Ta knjižica spada: Kolekcija vsebuje 12 najljepših in najbolj znanih bajk: 1. Vile 2. Pepelka 3. Zlatolaska 4. Sinja ptica 5. Trnjulčica 6. Rdečebradec 7. Princ s čopkom 8. Palček 9. Rdeča kapica 10. Obuti maček 11. Lepotica in pošast 12. Oslova koža LEPOTICA IN POŠAST Mme LEPRINCE DE BEAUMONT Izdanje »Narodne prosvjete« Sarajevo Za mladino priredil 03°osz?jt Stamnarskt zavod »Ognjen Priča«. Zagreb LEPOTICA IN POSAST i Neki izredno bogat trgo¬ vec je imel tri sinove in tri hčere. Najmlajša je bila ta¬ ko lepa kot dan. Zato so jo vsi klicali Danica. Njeni sestri sta ji njeno lepoto močno zavidali, ker sami nista bili prikupni. Danica pa je bila preprosta in do¬ brega srca. Najbolj je lju¬ bila lepe dobre knjige in zanje porabila ves svoj pro¬ sti čas. 3 Trgovec je nenadoma iz¬ gubil svoje premoženje. O- stala mu je samo mala hi¬ šica na deželi, precej daleč od mesta. Moral se je pre¬ seliti s svojo družino na to skromno posestvo. Da bi lahko živeli, so oče in sino¬ vi pričeli obdelovati zem¬ ljo. Danica je vstajala že ob štirih zjutraj, da je po¬ spravila po hiši in pripra¬ vila kosilo za družino. Nje¬ ni sestri pa sta ves dan le¬ narili, se dolgočasili, žalo¬ vali za bogatstvom in za lepimi oblekami. Vse leto je družina živela v samoti. Pa je nekega dne dobil oče pismo, v katerem 4 90 mu sporo¬ čili, da je la- *** # ** # ; I dja.ki je zanjo - ^mislil, da se je jrtfcpotopila, ven- darle srečno prispela z nje¬ govim blagom. Starejši hčerki sta ošabno , dvignili glavi. Ko se je oče pripravljal na pot, sta ga prosili, naj jima prinese oblek, klobukov in še mno¬ go drugih stvari. Danica pa ga ni prosila ničesar. »Ali nimaš nobene želje«, jo je vprašal oče. »Ker si že tako dober, da si se spomnil tudi name, te prosim, da mi prineseš & vrtnice, ki jih tukaj ni,« mu je ponižno odgovorila Danica. Trgovec, prava dobričina, je odpotoval, da dvigne svoje blago.. Niso pa mu ga hoteli izročiti, ker je mo¬ ral plačati še neke dolgove. Žalosten in obupan je od¬ šel proti domu brez denarja in brez daril. Spotoma se je izgubil v velikem gozdu. Močno je snežilo in nasta¬ jala noč. Tedaj je zagledal skrozi drevje močno luč, ki je prihajala iz razsvetljene palače. Pognal je konja, toda ko je prišel do gra¬ du, ni v njem našel ži- 6 vega človeka. Njegov konj je sam vstopil v konjušni¬ co, on pa je šel v veliko, toplo zakurjeno dvorano. Sredi nje je stala lepo po¬ grnjena miza, obložena z najrazličnješimi dobrotami. Jedilni pribor pa . je bil pri¬ pravljen samo za eno ose¬ bo. Trgovec je čakal, da bi kdo prišel. Ker le predolgo nikogar ni bilo na spregled in se ni mogel več zoper¬ stavljati lakoti, je prijel s tresočo roko pečenega pi¬ ščanca in ga slastno pojedel. Nato je popil še nekaj ko¬ zarcev vina. Ko se je okrep¬ čal, je pogledal v sosednjo 7 sobo, kjer je bila spalnica. Premagala ga je utrujenost, vlegel se je na posteljo in takoj zaspal. Ko se je drugi dan pre¬ budil, je kar ostrmel od za¬ čudenja. Poleg njegove po¬ stelje je visela na stolu na¬ mesto njegove stare pono¬ šene lepa nova obleka, na jedilni mizici pa skodelica vroče čokolade. »Zahvaljujem se ti dobra vila, ker si mi preskrbela poleg vsega še zajtrk,« je slednjič rekel v prepri¬ čanju, da je vse, kar je do¬ živel v gradu, vilino delo. Hotel je že zajahati ko¬ nja in nadaljevati pot, ko 8 je zagledal gredo polno vrtnic. Spom¬ nil se je na Danico, ki ga je prosila za¬ nje. Odtrgal jih je neKaj. takrat pa je zaslišal grozo¬ vit glas, ki ga je pokaral. • Tako se je prestrašil, da je padel skoraj v nezavest, kajti predenj je skočila strašna pošast in zarjula: »Nehvaležnež! Rešil sem * ti življenje, ti mi pa kra¬ deš vrtnice, ki jih najbolj ljubim. Umrl boš zato!