ŠTEVILKA 1 - LETNIK 24 - MAREC 2018
GLASILO OBČINE VIDEM
%*-
mu ^
23i Fasenk na
spremljale,snežinke
1
Videmski gledališčniki z - Ijffidertdfarferjevo predstavo Na kmhwh
fiyl * A
t ^bernska nogometzj&Ugcr) iaem 2(tf7jdf®18
K ^ r£\	'
f/Wz gasilci PGD Selh\ trikrat na stopničkah
Društvo kmetic Občine Videm vas vabi na 8. razstavo
NAŠ VSAKDANJI KRUH
Odprtje razstave bo na cvetno soboto,
24. marca, ob 15. uri v Vidovi kleti.
Razstava bo odprta v soboto, 24. marca, od 15. do 18. ure, v nedeljo, 25. marca, od 7. do 18. ure in v ponedeljek,
26. marca, od 9. do 11. ure.
Veselimo se srečanja z vami!
Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 — uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO)
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA VPIS
novincev v vrtec pri Osnovni šoli Videm za šolsko leto 2018/2019
Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo javni vpis novincev za novo šolsko leto 2018/2019 potekal od 15. 3.
2018 do
31. 3. 2018 od 8. do 14. ure v tajništvu Osnovne šole Videm.
Otroke lahko vpišete v vrtec pri OS Videm, vrtec pri OS Leskovec in vrtec pri OS Sela.
Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko najdete na spletni strani: http://vrtec.solavidem.si/obrazci/ ali jo dobite na sedežu šole Videm. Vlogo za sprejem otroka v vrtec lahko oddate po pošti ali v tajništvo šole.
Starše, ki ste vlogo že oddali, pozivamo, da jo osebno ali telefonsko potrdite na telefonsko številko 02 761 94 25 v razpisnem roku.
Štev.: 6020-2/2018-1 Datum: 28. 2. 2018
Osnovna šola Videm
rt*
ki
Idi A
i n
T ČK roJI« S«
P t** 'KV
Lik a* m
H P,oiN e f**i
ip M /v.d
J - a Z* iN/tačic
palubi D*
Tud V dl \U/- “'jrJoN*
Pd >■" Rl/Vč
■to P« J« Muc 4 : f M ■ H C-lOjU
Si
<i;kQ^7
/n Vet
Pa a RlL'W° Z<f «o
■ ,r |
kO	V'V
r ie Pa	PU
ioAa
Obvestilo uredništva
Prihodnja številka občinskega glasila Naš glas bo izšla konec maja 2018.
Članke in fotografije lahko oddate do 10. maja 2018.
Pišite na e-naslov: tatjana.mohorko@gmail.com ah vabilo, članek oddajte na sedežu Občine Videm.
Uredništvo
Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@ videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, Štefan Murko, Branko Marinič, Robert Lozinšek, Andrejka Vidovič, Petra Krajnc, Majda Forstnerič in Marjan Jelen. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Prebujamo pomlad, Tatjana Mohorko. Naklada 2000 kosov.
Pozdravljeni, občanke in občani
glasilu Naš glas se letos srečujemo prvič. Veliko dogodkov se je zgodilo od decembrske izdaje do sedaj.
Občinska uprava je opravila vse potrebne naloge za nadaljevanje izvajanja načrta investicij, ki smo si jih zastavili v občinskem proračunu za leto 2018, in teh je veliko. Brez strokovno usposobljenih in odgovornih sodelavcev nam ne bi uspelo izpeljati vseh nalog. Potrebnih je veliko elementov za izpeljavo posameznega projekta ali drugih nalog, kar je naloga delovanja družbe ah občine. Želim si, da bi v prihodnosti prepoznali dobra dela, ki jih opravi posameznik ah skupina. Reči je treba samo prijazno besedo, pohvalo in bo trud poplačan. Tega koraka pa žal velikokrat nismo sposobni narediti. Prihaja celo do tega, da dobro doseže nasprotni učinek samo zaradi zavisti. Takšen odnos in način me prizadeneta in pomislim na to, kako lepo bi bilo brez hudobije. Takšne trenutke moramo znati premagati in postati še močnejši.
Letošnje zime noče biti konec. Vsi si že želimo, da bi lahko začeli opravljati spomladanska opravila. Veliko klicev ste namenili vodji zimske službe, upravi ali meni osebno. Trudili smo se po najboljših močeh, da bi zimsko službo opravili hitro, kakovostno in v skladu s pravilnikom, ki nam določa pravila opravljanja zimske službe. V večini nam je uspelo to nalogo opraviti zelo dobro, tu in tam so bili primeri, da se je delo opravilo s časovnim zamikom zaradi okvare tehnike ali pogojev na terenu. Vendar smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, da so bili ceste in odseki prevozni v najkrajšem možnem času. Vsem občankam in občanom pa priporočam, da se pravočasno pripravijo na zimske razmere. Naš teren je zahteven in brez sodelovanja bomo imeli še več težav. Nobeni klici na radio in negod ovanje ne pomagajo rešiti problema, dobra volja in samoodgovornost pa imata učinek. Upam, da bo ob branju tega članka zima že mahala v slovo.
V tem času smo se ukvarjali tudi z usklajevanjem nadomestila za izračun stavbnega zemljišča. Ministrstvo za finance ter Ministrstvo za okolje in prostor sta v letu 2017 več kot 100 občin pozvali k zakonski uskladitvi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Občina je omenjeni odlok sprejela leta 2003. V skladu z zakonodajo se podatki o površinah stavb in gradbenih parcel morajo upoštevati iz uradnih evidenc (kataster stavb, zemljiški kataster, register nepremičnih). Uprava in občinski svet sta se veliko ukvarjala z omenjeno tematiko. Na občinskem svetu smo se odločili in sprejeli sklep, da vrednost točke ne bo spremenjena. To pomeni, da se pri vseh, pri katerih so podatki iz uradnih evidenc gradbene parcele in stavbe enaki, izračun nadomestila ni spremenil. Višina izračuna se je zmanj-
šala ali povišala samo takrat, če smo sami spreminjali površino zaradi dograditve stavbe, ponovne meritve parcele ah so bili za odmero dani napačni podatki izmer. Novi način življenja nam pač nalaga več nalog in bremen.
V tem času naša društva pripravljajo občne zbore. V naši občini imamo veliko društev, tako se s podžupanom dogovoriva za prisotnost. Iz poročil ugotavljam, da se v društvih dela dobro, zato jim izrekam pohvalo za velik prispevek k prepoznavnosti društva, občine in osebne rasti. Veliko se dela z tudi mladimi. Posebno se to opazi v gasilskih vrstah in organiziranih športnih društvih. V teh društvih se vidi, da svojo prihodnost načrtujejo dolgoročno, zato jim čestitam. Bili so tudi volilni občni zbori, zamenjala so se vodstva nekaterih društev, veliko jih ostane tudi v novem mandatu in nadaljujejo delo. Vsem čestitam za opravljeno delo, v novem mandatu pa želim dobrega sodelovanja. Občina pripravlja razpise za sredstva iz proračuna. Komisije in zveze bodo imele odgovorno nalogo, kako najti merila za delitev sredstev. Iz poročil društev ugotavljam, da nam je uspelo zagotavljati sredstva za normalno delovanje. Vem, da bi v prihodnosti morali postopno dvigovati vsoto v proračunu občine za delovanje vseh društvenih dejavnosti. Upam, da bo v prihodnje proračun občine omogočal večje vlaganje v to področje.
Izpeljali smo prvo sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu smo imeli prvi letošnji rebalans proračuna. Občina se je prijavila na razpise za investicije v športno infrastrukturo za tribune v športnem parku Videm in nadstrešek v športnem parku Leskovec. S pridobljenimi sredstvi bi izpeljali obe investicije. Za oba projekta bi pridobili pribl. 40 % vrednosti projekta, to je pribl. 20.000 EUR. Čakamo na gradbeno dovoljenje za obnovo kulturne dvorane v Vidmu. S projektantom smo iskali rešitve, kako narediti obstoječo dvorano večjo, moderno, udobno in večnamensko. Upam, da nam je uspelo.
Pripravljamo razpis za več odsekov cest, ki so načrtovani v letošnjem proračunu. Nadaljevali bomo izgradnjo kanalizacije v Tržcu in Jurovcih, v Vidmu pa od župnišča do bloka pri hmeljišču. Za pločnik in razširitev ceste v Vidmu od »Boškove« kapele do »Vrbanove« kapele se urejajo in pridobivajo zemljišča. Investicija bo končana v tem letu. V proračunu za leto 2018 so zajete investicije, ki zajemajo vse KS v občini. Intenzivno tečejo pogovori in sestanki županov z Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za infrastrukturo za umestitev trase hitre ceste Ormož—Hajdina. Projekt bo razdeljen v tri faze. Prva faza obsega začetek gradnje v Ormožu; ta del se bo začel graditi v maju. Investicija naj bi se postopno končala do leta 2021. Pomemben projekt je tudi obnova celotnega dotrajanega vozišča na cesti R690 od varejskega brega do meje z Republiko Hrvaško na Cvetlinu. Projekt bi moral biti končan do turistične sezone. Za projekt ureditve reke Polskave je v izdelavi projektna dokumentacija. Če bo šlo po načrtu, naj bi letos proti jeseni izvedli razpis za izvajalca. Investicijo bo financiralo Ministrstvo za okolje in prostor.
Področje gospodarstva nam daje možnost, da v obrtni coni nadaljujemo pridobivanje investitorjev. Obeti so dobri in smo na poti, da razmislimo o širitvi obrtne cone. Gospodarstvo je
Župan Friderik Bračič
Foto: RŠ
zadihalo s polnimi pljuči in v naši občini moramo slediti tem izzivom ter nuditi možnosti za nova delovna mesta in večji prihodek v proračunu občine.
Turizem je na točki, ki nudi priložnost za celotne Haloze. Povezovanje vinogradnikov, turističnih ponudnikov, društev in občin s tega področja je osnova za uspešno promoviranje Haloz v širšem evrop-
skem prostoru.
Bližajo se praznični dnevi, ki se vsakega človeka dotaknejo na poseben način. Spoštovane žene, ob vašem prazniku vam iskreno čestitam. Z velikim spoštovanjem vam želim, da bi vaša vloga v družbi dobila mesto, ki si ga zasluži.
Spoštovane matere, ob materinskem dne-
vu iskrene čestitke za vaš materinski dar in osnovo za človeški rod.
Velika noč je največji krščanski praznik. Vsem občankam in občanom želim vesele velikonočne praznike in veselo pisanko.
Vaš župan
Friderik Bračič
S seje občinskega sveta
Člani Občinskega sveta Občine Videni so se 6. februarja sestali na 27. redni seji sveta. Na seji so svetniki razpravljali in potrdili:
Predlog Rebalansa št. 1 Proračuna Občine Videm za leto
2018. V rebalansu so se na prihodkovni strani sredstva povečala zaradi predvidenih sredstev iz razpisov Fundacije za šport, Eko sklada, Dravskih elektrarn Maribor in prodaje zemljišč v kompleksu farm Draženci. Na odhodkovni strani so se povečale proračunske postavke za investicije, ki so že bile predvidene v proračunu in jih je bilo treba uskladiti s prijavami na razpis. Dodala se je proračunska postavka za izgradnjo kanalizacije Videm, ki je v teku; dela so se začela izvajati decembra 2017. Zaradi dotrajanosti in nevarnosti mostu v Repiščah je bilo nujno zagotoviti sredstva za izdelavo PGD in PZI dokumentacije projekta, kar bo osnova za izvedbo sanacije mostu.
Predlog Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Videm. Na podlagi sprejetega in objavljenega pravilnika bo občina marca 2018 objavila javni razpis o sofinanciranju, ki bo objavljen na spletni strani občine (www.videm.si). Javni razpis bo določal pogoje za dodelitev sredstev. Upravičenec bo za dodelitev sredstev zaprosil s pisno vlogo na obrazcih, ki bodo sestavni del javnega razpisa. Na podlagi javnega razpisa bo višina pomoči znašala do 50 % upravičenih stroškov za postavitev male čistilne naprave s kanalizacijo oz. največ 1000 EUR (sofinancira se postavitev ene male komunalne čistilne naprave za en stanovanjski objekt). Za povezovanje več stanovanjskih stavb v eno čistilno napravo pa bo višina pomoči 1200 EUR/stanovanjski objekt, vendar največ do 80 % upravičenih stroškov.
Predlog Pravilnika o sofinanciranju odlaganja živalskih stranskih proizvodov. Lastnik živali, pri kateri je nastal živalski stranski proizvod (ŽSP) kategorije 3 (koža svinj, koža koz, koža ovac, koža zajcev, koža gojene divjadi, kopita, parklji, perje, volna, rogovi, dlaka in krzno), pridobljen iz mrtvih živali, ki niso kazale nobenih znakov bolezni, ki bi se prek navedenih proizvodov prenašale na ljudi ali živali, lahko z vlogo zaprosijo za financiranje odlaganja živalskih stranskih proizvodov. Upravičen strošek v skladu s sprejetim pravilnikom zajema le stroške prevzema ŽSP s strani prevzemnika — tj. Čisto mesto Ptuj v Zbirnem centru v Občini Videm. Upravičenec do financiranja odlaganja ŽSP mora imeti stalno prebivališče v Občini Videm in mora biti lastnik živali, pri kateri je nastal ŽSP. Vsi drugi živalski stranski proizvodi (npr. prebavni trak Živah), ki nastanejo pri proizvodnji živil za lastno porabo, se lahko oddajo na Nacionalnem veterinarskem
inštitutu — enota Ptuj, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj, in so plačljivi.
