim energičnim poseganjem raz-širjevanje ognja, kakor tudi vsem drugim pri gasitvi in rešitvi požrtvovalno delujočim osebam. Posebna dolžnost mi je pa na tem mestu zahvaliti se slavni o. kr. priv. občni zavarovalnici ,,Assioura-zioni Generali" v Trstu — zastopana po bančni hiši J. O. Mayer tu — za takojšnjo poizvedbo škode, prav kulantno odmerjenje odškodbe in točno izplačanje, akopram je slavnoznana družba izrecno izrazila željo opustiti javno zahvalo. Fran Jakopič posestnik hiše št. 2 na Umonski cesti. 692 3-1 M X> u n a j s k a borza. Dnč 8. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 m.nem.drž.velj. 80 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci C. kr. cekini . . . 100 gld. 101 , 121 „ 101 „ 121 . 99 , 1061 „ 464 „ 120 „ 58 „ 11 9 45 6 80 15 50 40 65 40 25 „ 87",. 77 . 64 . 25 . 69 n Dni 7. oktobra. 4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske rravnavne sreCke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 159 . - n 195 „ 50 o 99 „ 25 n 145 . 50 « 131 „ - o 107 „ 75 n 112 „ - n 99 „ 25 99 „ 60 n 218 „ 50 169 „ 60 131 „ 25 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. — kr. 4% sreCke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 50 „ Rudolfove sreCke, 10 gld.......23 , - „ Salmove sreCke, 40 gld........70 „ — „ St. Genčis sreCke, 40 gld.......71 „ 60 „ Waldsteinove sreCke, 20 gld......53 „ — „ Ljubljanske sreCke.........23 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 1.77 . — „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3515 — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 537 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 113 , 75 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 . — „ Montanska družba avstr. plan.....105 „ 80 , Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 188 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................129 „ 50 „ aur Nakup ln prodaja ~kJOt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zguM pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev naroftll na borzi. Menjarnična delniška družba „M E » C U B" Vollzaila it. 10 Dunaj, lariahilfaritrasaa 74 B. obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik : Ivan Rakovec. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.