« »Gospodar, lepo te pro¬ sim, oprosti mi,« reče trgo¬ vec. »Najmlajša hči me je '#? 9 prosila, da ji prinesem vrt¬ nice.« »Noben gospodar nisem. Kaj ne vidiš, da sem ne¬ stvor? Prizanesel ti bom sa¬ mo, če pride prostovoljno ena izmed hčera k meni in umre za tebe. Ce pa se ne bi nobena hotela žrtvovati zate, potem mi daj besedo, da se boš vrnil čez tri me¬ sece.« Ker ni mogel drugače, je dal pošasti besedo, da bo v dogovorjenem roku prišla k njemu ena njego¬ vih hčera ali pa se bo sam vrnil. Spaka mu je ob od¬ hodu podarila poln kovčeg zlatnikov. 10 Ko je prispel domov, so ga vsi otroci obkrožili. Da¬ nici je izročil vrtnice in povedal vso žalostno zgod¬ bo, ki jo je doživel. Starej¬ ši hčerki sta planili v iok, Danica pa je povsem mir¬ no rekla: »Naš oče ne bo umrl, ker bom šla jaz namesto nje¬ ga k zveri. Raje vidim, da me požre pošast, kot da umrem zaradi žalosti nad izgubo očeta.« Trgovca so besede naj- mlajše hčerke tako presu¬ nile, da je ves v bolečini pozabil na kovčeg zlata. Ko se je spomnil nanj, je za¬ upal to tajnost le Danici. 11 Danica je še pred izte¬ kom roka odpotovala z očetom. Njeni bratje so ob slovesu vsi jokali prav iz srca, zlobni sestri pa sta si natrli oči s čebulo, da sta tako izsilili solze. Težka je bila pot strtega očeta in hčerke. Ko sta pri¬ šla v grad, sta našla v obed- nici pripravljeno večerjo za dve osebi. Prenočila sta I vsak v svoji sobi. Zjutraj je oče ves potrt odšel, Da¬ nica pa je ostala sama in v strahu čakala, kdaj jo bo pošast požrla. Pred večerom se je odločila, da bo šla na izprehod in si ogledala grad. Na nekih vratih je 12 zagledala napis: »Daničino stanovanje.« Odprla je vra¬ ta in vstopila v prelepo o- premljeno sobo, v kateri je bila tudi velika omara, pol¬ na knjig. Odprla je eno iz¬ med knjig in brala: »Želite si kar hočete in zapoveduj¬ te, kajti tu ste kraljica in gospodarica.« Silno je bila presenečena. Prva njena misel je bil še vedno njen oče= »Kaj neki dela sedaj moj dobri očka?« V ogledalu ie zagledala domačo hišo in pred njo očeta, ki je bil od žalosti že ves zgrbljen. Slika je takoj izginila. 13 Zvečer, ko je sedla k mi¬ zi, je zaslišala grozen ro¬ pot. Vsa se je stresla, kajti pred njo je kot iz tal zrasel strašen nestvor: »Danica, večerjajte, pro¬ sim, meni pa dovolite, da vas gledam.« »Vi ste gospodar,« mu je še vsa tresoča odgovorila. »Ne,« jo je zavrnil ne¬ stvor, »gospodarica tu ste vi. Recite mi, prosim, ali sem res tako grd?« »Res je. Povem vam re¬ snico, ker ne znam lagati. Mislim pa, da ste zelo do¬ bri.« »Prav imate. V meni bije 14 res dobro srce, vendar sem vkljub temu nestvor.« »Žive ljudje, ki so večje pošasti od vas,« reče Dani¬ ca. »Danica, ali hočete biti moja žena?« Toliko da Danica ni umr¬ la od strahu, ko je to za¬ slišala. Vsa trepetajoča je komaj slišno odgovorila: »Ne, ne!« »Lahko noč«, je žalostno rekla pošast in odšla. Danica je živela v palači polne tri mesece. Pošastni nestvor jo je vsak večer obiskoval in se dostojno z njo razgovarjal. Vsi pogovo¬ ri pa so se končali z enakim 15 vprašanjem: »Ali hočete bi¬ ti moja žena?« Toda uboga pošast je vedno žalostna odhajala, ker je stalno do¬ bivala enake odgovore. Slednjič mu je nekega večera rekla: »Nikdar se ne bom poročila z vami, ostala pa bom vedno vaša prijate¬ ljica.