Predlog Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Videm za programsko obdobje 2018—2020. Omenjeni pravilnik je osnovna pravna podlaga za dodeljevanje državnih pomoči na lokalni ravni. Po potrditvi priglasitve državnih pomoči na pristojnih ministrstvih bo občina lahko začela postopek izvedbe javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev upravičencem za programe razvoja podeželja v Občini Videm. Državne pomoči lahko prispevajo k strukturnim spremembam na podeželju in razvoju različnih dopolnilnih dejavnosti, predvsem pri manjših kmetih oz. tistih, ki so začeli prestrukturiranje svoje proizvodnje.
Predlog Letnega programa športa v Občini Videm za leto 2018. Občina je na podlagi Zakona o športu, Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije in Letnega programa športa v Občini Videm za leto 2018 v začetku marca objavila dva javna razpisa: javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Videm za leto 2018 — društva, ki ne tekmujejo v tekmovalnih sistemih NPSZ — in javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Videm za leto 2018 — društva, ki tekmujejo tudi v tekmovalnih sistemih NPSZ. Rok za oddajo vlog pri obeh javnih razpisih je do 20. 3. 2018. Predlog Letnega programa kulture v Občini Videm za leto 2018. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Pravilnika za vrednotenje kulturnih programov v Občini Videm s spremembami in Letnega programa kulture v Občini Videm za leto 2018 je bil februarja objavljen javni razpis za zbiranje predlogov za financiranje, sofinanciranje ali subvencioniranje programov in projektov, ki jih bo v letu 2018 financirala Občina Videm iz dela proračuna, namenjenega za delovanje kulturnih društev in drugih društev, ki v svoji dejavnosti vključujejo kulturo.
Na seji so člani občinskega sveta potrdili tudi:
Poročilo o delu Nadzornega odbora za leto 2017, Program dela Nadzornega odbora za leto 2018, Predlog sprememb Poslovnika Občinskega sveta Občine Videm, Osnutek Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj, Predlog sprememb in dopolnitev Statuta Zdravstveni dom Ptuj, Predlog soglasja k ceni storitve pomoči družini na domu, Predlog soglasja k imenovanju direktorice Lekarn Ptuj in Program dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju za leto 2018.
Občinska uprava
Sporočila svetniških skupin Občine Videm
Svetniška skupina Slovenske ljudske stranke *	- je na 27. redni seji Občine Videm v sode-
lovanju z drugimi strankami sprejela nekaj pomembnih točk. Izpostavljamo samo nekatere: rebalans številka 1. proračuna Občine Videm, pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav in pravilnik o sofinanciranju odlaganja živalskih stranskih proizvodov. S temi smo želeli pomagati ljudem, da ohranimo čistejšo naravo, kajti upamo, da razni živalski odpadki ne bodo ležali vsepovprek. Slovenska ljudska stranka bo marca izvedla občni zbor članov in simpatizerjev, na junijskih parlamentarnih volitvah pa imamo kandidatko v našem volilnem okraju Suzano Laro Krause.
VOŠČILO OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH
Le veselje naj nam velika noč prinaša, z njim pa razumevanje, ljubezen, složnost, mir!
Lučka božja v srcih nikdar naj ne ugaša, naj bo vsem nam sočutja do sočloveka vir!
SLS 00 Videm želi vsem občankam in občanom mirne velikonočne praznike in obilo zdravja.
Redno letno srečanje lokalnega odbora stranke SMS - Zeleni Evrope
SMS
Člani stranke so se zbrali na rednem letnem srečanju, na katerem je predsednik SMS LO Videm Brane Kolednik predstavil dosedanje aktivnosti na območju Občine Videm. Na srečanju je bil prisoten tudi predsednik Stranke mladih Slovenije — Zeleni Evrope Igor Jurišič. Predstavil je delo v stranki in aktivnosti stranke za bližajoče se parlamentarne volitve. Povedal je, da bo stranka na parlamentarnih volitvah nastopila skupaj s stranko Marjana Šarca, trenutno pa potekajo še zadnja usklajevanja med strankama.
Na srečanju so člani stranke sprejeli tudi načrt dela za letošnje leto in aktivnosti v pripravah na lokalne volitve. Čeprav ima stranka trenutno tri svetnike v občinskem svetu in vodi delo v štirih KS, so naši pogledi in načrti predvsem na področjih problematike mladih, društvenega življenja, večjega vpliva KS in dolgoročnih načrtih razvoja občine še premalo slišani. Zato je poglavitna naloga stranke še aktivneje predstaviti svoje načrte in aktivnosti občanom. V svoje vrste želimo privabiti nove člane in simpatizerje ter jih vključiti k načrtovanju razvoja občine. Na lokalnih volitvah si v stranki želimo še povečati število svetnikov v občinskem svetu, stranka pa bo prvič nastopila tudi s svojim županskim kandidatom.
Vsem materam in ženam iskreno čestitamo ob 8. marcu in materinskem dnevu.
Občankam in občanom voščimo vse dobro tudi ob bližajočih se velikonočnih praznikih.
LO SMS Videm
Člani Svetniške skupine SDS Videm imamo za sabo kar tri pomembne seje sveta Občine Videm. Po sprejemu proračuna Občine Videm za leto 2018 smo svetniki že odločali o rebalansu št. 1 za leto 2018. Kljub mnenju svetnikov stranke SDS, da sredstva v proračunu niso enakomerna razporejena, je bil rebalans št. 1 potrjen.
Med odmevnejšimi temami, o katerih smo svetniki odločali, je zagotovo predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Sprejemu Odloka smo svetniki stranke SDS nasprotovali. Odlok je bil sprejet s štirimi glasovi proti in dvema vzdržanima. Čeprav so predlog Odloka pripravili strokovnjaki in kljub zagotovilom, da Odlok ne bom imel negativnih posledic za občane Občine Videm, se je v praksi pokazalo, da ni tako. Občane so negativno presenetili novi izračuni nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ker ne želimo, da so občani dodatno finančno obremenjeni, smo že podali pobudo, da se ta tematika obravnava na prihodnji seji občinskega sveta, na kateri si bomo prizadevali najti ustreznejše rešitve. Konec januarja smo se člani OO SDS Videm zbrali na redni letni konferenci OO SDS Videm, na kateri smo pregledali delo preteklega leta in pripravili načrt dela za leto 2018. Spoštovani občani in občanke Občine Videm, želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike, polne upanja in ljubezni.
Svetniška skupina SDS
Katja Svenšek
Ljudmila Novak vodenje stranke predala Mateju Toninu
mm	Ljudmila Novak je po desetletju v vrhu NSi
vodenje stranke predala mlajši generaciji. »Pred Slovenijo so številni novi izzivi, ki od nas zahtevajo spremembe in zato tudi nove poti. Prepričana sem, da z novo ekipo pride tudi nova energija,« je dejala Ljudmila Novak ob predaji predsedniške funkcije dosedanjemu vodji poslanske skupine Mateju Toninu. Slednji je na novinarski konferenci dejal, da bo NSi z energijo mladih in izkušnjami starejših zagotovo uspelo narediti še korak naprej. Napovedal je, da se NSi pod njegovim vodstvom ne bo odpovedala vrednotam in programu, ki jih je zagovarjala doslej. Z ekipo si bo prizadeval najti rešitve tudi za izzive sedanjega časa. Napovedal je, da bo dal več pozornosti zlasti digitalizaciji Slovenije, varovanju narave in spodbujanju zdravega načina življenja. Tonina je podprl tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je izrazil željo, da bi z vključujočim načinom vodenja in novo energijo povezah vse sile stranke za volilni preboj v dobro celotne Slovenije.
OO NSi Videm pri Ptuju
Dušan Pernek
Z letne konference SDS

* adnji januarski petek so se člani m ./SDS Videm zbrali na redni letni konferenci. Letošnja v primerjavi z lansko ni bila volilna.
Delovno predsedstvo, ki ga je vodil podpredsednik stranke Andrej Rožman, je po ugotovljeni sklepčnosti opravilo delo po ustaljenem protokolu. Poročilo o delu v minulem letu je podala predsednica Suzana Lep Simenko. Izvršilni odbor je imel sedem sej. Bili smo zastopani na vseh srečanjih, tako na regijskem srečanju kot tudi na kongresu. Navedla je še prijetna druženja članov in simpatizerjev stranke, kot so pohod v Majski Vrh, izlet v Goriška brda, jesenski piknik v Pobrežju, ki se ga je udeležila tudi kandidatka za predsednico Romana Tomc. »Čeprav smo imeli odlično kandidatko za predsednico, je bil rezultat na volitvah slab. Verjetno smo kampanjo začeli prepozno,« je še dodala Lep Simenkova.
Poročilo nadzornega odbora in blagajniško poročilo je podal predsednik odbora
Janez Lovenjak. Ugotovitev odbora je bila, da je poslovanje potekalo v skladu s statutom stranke in da je stanje na računu ob koncu leta približno enako kot ob koncu lanskega. Prisotne je seznanil še z zneski posameznih aktivnosti. Glavnina letošnjih aktivnosti bo namenjena volitvam: v juniju državnozborskim in v novembru lokalnim. Prav o volitvah, prihajajočih aktivnostih in o
volilni udeležbi je tekla razprava v nadaljevanju. »Zavedati se je treba, da rezultat na državnozborskih volitvah močno vpliva tudi na izide lokalnih volitev,« je dodala Lep Simenkova.
Končanemu uradnemu delu sta sledila zakuska in prijetno druženje.
OO SDS Videm
Foto: arhiv OO SDS Videm
POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovani občanke in občani Občine Videm
T etošnja zima se je začela kasneje J—/in tudi korantom je do pustnega torka ni uspelo odgnati. Smo v marcu, podobno kot zunanje temperature pa se segreva tudi ozračje na političnem parketu, kjer se že kaže, da smo letos v letu volitev.
Dogajanje v DZ RS je zadnje tedne precej nenavadno. Po skoraj štirih letih so se z vlaganjem številnih zakonov prebudili poslanci SMC. Gre zgolj za njihov predvolilni manever, brez resne namere po ureditvi teh področij, sicer bi zakone vložili v preteklih letih. Koalicijski stranki SD in DeSUS pa se obnašata, kot da več nista del koalicije, in kritizirata delo Vlade, katere del sta sami. Lahko to razumete?
Žal ugotavljam, da kljub gospodarski
rasti ostaja Slovenija za državljane predraga država. Imamo nadpovprečno visoke davke, trošarine in nadpovprečno obdavčene plače, zato je posledično naš neto prihodek bistveno nižji kot v primerljivih državah EU. Leta 2013
je politika državljanom obljubila, da je dvig DDV zgolj začasen ukrep in da se bo po končani krizi DDV spustil na predkrizno raven z 22 % na 20 % in z 9,5 % na 8,5 %. V poslanski skupini SDS smo kar trikrat vložili zahtevo za to spremembo, vendar vladajoča koalicija (SMC, DeSUS in SD) našega predloga ni podprla. V SDS vztrajamo pri znižanju DDV in želimo tudi dodaten, znižan 5-odstotni DDV za nujne življenjske potrebščine.
V SDS že dlje časa predstavljamo alternativni vladni program po posameznih področjih. Področje financ gre v smeri davčne razbremenitve za državljane in gospodarstvo. Ključni ukrepi so: pravičnejša davčna obravnava gospodinjstev z družinsko dohodnino, dvig neto plač z znižanjem prispevkov na plače, dvig
investicijske olajšave, uvedba davčnih počitnic za novonastala podjetja, dvig praga za vključitev v sistem pavšalne obdavčitve, ukinitev davčnih blagajn, zmanjšanje stanovanjskega problema mladih družin z znižanjem glavnice kredita za 20 % ob rojstvu vsakega otroka. Pri obdavčitvi kmetov predlagamo, da se pri upošteva le 40 % izračunanega katastrskega dohodka, dvigniti pa želimo tudi prag, od katerega se šteje gospodinjstvo kot kmečko gospodinjstvo, s trenutnih 200 EUR na 500 EUR.
Vlada Mira Cerarja se ne zaveda, da je treba najprej ustvariti in šele potem deliti, da brez ustvarjanja ni solidarnosti, ni sociale, ni zdravstva, ni šolstva itn. Prav tako se ne zaveda, da višja produktivnost v gospodarstvu posledično pomeni višje plače za zaposlene tako v zasebnem kot v javnem sektorju, vse to pa posledično pomeni tudi več za pokojnine.
V Sloveniji ne znamo izkoristiti potencialov, ki jih imajo posamezniki, niti jih ne spodbujamo k njihovemu razvoju. Od okolja, v katerem živimo, je odvisno, kako inovativen je lahko posa-
meznik. Več inovativnosti pomeni več napredka za posameznika, njegovo družino in posledično za družbo kot celoto. V tem letu bomo imeli dvoje volitev, najprej parlamentarne, kasneje še lokalne. Naša prihodnost in smer razvoja Slovenije sta ponovno odvisna od vseh nas. Odločanje na volitvah je odločanje o prihodnosti, če odločanje temelji na programu in vsebini. Želim si, da bi tokrat resnično odločali programi. Zavedati se je treba, da vsak glas na volitvah šteje enako. Marsikdo reče, da ga politika ne zanima. Pa bi ga morala zanimati, saj je od odločitev politike odvisno, kakšne davke plačujemo, koliko so obdavčene naše plače, kakšne so pokojnine, kakšen je izobraževalni, zdravstveni sistem itn. Se posebej je pomembno, da se volitev udeležijo prebivalci podeželja, ki so zaradi vse večje centralizacije države v marsičem v deprivilegiranem položaju. Žal pa se zadnja leta dogaja ravno nasprotno. Na volišča množično odhajajo prebivalci iz mest, prebivalci podeželja pa ostajajo doma. Na koncu odločajo glasovi tistih, ki so odšli na
volišča. Zato ne smemo dovoliti, da o usodi podeželja odločajo centri Slovenije, kjer že tako živijo v bistveno boljših pogojih, z višjimi plačami in pokojninami.
Živimo v lepem okolju, imamo pa neizkoriščen potencial na področjih turizma, malega gospodarstva in tudi kmetijstva. Mimo nas teče ena glavnih evropskih prometnih žil, ki je skoraj neizkoriščena. Neizkoriščene so tudi Haloze, ki potrebujejo enovito obravnavo in posebne ukrepe. S pravimi ukrepi države in organiziranim pristopom občine bi lahko bistveno zmanjšali razvojni zaostanek tudi naše občine.
Spoštovani,
naj vam spomladansko sonce vlije novih moči in vas napolni s pozitivno energijo. Ker pa so pred nami praznični dnevi, vam ob koncu želim še blagoslovljene velikonočne praznike.
Suzana Lep Šimenko,
poslanka DZ RS
KS Tržeč praznuje državne praznike
"X Taščam Tržca, Jurovcev in dela Majskega Vrha, ki spadajo V v Krajevno skupnost Tržeč, si skupaj prizadevamo, da bi vsem omogočili čim boljše počutje v svojem okolju. Do sedaj smo bili vedno med prvimi v občini in na širšem območju pri razvoju KS na različnih področjih — asfalt, vodovod, novi most, odvoz smeti, telefonija, kabelska TV, javna razsvetljava, kapela z zvonom, nova igrišča, gasilski dom, kegljaški objekt in sedaj projekt kanalizacije, pri katerem prosimo za razumevanje pri izgradnji.
Vsi dosežki so rezultat skupnih moči in sredstev. Pred nekaj časa se je pri nekaterih posameznikih porodila tudi ideja, da bi bili prva KS, v kateri bi krajani ob državnih praznikih na svojih domovih izobesili slovensko zastavo. Vemo, da v naši državi ni vse popolno in da bi posamezno težko vplivali na tiste, ki vodijo Slovenijo. Vendar bi morah izraziti več domoljubnosti, spoštovati našo državo in biti prizadevnejši vsaj ob praznikih in dogodkih, ki so zaznamovali našo samostojnost. Ne sme nam biti vseeno za našo državo, zato moramo izpolnjevati svoje obveznosti in oditi na volitve, ki nas čakajo v tem letu, ter s tem prispevati svoj delež k boljšemu jutri.
Na pobudo posameznikov smo sestavih iniciativni odbor za
izvedbo akcije Slovenska zastava za vsako hišo — dvorišče, ki ga sestavljajo: Franci Sitar (Jurovci), Ivan Božičko, Ivan Prevol-šek, Jože Emeršič, Rudi Repec, Dušan Serdinšek in predsednik Franc Kirbiš (vsi Tržeč).
Za vsako hišo nameravamo nabaviti slovensko zastavo v velikosti 50 x 100 cm. Cena znaša pribl. 10 EUR; polovico financira KS Tržeč, polovico pa vsak posameznik. Vsak bi potem sam poskrbel za lesen, kovinski, aluminijast ah plasti-
čen drog v dolžini 1,20 m ter debeline 2—3 cm. Zastave bi izobesili na hišah, na dvoriščih, torej na vidnem mestu. Navodila za obešanje se prejmejo ob prevzemu zastave. Prostovoljne prispevke vsak posameznik čim prej odda članom odbora. Vse tiste, ki že imate slovenske zastave, pa pozivamo, da jih s ponosom izobesite na vidnem mestu. Bodimo krajevna skupnost, v kateri bo vsaka hiša imela slovensko zastavo izobešeno ob praznikih naše domovine.
Odbor ugotavlja, da je bila akcija uspešna in da so naši krajani akcijo podprli z razumevanjem. Tako bo v KS Tržeč ob državnih praznikih izobešenih 171 zastav od 189 hiš, 10 hiš se za zastavo ni odločilo, osem hiš pa je nenaseljenih.
Vsi tisti, ki se za akcijo niste odločili, imate možnost, da to še storite pri članih odbora, in to za isto ceno. Ob prvem pra-
zniku v tem letu, 8. februarju, je že bilo izobešenih približno 60 % nabavljenih zastav, kljub dejstvu, da so bile zastave predane tik pred praznikom. Vse krajane prosimo, da si pripravijo vse potrebno (drog in nastavek), da si bodo laže izobesili zastavo dan pred praznikom, sneti pa jo morajo dan po prazniku — po navodilih, ki ste jih prejeli.
S to akcijo dokazujemo, da se dajo ideje posameznikov uresničiti in da nam je mar za svojo domovino. Prenekateri narodi bi za svojo domovino naredili marsikaj, a jim to ni dano. Ob koncu velja zahvala KS Tržeč, da je podprla idejo, in vsem krajanom, ki so se odločili za nakup zastave ter so s tem pokazali svojo domoljubnost. S tem prevzemajo tudi odgovornost, da bodo zastave izobešene ob praznikih.
Odbor akcije
Še več druženja in povezovanja v KS Dolena
^ vet Krajevne skupnosti Dolena in aktiv žena FD Rožma-Vjrin Dolena sta na novega leta dan, 1. januarja, v Domu krajanov Dolena pripravila prvo novoletno srečanje, na druženje pa povabila vse krajane njihove KS. Dogodek je bil dobro obiskan, srečanje pa je minilo v prešernem vzdušju ob bogato obloženih mizah.
KS Dolena obsega naselje Dolena ter del naselij Popovci in Zg. Pristava, v KS pa danes živi okrog 480 prebivalcev. Pobuda za prvo takšno srečanje je prišla spontano, predvsem pa z željo, da bi se ljudje na vasi več družili na različnih dogodkih, je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal predsednik KS Dolena Jože Godec. Zbranim je zaželel vse dobro ob vstopu v novo leto in obljubil, da se bodo v KS še naprej trudili za še več povezovanja na vasi. Zavedajo se namreč, da je dobro, pozitivno vzdušje med krajani velikega pomena.
Na kratko se je dotaknil tudi novih pridobitev preteklega leta in načrtov za leto 2018. Lani so dokončali ogrevanje v zgornjih prostorih doma krajanov, s čimer so najbolj razveselili člane DU Dolena, in nabavili nove stole. Letos imajo v načrtu nadaljevanje izgradnje CaTV — v Popovcih in Zg. Pristavi, izgraditi pa nameravajo tudi nadstrešek ob domu krajanov. S pokrito letno teraso bodo namreč pridobili funkcionalen prostor, ki bo služil različnim dogodkom. Načrtujejo tudi, da bi travnik za igrali zasipali in ga s tem dvignili ter nato asfaltirali,
Predsednik KS Dolena Jože Godec je na druženju izrazil željo, da bi novoletno srečanje krajanov postalo tradicionalno.
s tem pa pridobili nova parkirna mesta in tudi urejen plato za različne prireditve. Dah pa so tudi pobudo, da bi okrog igral zasadili trto, za domače brajde pa bi skrbeh člani DU Dolena. Vesela družba je nato skupaj nazdravila novemu letu, novoletno srečanje pa se je nadaljevalo v sproščenem vzdušju ob kapljici rujnega in domačih dobrotah, ki so jih krajani prinesli s seboj.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Jubilejne plakete obrtnikom in podjetnikom
/'"'Vbmočna obrtno-podjetniška šega ptujskega območja za leto 2017. predsednik Obrtno-podjetniške zbor-zbornica Ptuj je 20. januarja v Slavnostni govornik na podelitvi je bil niče Slovenije Branko Meh. Ob tej pri-Kidričevem pripravila že 43. Obrtniški predsednik ptujske obrtno-podjetni- ložnosti so čestitali tudi najstarejšemu ples in slavnostno podelitev jubilejnih ške zbornice Milan Majer, nagrajence slovenskemu obrtniku, mlinarju Vladi-plaket obrtnikom in podjetnikom s šir- in prisotne goste pa je nagovoril tudi mir ju Korošcu iz Zabovcev.
Milan Majer je na slovesnosti med drugim povedal: »Zavedamo se, da bomo samo povezani v svoji stanovski organizaciji prepoznavni in bomo imeli vpliv na kreiranje gospodarske politike in prijazno podjetniško okolje. Gospodarska rast v Sloveniji je v letu 2017 presegla povprečje rasti v evrskem gospodarstvu, delo ima približno 25-000 ljudi več kot pred enim letom in naši izvozniki imajo polne knjige naročil. Toda vse to ni sad dela naše politike, temveč dela in truda naših obrtnikov in podjetnikov. Pozitivne trende beležimo tudi na ptujskem območju, veliko težav in gospodarske škode pa nam povzročata sanacija mostu čez reko Dravo ter nelojalna konkurenca javnih podjetij in zavodov, ki jih ustanavljajo občine in izvajajo tržne dejavnosti ter so nelojalna konkurenca našim članom. Velik problem v obrti je v pomanjkanju usposobljenega kadra, zato nas letos čakajo na tem področju številni izzivi. Več pa moramo storiti
Med dobitniki jubilejne plakete za 25 let obrti je tudi podjetnik Dušan Serdinšek iz Tržca. Foto: Langerholc
tudi za promocijo vajeništva.«	za 35 dela v obrti pa je prejel podjetnik
Plaketo za 25 let dela v obrti sta iz obči- Avgust Brlek, elektroinštalaterstvo iz ne Videm, prejela Dušan Serdinšek, avto- Pobrežja.
prevozništvo iz Tržca, in Danilo Milo-	TM
šič, MDE Elektronika iz Vareje. Plaketo
Varnost pri delu v gozdu na prvem mestu
T"X elo, ki ga opravljamo v gozdu, sodi med bolj nevarna dela. Podiranje in spravilo drevja oziroma lesa je med najbolj nevarnimi poklici. V primeru nesreče so poškodbe zelo hude, pogosto tudi smrtne. Poklicni sekači imajo opravljeno ustrezno šolanje in številne tečaje, poleg tega pa imajo veliko prakse, saj v gozdu delajo tako rekoč vsak dan.
Drugače pa je pri tistih lastnikih gozdov ah njihovih družinskih članih, ki nimajo ustrezne prakse in usposobljenosti ter občasno delajo gozdu. Zato želimo usposobiti za varno delo vse, ki si želijo opravljati to delo. V ta namen organiziramo usposabljanje pod naslovom Strokovno usposabljanje za varno delo z motorno žago, varna sečnja in varno spravilo lesa — dreves. Izvajalec tečaja je Franc Stopajnik, s. p., Varstvo pri delu, Strmec pri Leskovcu 12, 2285 Zgornji Leskovec.
Na usposabljanju se udeleženci tečaja seznanijo z varnim delom z motorno žago in spravilom lesa ter z orodji za delo v gozdovih. Tečaj je dvodnevni. Vse zainteresirane kandidate vabijo, da se udeležijo usposabljanja za varno delo z verižno motorno žago.
USPOSABLJANJE 23. MARCA
Usposabljanje bo potekalo v dveh delih: 23. 3. 2018 ob 16. uri v dvorani občine Podlehnik (teoretično) in 24. 3. 2018 ob 8. uri (praktično na terenu, kraj bo predstavljen na predavanju).
Prijave lahko oddate po e-pošti: vpd-stopajnik@siol.net, telefonu: 051 227 160, 041 882 343 ali po klasični pošti. Rok za prijavo je do 22. 3. 2018. Cena tečaja na udeleženca znaša 60 EUR z DDV.
NAČIN IN ROK PLAČILA
Kotizacijo nakažite pred začetkom tečaja na poslovni transakcijski račun SI56 04223 0110461441, odprt pri Novi KBM.
Na tečaj morajo udeleženci prinesti svojo osebno varovalno opremo in motorno žago z gorivom in oljem ter orodjem za vzdrževanje in brušenje.
Pridružite se nam, saj bomo na ta način pripomogli k zmanjšanju števila delovnih nesreč pri uporabi motorne žage, pri sečnji ter razrezu in spravilu lesa.
Franc Stopajnik
PRIJAVNICA Ime in priimek:			
Naslov:			
Kontakt (telefon/e-pošta):			
Evropsko leto kulturne dediščine
| Evropsko leto kulturne dediščine ima za cilj izboljšati oza--L/veščenost o evropski zgodovini in skupnih vrednotah ter okrepiti občutek evropske identitete. Hkrati pa opozoriti na priložnosti, ki nam jih ponuja naša kulturna dediščina, pa tudi na izzive, s katerimi se sooča, kot so posledice prehoda na digitalno tehnologijo, okoljski in fizični pritiski na območja kulturne dediščine ter nezakonita trgovina s predmeti kulturne dediščine.
2018 H
EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE
#EuropeForCulture
PRAZNOVANJE
RAZNOLIKOSTI
Kulturna dediščina zajema vire iz preteklosti v najrazličnejših oblikah. Dediščino razvrščamo na: naravno dediščino, kamor prištevamo živo in neživo naravo, zlasti še varovana območja, Natura 2000, in kulturno dediščino, ki jo delimo na snovno dediščino (sem uvrščamo stavbno dediščino, spomenike, razne zbirke in drugo) in nesnovno
dediščino (vključuje običaje, veščine in posredovanje znanj in drugo).