« »Obljubite mi vsaj, da me ne boste nikoli zapu- 16 pustili,« jo je prosil nestvor. Danica je zardela in pri¬ znala, da se želi vrniti k svojemu dobremu očetu, ki ga je videla v zrcalu bol¬ nega od žalosti, ker jo je izgubil. »Pojdite,« ji je dovolila pošast, »jaz pa bom zaradi žalovanja za vami umrl.« »Ne, tega pa ne,« je jo¬ kaje rekla deklica, »preveč vas imam rada, da bi mo¬ gla povzročiti vašo smrt. Obljubljam vam, da se bom v osmih dneh vrnila.« »Odpotovali boste jutri zjutraj. Kadar se boste ho¬ teli vrniti, postavite tale prstan na nočno omaifico 17 takole, kot ga bom postavil sedajle jaz. Lahko noč!« Naslednji dan se je Da¬ nica zbudila v hiši svojega očeta. Dobri mož bi kmalu umrl od sreče in veselja, ko je zopet zagledal svojo hčerko. Nekaj časa je bil že popolnoma sam. Njegovi sinovi so odšli k vojakom, starejši hčerki pa sta se omožili. Ko sta ti dve prišli k očetu na obisk in zagle¬ dali najmlajšo svojo sestro, oblečeno kot princeso in lepšo kot kdaj-koli, je bru¬ hnila na dan zopet njuna zavist, posebno še, ker sta bili tudi v zakonu nesrečni. Dogovorili sta se, da bosta 18 Danico zadržali doma več kot osem dni. Pošast se bo razjezila in jo bo, ker bo prišla z zamudo, požrla. In sestri sta jo res zadr¬ žali. Deseto noč je Danica sanjala, da leži nestvor v travi pod gradom in se bo¬ ri s smrtjo. Sanje so jo prebudie in jokaje je vzdi¬ hovala: »Zlobna sem, ker povzro¬ čam žalost in trpljenje nje¬ mu, ki je bil ves čas tako dober z menoj. Zakaj ga ne bi poročila? Gotovo bom srečnješa z njim kot moji sestri s svojima možema. Ne čutim do njega sicer ljubezni,, pač pa ga spo- 19 štujem in sem mu hvaležna. Zaradi mene ne sme biti nesrečen.« Dvignila se je, vzela pr¬ stan, ki ga ji je on dal pred odhodom domov, ga posta¬ vila na nočno omarico in zopet legla. Zjutraj se je zbudila v palači. Zvečerilo se je in odbila je ura, ko je vedno prišel k večerji tudi on, ki ga je danes tako težko ča¬ kala. Pričakala ga pa ni. Vsa obupana je letala in ga klicala po palači. Nena¬ doma se je spomnila svojih sanj. Odhitela je na vrt; kjer ga je našla v travi ne¬ gibnega v globoki nezave- 20 sti. V prepričanju, da je mrtev, se je vrgla na nje¬ govo telo in ga objela vkljub njegovi ostudni zu¬ nanjosti. Odprl je oči in žalostno rekel: »Pozabili ste svojo oblju¬ bo. Umiram zadovoljen, da vas še enkrat vidim.« 21 »Ne, ne smeš umreti. Ži¬ veti moraš in biti moj mož. Mislila sem, da čutim do tebe samo spoštovanje in hvaležnost, sedaj pa vidim, da tudi jaz ne bi mogla več živeti brez tebe, brez tvoje velike dobrote.« Komaj je izrekla te be¬ sede, je ves grad zažarel v pravljičnem umetnem ognju, zaigrala je godba in ozna¬ nila pričetek velikih slove¬ snosti. Danica je odvrnila oči od gradu in pogledala svoj dragi nestvor ... Kak¬ šno iznenadenje! Nestvor je izginil, pri svojih nogah pa je zagledala klečečega princa, lepšega, kot si ga je 22 sploh kdaj mogla predsta¬ vljati. Čeprav jo je vso prevzela njegova lepota, je bilo njeno prvo vprašanje, kje je nestvor, kje je nje¬ na spaka. »Vidiš jo pred seboj,« ji je rekel princ. Neka zlobna vila me je začarala v po¬ šast, v spako brez primere vse dotlej, dokler me ne bo vzljubila dobra deklica. Edino ti si začutila pod mojo grdo zunanjostjo to¬ plo in dobro srce ter si bila pripravljena postati moja žena.« In kraljevič je odpeljal Danico v svoje kraljestvo, kjer so ga njegovi pod¬ ložniki sprejeli z nepopis¬ nim veseljem. 0300569 :