PRISPEVEK SLOVENIJE IN SLOVENCEV H KULTURNI ZAKLADNICI EVROPE
Prostor današnje Slovenije je bil naseljen že nekaj tisoč let pred zadnjo ledeno dobo, o čemer pričajo najrazličnejše najdbe, npr. piščal iz Divjih bab. Pogoji za življenje prednikov so bili idealni. Ugodne klimatske razmere, štirje letni časi, ki se odražajo na nadpovprečni vodnatosti dežele, so generirale raznolik in
bogat rastlinski ter živalski svet. Pogoji za razvoj človeka so bili dobri, nadpovprečni. Zadnja ledena doba je selekcionirala rastlinski in živalski svet na območju današnje Evrope. Genski material kočevske bukve je ponovno zasejal bukovo drevje po celotni celini.
Čas po ledeni dobi je pomembno vplival na razvoj ljudi — sociološki razvoj družbe. Ljudje prenehajo potovati, se ustalijo, koliščarji na Ljubljanskem barju, pojavita se kmetijstvo in tehnični napredek v družbi, kar dokazuje najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Skozi našo deželo je poteka prva trgovska pot, jantarna cesta, po kateri so se tovorile materialne in duhovne dobrine, ki so bogatile družbo ob njej. Med drugim je po njej beneški trgovec Marko Polo s severa Evrope v Benetke tovoril trdi les.
Slovenci smo v časovnem razponu zadnjih nekaj stoletij
pomembno prispevali h kulturni zakladnici Evrope. Naše delo se zrcali na vseh področjih človekovega ustvarjanja. Ne nazadnje, postavili smo teoretične temelje za osvajanje vesolja in začrtali pot k uvedbi kriptovalut.
Pred nami je velika odgovornost do skupne evropske kulturne dediščine. Poskrbeti moramo za rastlinske in živalske habitate, da se bodo ti bogatili, in ne siromašili. V narodu inkorporirano znanje je treba vložiti v napredek in trajnostni razvoj Evrope. Sprejeti cilji in naloge ob obeležitvi kulturne dediščine — Evropa za kulturo — se morajo dolgoročno zrcaliti tudi pri ohranjanju svetovne kulturne dediščine.
»V globaliziranem svetu bomo ostali kot nacija le, če bomo vzdrževali in plemenitili dediščino, ki smo jo dobili na posodo od naših dedov.«
Mag. Ivan Božičko
Vincekova rez v Rodnem Vrhu v Halozah
T^raznik in god sv. Vincenca v vinorodnih koncih tradici-_L onalno obeležijo s prvo rezjo v vinogradu. Tako je bilo tudi dan pred vincekovim v Rodnem Vrhu pri Pajnkiherje-vih. Pater Benjamin Mlakar iz župnije sv. Trojice je blagoslovil trto, predavanje o rezi vinske trte in prvo rez pa je opravil direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Reberni-šek. Ob lepem, sončnem vremenu se je na haloškem griču zbralo veliko vinogradnikov in ljubiteljev vinske trte.
VINCEKOVO DRUŽENJE OBOGATILI S PESMIJO IN NAGOVORI
Zjutraj so se obiskovalci, rezači, gostje in nastopajoči zbrali na vinogradniški kmetiji ob vinogradu družine Pajnkiher v Dole-ni ter v Rodnem Vrhu. Kmetija je ena od najstarejših v župniji
V Halozah je rezač prvi berač. Foto: Sandi Šprah
: Rado Škrjane
sv. Trojice in občini Videm, meji pa na občino Podlehnik. Druženje so začeli s kulturnim programom, v katerem so nastopili: ljudski pevci Fantje iz Jurovc, Tadej s harmoniko, Janez na trstenkah, skupina šeg in navad TD Podlehnik in ljudski godec. Navzoče so pozdravili Milan Vidovič, predsednik TD Podlehnik, Franc Pajnkiher, gospodar vinogradniške kmetije in kletar TD Podlehnik, župan občine Podlehnik Marko Mau-
čič, župan občine Videm Friderik Bračič in podžupan občine Videm Marjan Selinšek.
NA TRTO OBESILI KLOBASE, SAJ TAKO VELEVA TRADICIJA
Kot je povedala Zdenka Golub iz TD Podlehnik, so se po uvodnem kulturnem delu, nagovorih in kratkem preda-
vanju o rezi vinske trte, ki ga je pripravil Andrej Rebernišek, podali v vinograd, kjer sta gospodar in predsednik po stari navadi obesila klobase na trto in trto zalila z vinom. To pomeni, da bo dobra letina ter da bo veliko vina in mesa, je še dodala Golubova. Vsi prisotni so se nato okrepčali z vinogradniško malico in haloško kapljico.
TM, ZG
Djočanova kmetija sodelovala pri snemanju promocijskega videa Lepa Vida
Ji Jf inistrstvo za kulturo, ki je koordinator evropskega leta EV J. kulturne dediščine v Sloveniji, je k sodelovanju pri promociji projekta povabilo raperja Roka Terkaja - Trkaj a in literarnega zgodovinarja dr. Igorja Saksido. V podporo projektu sta posnela videospot Lepa Vida.
Videospot je bil posnet na več izstopajočih lokacijah slovenske kulturne dediščine, med drugimi tudi na Djoča-novi kmetiji, na kateri Etnografsko društvo Tržeč skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. Na kmetiji so sodelovali pokači iz Tržca in koranti, ki so od decembra vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Nenavaden, drzen poskus razmišljanja o slovenski poeziji v povezavi s sodobnim slovenskim rapom, ki sta ga s knjigo Kla kla klasika ustvarila tapet Rok Terkaj - Trkaj in
slovenski literarni zgodovinar dr. Igor Saksida, je spodbudilo Ministrstvo za kulturo, da v duhu slogana Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost posname promocijski videospot Lepa Vida. Eden od njunih prvih korakov na poti ozaveščanja mladih o pomenu ohranjanja kulturne dediščine za prihodnje rodove je tudi videospot za pesem Lepa Vida, ki je bil prvič predvajan prav na slovenski kulturni praznik.
Slovenski mit o lepi Vidi, ki govori o hrepenenju po sreči in boljšem življenju, ki naj
bi bil značilen za Slovence, verjetno poznamo vsi. Pesem je doživela tudi mnogo prepesnitev in preoblikovanj v domači umetnosti, od Prešernove, Cankarjeve, Jurčičeve, Pahorjeve do sodobnih upe-snitev tega motiva. A nihče se je še ni lotil na način, kot sta jo ubesedila Trkaj in Saksida. Trkajeva izkušnja iz osnovnošolskih dni, ko nekako ni zmogel razumeti, zakaj se morajo otroci učiti tako depresivne pesmi, je rodila novo Vido — tokrat v precej drugačni, sodobni, predvsem pa v bolj pozitivni obliki, ki o lepoti govori na zabaven način. Vendar gre pesem še dlje, saj Vidino zunanjo lepoto razširi na metafore, v katerih poosebi lepoto Slovenije. V pesmi najdemo vtkane številne prepoznavne geograf-
ske, pesniške, kulturne in dediščinske elemente, ki so vznikli iz naših tal. Firepene-nje in obžalovanje pa avtorja nadomestita s čudenjem in oboževanjem. »Poglejmo okoli sebe, v kakšni lepi deželi živimo. Je res nujno, da moramo najprej zapustiti in izgubiti vse to, kar imamo, da bi lahko to lepoto cenili?« se sprašujeta avtorja. Pod pesem se je podpisal priznani producent Damjan Jovič. Nastopi v okviru projekta za mlade so nas prepričali, da je to pravi način, da mlade motiviramo, da začnejo o kulturni dediščini razmišljati kot o delu lastne identitete. Video si lahko ogledate na povezavi: https://youtu.be/ othlrmw8hQg.
Andrej Gašpar
23. Fašenk na Vidmu spremljale snežinke
T etošnji Fašenk na Vidmu je bil nekoliko drugačen od J—/minulih, saj ga je ves čas spremljalo sneženje, a se organizatorji kljub temu niso predali. Na pustni ponedeljek so v fašensko povorko združili okrog 800 nastopajočih in v Videm privabili nekaj sto obiskovalcev, ki so imeli kaj videti.
Še pred začetkom povorke je bil v Vidovi kleti krajši sprejem za predstavnike gostujočih skupin, ki ga je pripravil župan Friderik Bračič. Pustno prireditev so tudi letos vzorno organizirali lancovski koranti, člani sekcije Koranti FD Lancova vas, prireditev pa je nastala ob dobrem sodelovanju z občino Videm, ki izkušeni ekipi zaupa pripravo enega večjih in zahtevnejših dogodkov v občini.
Povorka je tudi letos krenila od krožišča proti Osnovni šoli Videm in gasilskemu domu, kjer je bil osrednji prireditveni oder. Zbrane na tradicionalni videmski pustni prireditvi je posebej pozdravil župan občine Videm Friderik Bračič, pridružili so se mu tudi nekateri visoki gostje, predstavniki FECC-a, evropskega združenja karnevalskih mest, in drugi.
V povorki so sodelovali tradicionalni pustni liki, kot so poka-či, orači, ruša, koranti, piceki, ju rek in rab olj, med karnevalskimi pa smo letos lahko videli domiselne maske iz videmskega vrtca in OŠ Videm, karnevalske skupine iz občine Videm, sosednjih občin in tudi iz tujine. Po povorki so se vsi nastopajoči zbrali pri občinski zgradbi, kjer je organizator poskrbel za odlično pogostitev in pustno zabavo.
NAGRADE NAJBOLJ IZVIRNIM
Pustna komisija v Vidmu je nastopajoče spremljala v povorki in na koncu odločila o najboljših in najbolj domiselnih maskah. Med karnevalskimi skupinami je izbrala tri najbolj izvirne, nagrade pa so prejeli: za 1. mesto sta si razdelili skupini Aladin in čudežna svetilka KTD Soviče - Dravci ter Zlate športne trofeje iz Male vasi, za 2. mesto Pobreške čebelice in za 3- mesto karnevalska skupina Zaspančki društva Kocil.
TM
Foto: Rado Škrjanec
Aladin in čudežna svetilka
Kljub slabemu vremenu seje zbralo precej obiskovalcev.
Zaspančki društva Kocil
Pobreški fašenk
Če bi sodili po letošnjem pustnem dogajanju v Pobrežju, bo letina res obilna. Na pustni torek smo v Pobrežju organizirali pustno povorko. Trasa je potekala od Boršta do vaškega doma. V povorki so sodelovali kurenti, pobreški kletarji, ciga-
ni in čebelice. Krajani so ob poti pogostili udeležence pustne povorke. V Pobrežju smo tako na prijeten način končali letošnji fašenk.
Besedilo in foto: AG
Člani društva korantov so tradicionalno obiskali vse domove v Pobrežju in se udeležili tudi drugih pustnih dogodkov izven domačega kraja.
Utrinek sfašenske povorke v Pobrežju
Po vasi so dobro letino sejali mali in malo večji orači.
Pobreškim kletarjem seje letos pridružila vinska kraljica. Foto: arhiv Marinič
V družbi korantov Demonov
A fisija pregnati zimo se je, kot je v navadi, začela na _L V .L svečnico. Takrat smo pripravili zvonce, ježevko, gamaše, rutico in se odpravili na korantov skok v Podlehnik, kjer se je uradno začel fašenk.
Letošnji fašenk je bil pester in hkrati naporen, ne glede na vse pa smo zdržali in se udeležili karnevalov v Murskem Središču, Sračincu, Kutini, Ivancu, Cirkulanah, Cestici, Šoštanju, na Ptuju, v Cerknici, Vidmu, Mozirju in Dobovi. Obiskali smo tudi sponzorje, bližnje sorodnike in prijatelje po domačih vaseh. Kljub našemu trudu se zima kar ne da. Morda je za to zmanjkal kak dan ali dva, ampak se bo slej ko prej naš trud obrestoval in bodo iz snežne odeje pokukali prvi cvetovi.
Tadej Drevenšek
Ples Demonov ... Foto: arhiv društva

»Oče pa mati, bote dali orati za debelo repo?«
T etošnji pust je bil kratek, med svečnico in pepelnico J—/je bilo namreč zgolj 11 dni. Aktivo so ga preživeli tudi člani Kulturno-etnografskega društva Orači iz Lancove vasi.
Orači so letos gostovali v zamejskem naselju Špeter Slovenov. Foto: arhiv društva
Priprave na pustni čas začnejo orači iz Lancove vasi s kolinami v začetku januarja, ko pripravijo domače dobrote. Ob večerih se nato zbirajo v svojih prostorih v vaškem domu ter izdelujejo rožice iz papirja in pripravljajo opremo. Predsednik KED Orači Lancova vas Ivan Emeršič je povedal, da se skoraj vsako leto odpravijo tudi na kakšno gostovanje v tujino, letos so obiskali Benečijo: »Prvi vikend v februarju smo letos gostovali pri beneških Slovencih. Obiskali smo San Pietro al Natisone ali po naše
Speter Slovenov, zamejsko naselje ob vznožju Nadiških dolin v Beneški Sloveniji. Tam smo nastopih na mednarodnem pustnem karnevalu. Doživeli smo lep sprejem in se že veselimo nadaljnjega sodelovanja.«
Petega februarja so se v sklopu Kurentovanja 2018 predstavili pred mestno hišo na Ptuju, kjer so v času pusta vsak večer potekale predstavitve avtohtonih pustnih likov, 11. februarja pa so se udeležili tudi mednarodne karnevalske povorke na Ptuju. Že po tradiciji smo jih
lahko srečali orati za dobro letino v domači vasi, obiskali pa so tudi Tržeč in Jurovce. »Na pustni ponedeljek nam je žal zagodlo vreme, ves dan je namreč močno snežilo. Lahko smo le nemočno strmeli v nebo in čakali, na koncu pa se nismo mogli
udeležiti videmskega fašenka. V torek nam žal tako ni uspelo obiskati vseh hiš v domači vasi, vendar upam, da bo letina vseeno dobra,« je vtise o letošnjem pustu sklenil I. Emeršič.
Petra Krajnc
Zaspančki iz društva Kocil
r~~Wagotovo se še spomnite veselih in M ./nagajivih klovnov, pisanih sovic, zeleno-belih zvončkov in krtkov. To so pustne maske, s katerimi so se v preteklih letih predstavili člani pustne skupine, ki deluje pod okriljem Društva za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka.
Letos so se člani pustne skupine na karnevalih predstavili z zanimivo pustno masko, zaspančki. Sonja Krajnc, vodja pustne skupine, je povedala, da v sodelovanju s člani KTED Koranti Demoni v poletnih mesecih s poletno masko obiskujejo karnevale v tujini (Makedonija, Črna gora, Srbija). Letos so poletno masko priredili primerno zimskemu času in z njo nastopih na karnevalih v času pustovanja doma.
Zadnje tri tedne pred pustovanjem so intenzivno pripravljali kostume, spremljevalno vozilo in koreografijo. Porabili so veliko različnih materialov, predvsem džersija pa tudi nekaj platna, gob,

Zaspančki po enem izmed karnevalov niso bili nič kaj zaspani. Foto: arhiv društva
raznih polnil in lesa. S skupino, v kateri	mi, čeprav pravijo, da sta najpomemb-
je letos sodelovalo okrog 40 zaspančkov,	nejša druženje in zabava. Ker bo leto
so se udeležili pustne povorke v Cirku-	hitro naokrog, pa v glavah že nastajajo
lanah, Markovcih, na Ptuju, v Vidmu	nove ideje o pustnih maskah, s katerimi
in Cirkovcah. Tudi letos so bili za svoj	se bodo predstavili v prihajajočih letih,
trud poplačani s pohvalami in nagrada-	Melita Turk

Videmski gledališčniki z Moderndorferjevo
predstavo Na kmetih
X Tidemski gledališčniki so 13. janu-V arja premierno uprizorili komedijo Vinka Moderndorferja Na kmetih. Režiserka se je po lanski uspešni uprizoritvi Mrtvih duš odločila za istega dramatika, tokrat za skrajšano priredbo njegovega dela. Videmski gledališčniki so se uspešno že predstavili tudi na 57. Linhartovem srečanju gledaliških skupin, na katerem jih je strokovni selektor Rajko Stupar dobro ocenil.
Režiserka Metka Ostroško je ob sebi zbrala preverjeno gledališko ekipo, na katero je zelo ponosna. Pravi, da ima vsak lik v predstavi svojo zanimivo zgodbo, avtor pa na duhovit način prikaže aktualne težave majhnih krajev in politične korupcije. V predstavi igrajo: Doroteja Širovnik, Biserka Selak, Uroš Simenko, Srečko Bedrač, Ivan Lukačič, Aleš Gabrovec, Mirko Rihtarič, Rok Forstnerič, Andrej Forstnerič, Boris Vegan, Karolina Horvat in Bojan Trafela. Pohvalila je tudi celotno podporno ekipo, ki skrbi za vse, česar gledalec ne vidi na odru. Za luč in ton je skrbel tehnik Miran Ostroško, šepetalka je bila Katja Bedrač, izdelavo scene so prepustili mojstru Romanu Kocipru, s. p., izdelavo plakatov in letakov pa Alešu Gabrovcu. Za prijazen sprejem obiskovalcev je skrbela Milena Gabrovec.
V KD Videm pri Ptuju letos mineva 20 let, odkar je žal že pokojna Marija Črnila oživila gledališko dejavnost v društvu. »S ponosom zremo nazaj v vsa ta leta ustvarjanja, kajti vsako leto smo naštudirali novo predstavo, doslej kar 21 predstav. Vesela sem, da mi je uspelo obdržati enako aktivno gledališko skupino, odkar mi je leta 2011 Černilova predala odgovornost režije. Želimo si še veliko dobrih predstav in upam, da bomo v prenovljeni dvorani v Vidmu bolje videni in slišani. Polna dvorana obiskovalcev je največje darilo za celotno ekipo, ki ustvarja predstavo. Veseli smo vseh čestitk in pohval,« pravi
Videmska gledališka skupina se letos predstavlja s komedijo Na kmetih.
Nagrajenki Metka Ostroško (na levi) in Manja Vinko (na desni) na podelitvi v dobri družbi. Foto: arhiv KD
Ostroškova.
Strokovni selektor Rajko Stupar
je v oceno med drugim zapisal:
»Nenavadno je, da majhen kraj z majhnim in neprimernim odrom zmore tako močno in ustvarjalno posadko zavzetih in sposobnih gledaliških delavcev.
Namerno uporabljam izraz delavcev, kajti za doseganje takih rezultatov je potrebno veliko dela. Večino opravi režiserka in duša skupine Metka Ostroško.«
VISOKI PRIZNANJI ZA METKO OSTROŠKO IN MANJO VINKO
Pri pohvalah velja omeniti tudi gledališke uspehe članic videmske gledališke skupine, sicer dosežene v mariborskem JSKD. Priznanje regijskega selektorja za glavno žensko vlogo Lenke v uprizori-
tvi Poroka z dolarji v režiji Jožeta Ekarta in izvedbi Kulturno-glasbenega društva Ptičica je prejela Metka Ostroško. Priznanje regijskega selektorja za stransko žensko vlogo Cilke, prav tako v predstavi Poroka z dolarji v režiji Jožeta Ekarta, pa je prejela Manja Vinko. Obe sodelujeta s skupino KGD Ptičica iz Prepolj že kar nekaj let, nastopata v muzikalih in odmevnih predstavah.
TM
I
UL1 dll 1 VJ	——" ■
Dobrodelni koncert za novo gasilsko vozilo
y^"Mani Prostovoljnega gasilskega društva Tržeč so 19. V^vjanuarja v Kidričevem pripravili odmeven dobrodelni koncert. Nastopili so nekateri znani slovenski ansambli, izkupiček od dobrodelnega koncerta pa bodo namenili izključno nabavi novega gasilskega vozila GVC 24/50.
Za pomoč so prosili številne znane slovenske ansamble in odziv je bil zelo dober, na koncertu pa so nastopili: ansambli Golte, Klateži, Razgaljeni muzikantje, Žargon, Mladi korenjaki, Stil, Slovenski zvoki, Zaka pa ne, Gorazd Ademovic in plesalke Plesnega centra Mambo.
V vodstvu PGD Tržeč so povedali, da bosta v letu 2018 v
Utrinek s koncerta, ki je bil na žalost bolj slabo obiskan. Foto: arhiv društva
ospredju delo z mladino in nabava novega gasilskega vozila, ki ga želijo v uporabo predati v letu 2020. Jani Požar, poveljnik PGD Tržeč, je na dobrodelnem koncertu dejal: »Izredni dogodek nas ni odbil, temveč nas je še dodatno motiviral. Pogumno smo si postavili nove cilje in verjamem, da nam bo skupaj z občino Videm uspelo nadomestiti uničeno vozilo. Veseli in ponosni smo, da še obstajajo ljudje, ki podpirajo in cenijo gasilce in naše humano delo. Za pomoč se zahvaljujemo vsem, ki so nas podprli na koncertu in nam pomagajo tudi kako drugače.«
TM
Trževskim gasilcem lahko pri nakupu vozila pomagate tudi s SMS-akcijo, v kateri lahko darujete 1 EUR ah 5 EUR na številko 1919 s SMS-sporočiloma TRZEC ah TRZEC5.
Šurci ob novem letu
To le ni navaden Sl/RC, to je društvo, ki nosi Sl/RC, ki mlado in staro nasmeji, dobro voljo in veselje med ljudi deli.
Novo leto smo začeli zagnano. Kaj nas čaka, še ne vemo. Leto 2017 smo dobro končali, še lepše pa smo začeli leto 2018. Kam vse nas bodo povabili, še ne vemo; kot stare goste nas bodo verjetno povabili na materinski dan v Leskovec, zagotovo bomo nesli presmece k blagoslovu in počastili cvetno nedeljo s pritrkovanjem (trijančenjem), z glasovi naših zvonov pa bomo vso faro prebudili ob vstajenjski procesiji. Leto, ki je pred nami, še je dolgo in polno pričakovanj. Z roko v roki lahko storimo veliko dobrega.
Veliko božjega blagoslova in veselja ob velikonočni pisanki vam želi društvo Sure.
JK
Skupina Sure ohranja kulturno izročilo tudi pri Zveličarjevi kapeli v Veliki Varnici.
Ženska vokalna skupina KD Leskovec
T anskega 26. decembra je v cerkvi sv. Andraža v Halozah J—/po deseti maši potekal tradicionalni božični koncert ženske vokalne skupine KD Leskovec. Koncert je bil dobro obiskan, na najem so nastopali tudi otroci novoustanovljenega otroškega cerkvenega zborčka, ki ga vodi Dominik Voglar. S solo petjem sta koncert popestrila Sonja in Srečko Zavec, prav tako pa sta nam koncert polepšala študenta na Akademiji za glasbo Tilen Zavec in Dominik Voglar.
V soboto, 6. januarja, se je vokalna skupina odzvala povabilu nekdanjega leskovškega župnika Edija Vajda, ki je zdaj župnik na Ravnah na Koroškem. Tam je skupina imela tudi svoj nastop na božičnem koncertu, nastopal pa je tudi tamkajšnji mešani cerkveni pevski zbor.
GOSTOVANJE MePZ SV. LUCIJE IZ STRUNJANA
Štirinajstega januarja so k nam v goste prišli člani mešanega pevskega zbora sv. Lucije iz Strunjana in sodelovali pri sveti maši, nekaj pesmi pa so zapeli še po njej. Ob prijetnem dru-
Pevke ženske vokalne skupine KD Leskovec so nastopile na Ravnah na Koroškem, kjer po novem službuje nekdanji leskovški župnik Edi Vajda.
ženju in nedeljskem kosilu smo sklenili, da se bomo še srečali na nastopih.
Vokalna skupina KD Leskovec pa v tem času že pridno vadi za nove nastope.
Besedilo in foto: Damjana Cebe
Koledniška pesem v Lancovi vasi
| folklorno društvo Lancova vas je na praznik Sv. treh kra--L ljev, 6. januarja, organiziralo tradicionalno, že 8. srečanje pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž. V tri-kraljevskem pevskem večeru, s katerim v FD tudi na ta način ohranjajo slovensko ljudsko pesem, so se predstavili pevke in muzikanti domačega društva, večer pa so z ubranim petjem obogatile še številne pevske skupine od blizu in daleč.
Dobrodošlico vsem navzočim je na začetku namenila Barbara Sitar, predsednica FD Lancova vas, in v nagovoru med drugim dejala, da je ljudska pesem že od nekdaj doma v Lancovi vasi, saj se je v vasi vedno pelo in igralo, naj bo to za praznike, ob delu pa tudi ob žalostnih dogodkih. »S svojo prisotnostjo ste potrdili, da vam ni vseeno za ljudsko pesem, in tudi prav je tako,« pa se je vsem poslušalcem zahvalila za množičen obisk. Obiskovalci, ki so dodobra napolnili dvorano vaškega doma, so lahko ta večer prisluhnili številnim vižam. Iz F D Lancova vas so se predstavili mlada muzikanta Nazar in Jan (oba igrata pri otroški FS), pevke ljudskih pesmi ter muzikanti, zapeli pa so še Fantje iz Ju rove KD Franceta Prešerna Videm, ljudski pevci iz Jablovca pri Podlehniku, pevke ljudskih pesmi KD Sela, pevci Kopači Kulturno-folklornega društva Podlehnik, pevci Planinski prijatelji iz Rogaške Slatine, ljudski pevci
Pevci Kopači Kulturno-folklornega društva iz Podlehnika so zapeli trikraljevsko kolednico, nastop pa popestrili z vrtečo in svetlečo se zvezdo.
KPD Staneta Petroviča in DU Hajdina, glasbeno-pevska skupina Pustrovžeki KUD Kebelj, Fantje z vasi KD dr. Ignacija Knobleharja Škocjan, Janez Jerenec iz TD Podlehnik pa je zaigral na trstenke, ki jih tudi sam izdeluje. Ob koncu doživetega večera je zazvenela še skupna pesem vseh nastopajočih in poslušalcev Gremo na Štajersko.
S tem srečanjem so v FD Lancova vas zakorakali v jubilejno leto — letos bodo namreč obeležili 35 let delovanja. Osrednjo slovesnost ob visokem jubileju bodo folklorniki iz Lancove vasi pripravili v začetku junija.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
LITERARNI KOTIČEK
Mednarodni dan materinščine - 21. februar
Dokler materina beseda slovi, se narod časti in oživlja.
Kakor hitro materina beseda umira, peča tudi narodova slava in moč. Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci!
(A. M. Slomšek)
| naindvajsetega februarja smo obeležili mednarodni dan -L/maternega jezika, ki ga je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) prvič razglasila 17. novembra 1999.
Svetovni dan materinščine je praznik spoštovanja in ohranjanja jezikovne pestrosti, kulturne raznolikosti in večjezičnosti,
Iz poslanice Iva Svetine, predsednika Društva slovenskih pisateljev, ob letošnjem mednarodnem dnevu materinščine
»Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temu rečemo govorica, ampak je temelj, na katerem neko občestvo gradi svojo samo-prepoznavnost, samozavest, svojo duhovno podobo: umetnost in kulturo. I...I
Slovenščina je trdoživ organizem, živo bitje, ki smo ga ohranili in razvijali stoletja in stoletja, in naša skrb nam je bila povrnjena s premnogimi darovi. Od brižinske pridige v slovenskem jeziku do Trubarjevega Katekizma slovenščina ni bila potopljena v temo podzemlja, ampak je tiho in vztrajno cvetela kot zimzelen pod snegom. Hvaležni moramo biti našim jezikoslovcem in paleontologom jezika, da so iskali, kje vse so se zapisovale slovenske besede, saj so se izgovorjene preselile globoko v nebo in postale komajda vidne zvezde. L.J
Jeziki so neizmerno bogastvo, vir samobitnosti narodov, ljudstev, plemen. Kultur in duhovnih izročil. So tisto pradavno ognjišče, okrog katerega so se zbirali naši prapradavni predniki in si pripovedovali zgodbe. Tisti, ki so jezike šteli po vsem svetit, so jih našteli 6700, a vsako leto jih nekaj umre, kajti jezik je živo bitje. Ki se v človeku rodi hkrati z njegovim rojstvom. Zato mu rečemo materni jezik. Domovina je lahko tudi očetnjava, jezik se vedno imenuje le po materi. Kljub temu da govorimo o maternem jeziku, o materinščini, pa jezik ni le izraz čistega srca in ljubezni, ki nam jo darujejo naše matere in jim jo dolgujemo. Vse pogosteje se namreč sliši jezik, ki nas ga mati ne bi mogla učiti; to je jezik sovraštva, nestrpnosti, vseh mogočih fobij, jezik, ki ni več vesel pozdrav ali pesem, ampak kletev, jezik, ki je plod najbolj podlih strasti, ozvočen z zlom in kriki po linču ... To ni več jezik Trubarja, Linharta, Prešerna, Cankarja ... To ni več jezik naše države, to je pocestno psovanje, ki v državi, katere globinski temelji so bili položeni pred poltretjim stoletjem s Kraynsko gramatiko, ne bi smelo imeti domovinske pravice.«
Brižinski spomeniki veljajo za najstarejši ohranjeni zapis v slovenskem jeziku. Foto: Petra Krajnc
praznujemo pa ga tudi v spomin na ubite študente v Bangladešu, ki so 21. februarja 1952 na protestu zahtevali uradno rabo njihove materinščine, bengalščine.
Najstarejši ohranjeni zapis v slovenskem jeziku so Brižinski spomeniki iz 10. stoletja, prve tiskane knjige pa smo se Slovenci razveselili pet stoletij kasneje, ko je Primož Trubar leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik.
V svetovnem merilu je slovenščina po številu govorcev resda v manjšini, vendar nima zato nič manj pomembne vloge v kulturi in identiteti našega naroda. Materinščina je neprecenljiva »dota« naših staršev in domačega okolja, slovenski jezik pa se med drugim ponaša z nekaterimi posebnostmi: smo eden redkih narodov, ki pozna besedo »midva«, saj poznamo poleg ednine in množine še dvojino, slovenščina je zelo »gibčna«, saj se lahko velikokrat »skloni« (poznamo kar šest sklonov), njena pestrost in bogastvo pa sta zajeta tudi v več kot 40 narečjih. Slovenščina pa je neprecenljivo bogata tudi zaradi zvena besed, kot so: mama, šepet, zora, ljubezen, hrepenenje, dehteti, šelestenje, vigred, domačija idr.
Imejmo torej radi našo materinščino, bodimo ponosni in spoštujmo naš materni jezik!
Petra Krajnc
Vir: portal stat.si
Kulturna ura
Dan pred slovenskim kulturnim praznikom smo na šoli Sela obeležili spomin na Franceta Prešerna v obliki kulturne ure. Učenci so brali, peli, plesali, recitirali in igrah na instrumente. Ugotovili smo, da imamo med učenci prave glasbene talente, ki sestavljajo šolski ansambel. Vmes smo se posladkali s suhimi figami. Na koncu se je pri reševanju učnih listov pokazalo, da sta nas voditeljici Sara in Vanessa dobro poučili o Prešernovem življenju.
Alenka Pernat
Pravljična urica v vrtcu v Vidmu
V vrtcu se trudimo otroke vključiti tudi v dramsko igro; ne le v sklopu dejavnosti v skupini, ampak tudi tako, da nastopijo za vse otroke in vzgojiteljice v vrtcu. Januarja so pravljično urico pod mentorstvom svojih vzgojiteljic pripravili otroci skupine Luna. Predstavili so se z dramatizacijo pravljice Kdo je napravil Vidku srajčico.
Spoznali smo mamo, ki je vsak dan trdo delala, da je preživljala svojih sedem otrok, pa radožive otroke in prijaznega štiri-
letnega Vidka, ki sta se mu njegova dobrota ter lep odnos do živali in rastlin poplačala z novo srajčico. Ovčke, ki se jim je Videk v raztrgani srajčici zasmilil, so mu podarile nekaj svoje volne, grm mu je iz te volne spredel nit, pajki so stkali blago, raka sta mu srajčico izrezala, ptički sešili, prijazen potok pa je bil njegovo ogledalo.
Dobro se torej v življenju vselej poplača z dobrim.
Anka Trafela
Snežaki na povorki vrtcev na Ptuju
Tudi letos smo se z najstarejšimi otroki, maskiranimi v snežake, udeležili 8. povorke vrtcev na Ptuju. Na tradicionalnem pustnem dogodku so se nam tokrat pridružili tudi otroci iz enot Leskovec in Sela. Zaradi močnega sneženja je povorka na mestnih ulicah žal odpadla, zato sta predstavitev skupin in otroško rajanje potekala v karnevalski dvorani.
j]iy	iv* • rS|	n fi L n ti		Erikih Ar	M? mT7-?-
12 %					
Otroci so se naplesali ob zanimivem glasbenem programu, se poveselili ob zabavnih animacijah klovnes in kuren-
tov, manjkali pa niso niti slastni krofi in čokoladna presenečenja, ki so poskrbela za dodatno energijo. Polni novih vtisov
in prijetnih doživetij se že veselimo prihodnjega pusta.
Vrtec Videm

Učenci in učitelji v pustni povorki
Na pustni ponedeljek smo se učitelji skupaj z učenci kljub slabemu vremenu množično udeležili pustne povorke v Vidmu. Letos smo si nadeli krila in v roke vzeli čarobne loke, našemili smo se v krilate dečke, ki predstavljajo boga Arno rja. Amor ali Kup id je običajno predstavljen kot ljubek, nekoliko debelušen otrok, ki z živahnimi krilci in lokom frfota naokoli in išče, kje bi našel koga, da bi mu svojo puščico izstrelil naravnost v zadnjo plat. Kogar namreč zadene, se v hipu zaljubi.
Učenke in učiteljice so si nadele rdeče srce, s katerim so predstavljale skrinjico, v kateri so skrita vsa čustva, od jeze in strahu do ljubezni in sreče. Srce je center dobrote, simbol ljubezni in prijateljstva. Pustne povorke so se skupaj z nami udeležili tudi učenci in učitelji iz Pančeva iz Srbije. Učenci in učitelji smo z masko sporočili, da je najpomembnejše, da smo prijatelji in se imamo radi.
Marko Kunčnik

Pustovanje na OS Sela
Na pustni ponedeljek so učenci OS Sela že tradicionalno namesto torbe vzeli v šolo pustni kostum, vsi veseli in razpoloženi, kot se za pustni čas spodobi. Učenci so na tehniškem dnevu spoznavali pomen etnološke dediščine, h kateri spadajo tudi pustni običaji. Svojo ustvarjalnost so pokazali pri izdelovanju obraznih mask iz odpadnega papirnatega materiala. Nestrpno so pričakovali, da se bodo oblekli v svoje pustne kostume in se našemljeni podali na pustno povorko po zasneženih ulicah v okolici šole. Pokači in koranti so naznanjali naš prihod, nekaj prijaznih vaščanov pa nas je kljub zimskemu vremenu pričakalo s sladkimi priboljški. Držimo pesti, da je selskim korantom uspelo pregnati zimo in priklicati pomlad.
Učiteljica Maja
Pust na OŠ Leskovec
Na šoli Leskovec je 12. februarja potekal tehniški dan z naslovom ohranjanje kulturne dediščine. Ta dan so potekale intenzivne priprave na izdelovanje pustnih kostumov. Valentinčki in amorčki smo se odločili, da vsem v teh zimskih dneh podelimo ljubezen, spoštovanje in veselje. Žal nam je sneženo vreme zagodlo, zato smo pustno rajanje nadaljevali v šolski telovadnici. Več fotografij si lahko pogledate na spletni strani šole.
Davorin Horvat
Ob slovenskem kulturnem prazniku
predelavo Povodnega moža — Urško Andreja Rozmana Roze. Kultura nas kultivira, bogati naše medsebojne odnose in dviga naše doživljanje sveta na višjo raven. Ne pozabimo nanjo, odmerimo ji dostojen delež v svojem življenju.
Vesna V. P.
Narod brez kulture ne more preživeti! Morda nekaj časa še uspeva, vendar prej ko slej izgubi svojo identiteto, nima povezave s preteklostjo in upanja za prihodnost. To nam daje kultura — osmišlja naše bivanje, da se lahko dvigne nad golo zadovoljevanje telesnih potreb.
Na šoli Leskovec ob slovenskem kulturnem prazniku Foto: Marjana Notersberg
Ob Prešernovem dnevu — slovenskem kulturnem prazniku — vsako leto na naših šolah pripravimo prireditve. Na matični šoli smo se posvetih prav Prešernu. Učenci so na proslavi v sredo, 7. februarja, predstavili drobce iz Francetovega življenja ter interpretirali njegova dela — deklamirali, recitirali, peli in uprizarjali. Prisluhnili smo znanim Prešernovim pesmim: Zdravljici, Od železne ceste, baladi Povodni mož in sonetu O Vrba, ki gaje uglasbil Vlado Kreslin. Slišali smo tudi sodobno
Predpraznična kulturna ura
Na zadnji šolski dan v letu 2017 je bilo na šoli Sela čarobno vzdušje. Najprej nas je na nevarnosti in pasti preživljanja prazničnih dni opozoril policist. Nato smo nadaljevali s kulturnim programom, ki nas je na koncu povezal v krog velike družine pod streho naše šole. Bilo nam je prijetno toplo pri srcih.
Petra Hadler
Kulturni program nas je povezal na poseben način in pri srcih nam je bilo toplo. Foto: arhiv OŠ Sela
__ Stran 22 ______________________________
Prireditev ob kulturnem prazniku

Znova in znova se vračamo k Francetu Prešernu in njegovim pesmim kot studencu, ki nam vliva novih moči za življenjske preizkušnje in nas božajoče spremljajo ob čustvenih vzgibih.
Tudi na letošnji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila 6. februarja na šoli Leskovec, sta nas znova povezali pesem ter ljubezen do kulture in slovenskega jezika.
ZNANJE IN PESEM
Prireditev je bila zasnovana kot sprehod skozi nekaj znanih Prešernovih pesmi, ki so jih deklamirali učenci 5-—7- razreda. Pozdravila nas je vodja šole Marjana Srdinšek. Po zapeti Zdravljici — tokrat se je ob tem slovesnem trenutku otroškemu in mladinskemu zboru pridružila tudi Ženska vokalna skupina KD Leskovec, ki nam je kasneje pod vodstvom Srečka Zavca zapela še dve Prešernovi pesmi — nas je pozdravila Matilda, oseba iz knjige Roalda Dahla, ki nas je vodila skozi prireditev in nam na prikupen in zanimiv način približala življenje našega
največjega pesnika. V vlogi Matilde se je odlično znašla Ruby Frelih. S prizorom iz knjige je prireditev popestrila dramska skupina. Slišali smo prebiranje strun na kitari, vrtčevski otroški zbor ter združen otroški in mladinski zbor, tokrat so nas popeljali v čas slovenske popevke. Prireditev je z nagovorom zaključil ravnatelj mag. Robert Murko in ob sliša-
nem poudaril pomembnost kulturnega obnašanja, zahvalil pa se je tudi vsem ustvarjalcem prireditev, društvom in skupinam, ki ohranjajo našo kulturno dediščino in skrbijo, da se bo slovenščina obdržala na zemljevidu evropskih jezikov.
Ksenija Širovnik in Mateja Krajnc
Osmošolci iz Vidma gostili učence iz Srbije
V četrtek, 8. februarja, smo praznovali kulturni dan. Za učence OŠ Videm je bil to prav poseben dan, saj nas je v spremstvu učiteljic in ravnateljice obiskalo 14 učencev OŠ Olge Petrov iz Banatskega Brestovca pri Pančevem v Srbiji. Odhod od doma jim je bil zagotovo težak, saj so se spuščali v neznano, pa čeprav so svoje gostitelje že delno spoznali prek elektronske pošte in družbenih omrežij. Kljub naporni vožnji so v Videm prispeli nasmejani in se polni pričakovanj odpravili k družinam gostiteljicam, kjer so jih v svoje domove sprejele družine osmošolcev, in skupaj so preživeli naslednjih pet dni.
Gostom smo želeli čim bolj približati našo kulturo, način življenja, šege, nava-
Gostom smo želeli čim bolj približati našo kulturo, način življenja, šege, navade in utrip življenja na šoli, ki je bil v teh pustnih dneh še hitrejši.
de in utrip življenja na šoli, ki je bil v teh pustnih dneh še hitrejši. V petek smo jim v šoli pripravili kratek sprejem, nato pa so se z drugimi učenci odpravili k pouku. V naslednjih nekaj dneh so si ogledali najstarejše slovensko mesto, spoznali legendo boksa Dejana Zavca, se družili na bovlingu, si z družinami ogledali katero od pustnih povork, ki so potekale na Ptuju in v okolici, v ponedeljek pa so tudi sami sodelovali v njej, saj so se z učenci šole Videm udeležili povorke v naši občini. Prijazno nas je sprejel in pogostil župan občine Videm Friderik Bračič, z različnimi domačimi
dobrotami so nas pričakale gospodinje iz Društva kmetic občine Videm, v Kulturnem, turističnem in etnografskem društvu korantov Demoni so nam predstavili tradicionalne pustne like, člani Etnografskega društva Tržeč pa so nam razkazali Djočanovo kmetijo ter prihod pokačev in korantov. Zadnji večer v Sloveniji smo obogatili s še posebnim druženjem: vsi učenci v projektu izmenjave so prespali v šoli, kar je bila za mnoge nova izkušnja.
Poslovili smo se v zasneženem torkovem jutru. Učenci so povedali, da je bila to čudovita izkušnja, ki jih je obogatila,
in da se že veselijo ponovnega srečanja v juniju, ko se odpravimo v Pančevo. Z nami bodo šli tudi učenci OS Majšperk, saj je naše sodelovanje obrodilo sadove in se razširilo — povezali sta se OS Majšperk in OS Sv. Save iz Pančeva.
Četudi je bilo ob prihodu čutiti strah pred neznanim, je slovo pospremila marsikatera solza. Čutilo se je, kako močne vezi so se stkale v teh nekaj dneh, kar je dokaz, da prijateljstvo ne pozna meja in ne loči narodnosti, vere. Šteje le to, kar človek nosi v srcu.
Damjana Hliš, Aleksandra Kukovič,
mentorici
Nagradni izlet v London
Ena od najbolj znanih znamenitosti Londona je tudi London Eye, ogromno razgledno kolo.
Na OŠ Videm vsako leto organiziramo angleško bralno značko z imenom Bookworms pod okriljem Centra Oxford — Mladinska knjiga. Konec lanskega šolskega leta smo že drugič imeli srečo pri žrebu najbolje rešenih vprašalnikov o prebranih knjigah. Učenec, takrat še 6. b razreda, Andrej Hojnik Čas ek, je osvojil zlato priznanje in bil izžreban za izlet v London. Spremljala sem ga mentorica Stanka Veršič.
Nagrajenec, učenec videmske šole Andrej Hojnik Časek, z mentorico Stanko Veršič v Londonu
Nagradno potovanje je trajalo štiri dni, od 19. do 22. januarja 2018. Dveurni polet z letalom nas je pripeljal na letališče Gatwick, ponastavili smo ročne ure eno uro nazaj in prispeli v hotel.
Potem so sledili trije dnevi ogledov znamenitosti Londona od jutra do večera. Uporabljali smo podzemno železnico, imenovano the Tube. Kljub tipičnemu deževnemu vremenu smo se držali našega programa in si ogledali: ladjo Cutty Sark, observatorij v Greemvichu, šli po predoru pod reko Temzo, se peljali z ladjico, si ogledali muzej lutk Mada-me Tussaud's, kip in trgovino slavnega detektiva Sherlocka Holmesa, Piccadilly Circus, China Town, Leicester Square
ter si ogledali muzikal 42nd Street. Naslednji dan pa spet obilen angleški zajtrk in ogled po Londonu: Buckin-gham Palače, skoraj negibna kraljeva straža, najlepši londonski trg — Trafal-gar Square, the Houses of Parliament, Big Ben, ki je bil žal skrit za gradbenimi odri, ker so ga obnavljali, čudovit akvarij Sea Life. Zraven je London Eye, ki žal ni deloval zaradi popravil. V nočnih urah smo se sprehodih po najnovejšem mostu Millennium Bridge in mimo
čudovite katedrale St. Paul's Cathedral. V daljavi sta se nam prikazala eden najlepših mostov na svetu — osvetljen London Bridge — in stolpnica, imenovana Črepinje.
Zadnji dan smo obiskali Natural Histo-ry Museum, kjer smo občudovali okostja dinozavrov, model sinjega kita v naravni velikosti, prerez 2000 let stare
sekvoje, evolucijo človeka, kip Charlesa Darvvina, premikajoč model dinozavra T-Rexa v naravni velikosti in še mnogo drugih zanimivosti.
Učenec Andrej se je potovanja zelo veselil, saj je bil prvič v Londonu. Najbolj so ga prevzeli mogočnost Buckinghamske palače, veliki morski psi v akvariju, naravna velikost sinjega kita v Naravo-
slovnem muzeju in vsako jutro obilen tipičen angleški zajtrk. Doživela sva deževen London, le zadnji dan je posijalo sonce. Kljub slabemu vremenu sva domov odnesla zelo prijetne vtise in se v London zagotovo še vrneva.
Stanka Veršič
Lučke zažarijo, želje prebudijo ...
»... V vsaki lučki drobna želja, tisoče jih zdaj žari, ena zate, druga zame, tretja pa za vse ljudi.«
(Tomaž Vrabič)
Konec minulega leta smo v telovadnici šole Videm prižgali lučke ... drug drugemu. Nastopajoči so obiskovalcem pričarali čaroben večer z igro svetlobe. Hvala vsem, ki ste nas počastili s svojim obiskom. Upamo, da ste si vsaj to urico dovolili sanjati, da ste ustavili misli, se prepustili in ujeli trenutke čarobnosti, kot je povedal ravnatelj mag. Robert Murko v svojem nagovoru.
Na odru smo skozi pesmi pevskih zborov, senčnega gledališča, plesa in izrečenih besed poskušali prižgati lučke v vaših srcih.
Nastopili so otroški pevski zbor Videm - Leskovec, mladinski pevski zbor Videm - Leskovec in šolski ansambel, otroški pevski zbor Sela, vrtčevski pevski zbor in plesni krožek.
Naj bo prihajajoče leto v znamenju drobnih čudežev, uresniče-
Žoge za boljšo držo telesa
Prvi stik z žogami je povzročil kar nekaj evforije. Učenci so se jih dotikali, poskušali na njih sedeti, jih dvigovali, metali, si jih podajali, odbijali ter jih ogledovali in občudovali.
Učiteljice smo učencem razložile, za kaj se take žoge uporabljajo. Demonstrirale smo pravilno držo telesa pri sedenju in določile pravila uporabe. Žoge so v uporabi dveh učencev na teden v vsakem razredu. Uporabljajo jih reditelji. V primeru, da se morajo učenci preseliti v drugo učilnico, žoge romajo z njimi. Učenci so ugotovili, da pravilna raba žog res pomaga držati telo v pravilnem položaju pri sedenju in da nepravilna raba lahko povzroči neprijeten padec.
Učiteljice opažamo, da je učencem težko dlje časa sedeti na žogah, vendar jim priporočamo, da vztrajajo, saj se mišice morajo okrepiti in moramo »popraviti« nepravilno držo pri sedenju. Položaj glave pri pisanju je posledično višji in opažamo manj »pisanja z nosom«.
Menimo, daje uporaba žog dobra izbira in bodo učenci zaradi njih izboljšali svoje zdravje.
Claudia Beguš Mihelič, OŠ Sela
Že nekaj časa uporabljamo posebne žoge za sedenje. Žoge imajo veliko pozitivnih učinkov: krepijo vse mišične skupine telesa, izboljšujejo splošno počutje, ravnotežje in telesno držo, koordinacijo gibov, omogočajo sedenje, poskakovanje, guganje in ležanje ter celo spodbujajo domišljijo.
nih želja in lučke v srcih naših otrok bodo lahko žarele. Predvsem, če bodo ob sebi imeli odrasle, ki bomo verjeli v lučke, ki zažarijo tudi v dnevu, ko je sonce šlo za oblake.
Mateja Krajnc
Dan slovenske hrane
Mm, kako okusen je bil letošnji dan slovenske hrane na šoli Sela. Vas zanima, kaj se je dogajalo? Veliko.
Zjutraj smo si najprej privoščili tradicionalni slovenski zajtrk: kruh z maslom in medom, mleko in jabolko. Nato sta nas obiskala čebelarja ter nam povedala in pokazala veliko zanimivega o čebelah. Do malice in po njej smo ustvarjali po razredih: risah tihožitje sestavin slovenskega zajtrka, zapisovali recepte, pripravljali zelenjavna nabodala, skutin namaz z medom in meto, koruzni kruh. Vse to nas je potem nezadržno zvabilo v šolsko jedilnico na ogled razstave nastalih prigrizkov in jedi, ob kateri so nam učenci na kratko predstavili potek svojega dela. Na koncu smo ubrano zapeli Slakovo pesem Čebelar in sledilo je samo še komaj pričakovano preizkušanje hrane zanimivih okusov, ki je bila že na prvi pogled videti odlično.
Vse smo namreč pripravili iz domačih sestavin, sami, z veliko mero delovne vneme, vztrajnosti in zadovoljstva, zato nam je še posebej teknilo.
Petra Hadler
Matematika je lahko zelo zabavna
Konec minulega leta smo imeli že drugi naravoslovni dan, tokrat na temo metode raziskovanja v matematiki. Polni pričakovanj smo se pogovorili, kaj neki bi to bilo. Ugotovili smo, da se bomo z matematičnimi veščinami lahko celo igrali. Za začetek smo izbrali najrazličnejše znane družabne igre (spomin, karte enka, črni Peter, domine idr.).
Nato smo se po navodilih učiteljic v skupinah lotih izdelave svojih iger z matematičnimi vsebinami posameznega razreda. Prvošolci so izdelovali domine (števila do pet) in spomin (lastnosti), drugošolci pa spomin (liki in telesa), karte črni Peter (računanje do 20, telesa) in namizno igro Od hiše do parka (z različnimi nalogami). Učenci tretjega razreda so pripravili spomin (množenje) in škatlo presenečenja (uganke o likih, telesih, črtah idr.). V četrtem in petem razredu so med drugim nastale domine (poštevanka) in spomin (dolžina). Komaj smo dočakali, da smo se z izdelanimi igrami lahko tudi
poigrali. Zabavno, igrivo in poučno je bilo. Po končnem razgovoru in vrednotenju minulega dne smo si bili enotni, uživali smo. Ponosni smo nazadnje za starše in druge obiskovalce nekaj nastalih matematičnih iger tudi razstavili na šolskem stopnišču.
Petra Hadler
Ob koncu leta na šoli Leskovec in v vrtcu Mavrica
Foto: arhiv šole
Prijetno srečanje
"VTa pustno soboto so članice Društva kmetic občine .L ^1 Videm kuhale kosilo za manjšo skupino učiteljic iz osnovne šole iz Banatskega Brestovca. Kosila so se udeležili tudi predstavniki Osnovne šole Videm, ki je v času pustovanja na domači šoli gostila učence in učitelje iz Srbije. V skupni hiši v Tržcu nas je ob sprejemu gostov nagovorila predsednica društva Ana Hrga.
Sestre Gabrovec — Anica, Marica in Milenka — so nam sprejem in popoldansko srečanje popestrile s pristnim slovenskim ubranim petjem. S pesmijo Prišla bo pomlad so nam oznanile nov pomladni čas, ki že prihaja, Haloška potka avtorice Marice Varnica pa je lep spomin na naše ljudi in haloški kraj.
Iz kuharske knjige »Kaj in kako so kuhale naše babice pri sv. Vidu« smo predstavile pustno jed »burflanko ali krhlenko«. Zapis sta za knjigo prispevali Marica Plajnšek in Marjana Sitar.
Na pusta se pri hiši ni smelo šivati, ker si »kurjo rit zašil«, kar je pomenilo, da pri hiši ni bilo več jajc. Kure so na ta dan krmili iz obroča od soda. Kure so morale jesti pred sončnim vzhodom iz kroga, kar je pomenilo, da bodo celo leto pridno nesle jajca. Poseben pomen je imel na vrtu zakurjen ogenj. Dvorišče se je moralo pomesti. Pust je v naših krajih pomemben praznik. Na jedilniku je bila svinjska glava, juha, v kateri se je predhodno kuhala
na pustno soboto
svinjska glava. Dodatek je bil zabeljen krompir. Opoldne so jedli kuhana rdeča rebrca in krompirjevo solato; za večerjo kuhano svinjsko šunko, zelje, ajdove žgance, krofe in flancate ... (Odlomek iz knjige Kaj in kako so kuhale naše babice pri sv. Vidu)
Za štedilnikom je pridno vrtela kuhalnico članica Rezka Rozinger. Okusne pustne krofe nam je spekla članica Marija Pečnik. Mini razstava ročno pletenih rokavic, nogavic, kap, prtičkov in lep šopek pisanih značilnih rož iz papirja je privabila tudi goste. Rože je izdelala Ana Hrga. Za pletenine sta poskrbeli Danica Spevan in Ana Hrga.
Vsem članicam in ravnatelju Robertu Murku se zahvaljujemo za sodelovanje. Z veseljem smo se družile z vami.
Marija Kolednik Črnila
Lancovljanke v pripravah na društveni jubilej
Z DPŽD Lancova vas se zavzeto pripravljajo na 15-letnico delovanja društva, ki jo bodo obeležile letos junija.
| 'Vruštvo podeželskih žena in deklet Lancova vas je letos vstopilo v 15. leto delovanja. Obletnico bodo proslavile jubileju primerno — v vaškem domu Lancova vas bodo v začetku junija pripravile bogato razstavo najrazličnejših ročnodelskih izdelkov. Od konca januarja se tako članice dobivajo vsak ponedeljek na delavnicah in pridno ustvarjajo.
Prva delavnica je potekala 22. januarja, do sedaj pa so se srečale šestkrat. Okrog 15—20 članic vsak ponedeljek med 17. in 20. uro izdeluje različne izdelke. Delavnice potekajo pod vodstvom Zvonka in Verene Mikša iz Dornave, ki sta z veseljem priskočila na pomoč, sprejela mentorstvo in budno bdita nad »ustvarjalnim dogajanjem« Lancovljank. Najprej so se lotili okrasnih klobučkov, ki jih bodo podarili vsem obiskovalcem
razstave; izdelali so jih okrog 250. Na prihodnjih delavnicah se bodo posvetili izdelavi pirhov v različnih tehnikah, čakajo jih še vrtnice iz krep papirja (spo-
mnimo, velik šopek so lani izdelale za zlatomašnika p. Marijana Cafuto), izdelki, s katerimi lahko polepšamo pogrnjeno mizo, in še veliko drugega.
Delavnice bodo trajale vse do začetka junija, ko bodo v vaškem domu postavili na ogled vse ročnodelske izdelke, tudi tiste, ki so jih članice izdelale doma, saj mnoge kvačkajo, našivavajo in pletejo. Pripravljajo namreč posebno razsta-
vo, na kateri pa ne bodo razstavljeni le končni izdelki, ampak bodo prikazali tudi sam potek izdelave nekega izdelka, materiale ipd.
Sicer pa so ponedeljkove delavnice odlična priložnost tudi za druženje in
klepet, ponavadi pa članici Milenka in Manica poskrbita še za »zasluženo« malico in po koncu dela postrežeta s kakšnimi sladkimi dobrotami, ki jih pripravita med delavnicami.
Besedilo in foto: PK
Veselo v družbi pobreških kletarjev
Pobreška kletarja Branko in Joži sta v sodelovanju s KS Pobrežje organizirala pretok kvintona. Ob tej priložnosti so v Pobrežju pripravili krajši kulturni program, pogostitev in prijetno druženje. Zbrali so se vsi dosedanji kletarji in v dar dobili rožico, ki jih je izdelala Vesna Sodec Grula.
Besedilo in foto: AG
Na pretoku kvintona so se zbrali vsi dosedanji pobreški kletarji.
Drugi del obnove cerkve sv. Vida
X Teč kot dva meseca smo sušili zidove v cerkvi, da smo V 19. februarja lahko začeli pleskanje in druga predvidena dela. Zato smo spet morali izprazniti cerkev. Pred nami je odločitev, kako bomo opleskali cerkev. Zavod za spomeniško varstvo še ni rekel dokončne odločitve. Povsod so potrebni kompromisi, upamo, da bomo našli najboljšo rešitev. Tudi mizarska dela — obnova klopi — so v pripravi. Do konca del bodo maše ob nedeljah v vežici na pokopališču, med tednom pa v samostanski kapeli.
Med obnovo bo bogoslužje nekoliko okrnjeno, smo pa se v vežici že kar privadili, saj se tudi v poslovilni dvorani lahko oblikuje lepa nedeljska maša.
Cerkev, ki je tudi kulturni spomenik, smo dolžni obnavljati in vzdrževati prav vsi. Zato smo vsem poslali obvestilo o namenu in načinu obnove notranjosti cerkve sv. Vida. Morda je ponekod obvestilo končalo med drugimi reklamami. Zato še enkrat prosimo, da bi vsaka hiša prispevala 100 evrov (lahko tudi na obroke). Vsem dosedanjim darovalcem se zahvaljujem v imenu župnije, saj obnavljamo naš največji spomenik, ki je tudi naša cerkev. Vse, ki še niso prispevali, prosim v imenu vse župnije: v slogi je moč.
Po veliki noči se začne obnova fasade tudi na cerkvi sv. Družine na Selih.
Foto: TM
SLOVESNO V JUNIJU, OB VIDOVEM
Slovesni blagoslov obnovitvenih del bo na vidovo nedeljo, 17. junija. En teden pozneje, 24. junija, pa bo zlata maša domačega župnika p. Tarzicija Kolenka.
Pred nami je torej »burno« leto, vse se bo premešalo; minoriti imamo namreč provincialni kapitelj, pred nami so državnozborske volitve, nato pa še lokalne. Bog naj pomaga, pa pamet v roke!
P. Tarzicij Kolenko
V videmski cerkvi odkrili nove freske
Pri obnovi cerkve sv. Vida so 28. februarja odkrili peto fresko sv. Vida na slavoloku. V ladji cerkve so: sv. Ambrož, sv. Gregor, sv. Ambrož in sv. Avguštin. Kot je povedal p. Tarzicij Kolenko, domnevajo, da so iz 16. ali 17. stoletja, vsekakor pa sta to veliko odkritje in nova obveza za župnijo. Nadaljevanje te zgodbe prav gotovo sledi.
TM

Pri obnovi Vidove cerkve so prišli do novega odkritja. Foto: Ivan Viličnjak
Svetopisemski maraton tudi pri sv. Vidu
Ti ^"ed 27. januarjem in 3. februarjem je v Sloveniji pote--LV-Lkal jubilejni, 10. Svetopisemski maraton — neprekinjeno celotedensko branje Svetega pisma. Gre za projekt, ki ga organizirajo predstavniki različnih krščanskih skupnosti, nastal pa je na pobudo Svetopisemske družbe Slovenije. Dogodku smo se drugo leto zapored pridružili tudi v naši župniji.
Svetopisemski maraton je v Sloveniji prvič potekal leta 2007, ob letu Svetega pisma. Tudi letos se je v tem tednu na različnih lokacijah po Sloveniji zvrstilo veliko dogodkov, neprekinjeno, 24-urno branje Svetega pisma pa je potekalo v kapeli Antonovega doma na Viču v Ljubljani. Geslo letošnjega maratona je bilo Cujte in molite (Mt 26,41).
Biblična skupina sv. Vida je t. i. »mini« Svetopisemski maraton organizirala v soboto, 27. januarja, ko je v samostanski
Tudi v naši župniji smo se pridružili Svetopisemskemu maratonu -neprekinjenemu branju Svetega pisma.
kapeli med 14. in 18. uro potekalo neprekinjeno branje božje besede. Zbrane sta na začetku pozdravila p. Jože Petek in Tonček Horvat, ki je med drugim podal kratka navodila za branje. Med bralci, ki so letos brali Matejev
evangelij, so bili predvsem člani biblične skupine in nekateri bralci beril iz videmske župnije. Svetopisemski maraton pa je bil tudi lepa in doživeta priprava na nedeljo Svetega pisma, ki smo jo obhajali naslednji dan, 28. januarja.
Želja članov biblične skupine sv. Vida, da bi »mini« Svetopisemski maraton postal stalnica v koledarju naše župnije, se tako uresničuje in naj tako ostane še vrsto let.
Besedilo in foto: PK
Praznična družinska nedelja
I J ti sv. Družini na Selih so na zadnji J. dan preteklega leta slovesno obhajali žegnanjsko nedeljo, saj je Sveta družina glavna zavetnica te podružnične cerkve. Sveto mašo je daroval p. Tar-zicij Kolenko, zbrane pa je ob koncu maše nagovoril tudi videmski župan Friderik Bračič. Slovesnost je s petjem obogatil MeCPZ sv. Družine pod vodstvom Sandija Potočnika.
Praznik Svete družine se v Cerkvi obeležuje v spomin na nazareško družino — Jožefa, Marijo in Jezusa. Ponavadi ga obhajamo prvo nedeljo po božiču. Na Selih je slovesno praznovanje potekalo v nedeljo, 31. decembra 2017. Praznično mašo je daroval p. Tarzicij Kolenko, v pridigi pa je med drugim spregovoril o svetosti zakona in družine. Družina kot osnovna celica družbe je namreč edino upanje Cerkve pa tudi družbe nasploh, je dejal p. Tarzicij.
Ob koncu maše je zazvenela tudi skupna Zahvalna pesem za vse dobro v letu, ki se je izteklo, saj so družinsko nedeljo
Slovesno bogoslužje je letos vodil p. Tarzicij Kolenko. V pridigi je med drugim izpostavil vrednote družinskega življenja, kot so ljubezen, spoštovanje, mir, razumevanje in odpuščanje.
obhajali prav na Silvestrovo. Po maši je domačih dobrotah in toplih napitkih, sledilo krajše druženje pred cerkvijo ob	Besedilo in foto: Petra Krajnc
Delovno srečanje mladih gasilcev
Ti ^"ladi gasilci iz PGD Sela so se 13. januarja skupaj z -LVAmentorji in nekaterimi gosti zbrali na 5. zboru gasilske mladine PGD Sela. Društvo ima danes 38 mladih članov, od tega 19 pionirjev, 13 mladincev in šest pripravnikov. Letnega zbora se je letos udeležilo 27 članov, mladi pa so ob predhodni pomoči mentorjev sami izpeljali celotno delovno srečanje.
Najprej so izvolili delovno predsedstvo, nato pa poročali o delu pionirjev, mladincev in pripravnikov v preteklem letu. V letu 2017 so nanizali nekaj odmevnih tekmovalnih uspehov: mladinci so postali podprvaki 16. državnega kviza gasilske mladine, ekipa pionirjev je na tem kvizu dosegla 10. mesto,
Delovno predsedstvo je tudi letos uspešno opravilo svoje delo. Načrt dela za leto 2018 je podal mentor mladine v PGD Sela Matjaž Klasinc.
ekipa pionirk pa je na regijskem gasilskem tekmovanju dosegla 3- mesto in si s tem priborila vstopnico za letošnje državno gasilsko tekmovanje. Sicer pa je bilo iz poročil še razbrati, da so se mladi gasilci lani družili na 3- taboru gasilske mladine na Selih, se udeležili tabora pri prijateljih gasilcih v Središču ob Dravi, društvo je uspešno izpeljalo tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino, sodelovali so na Florjanovi nedelji in v oddaji Radia Ptuj, za konec leta pa se že tradicionalno odpravijo na drsanje v Ledno
dvorano Maribor in na ogled enega izmed bližnjih gasilskih društev.
Načrt dela z mladimi za leto 2018 je podal Matjaž Klasinc, mentor mladine v PGD Sela in predsednik Mladinske komisije Gasilske zveze Videm. Pred petimi leti so v društvu začeli sistematičen pristop k delu z mladimi, danes pa se že veselijo bogatih sadov požrtvovalnega dela. Podobne smernice so začrtali tudi za letošnje leto, v ospredju pa ne bodo le gasilske veščine in tekmovanja, ampak tudi druženja ter pridobivanje
novih izkušenj in vrednot, pomembnih in koristnih za njihovo vsakdanje življenje.
Ob koncu je sledila še slovesna podelitev priznanj in značk za veščini likovnik in vodič, ki so ju mladi osvojili na lanskem gasilskem taboru. Pri podelitvi se je mentorjema M. Klasincu in Alešu Sitarju pridružil župan občine Videm Friderik Bračič. V neuradnem delu srečanja so si mladi gasilci ogledali risanko in se nato okrepčali še s picami.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Mladi gasilci PGD Sela trikrat na stopničkah
X /soboto, 3. marca, jev Osnovni šoli Cirkovce v Gasilski V zvezi Kidričevo potekal 15. regijski kviz gasilske mladine podravske regije. Sodelovalo je 56 ekip, od tega 21 pionirskih, 21 mladinskih in 14 ekip pripravnikov iz 11 GZ podravske regije. Najboljše že ta mesec, 17. marca, čaka še zadnji preizkus na državnem kvizu v Trbovljah.
Tekmovanje je potekalo v skladu s pravih Gasilske zveze Slovenije, ekipe mladih gasilcev pa so tudi tokrat pokazale veliko mero spretnosti in znanja. Za odličen nastop je mladim gasilcem čestital tudi Roman Cafuta, vodja tekmovanja in poveljnik GZ Videm, in dejal, da so se trudili tako mladi gasilci kot njihovi mentorji, vsi pa si zaslužijo pohvalo in zahvalo za dober nastop. Pohvalil je tudi odlično organizacijo regijskega kviza in gostitelja — GZ Kidričevo — in hkrati izrazil prepričanje, da se bodo mladi iz podravske regije s tem znanjem in izkušnjami lahko ponosno predstavili tudi na državnem kvizu, kjer jim želi veliko uspeha.
PREJEMNIKI MEDALJ
Pri pionirjih je 1. mesto osvojila ekipa PGD Medvedce, 2. mesto ekipa PGD Sela in 3■ mesto ekipa PGD Ptuj. Pri mladincih je na naj višji stopnički stala ekipa PGD Sela, druga je bila ekipa
PGD Sp. Polskava, 3- mesto pa je osvojila ekipa PGD Lovrenc 1. V kategoriji gasilci pripravniki je 1. mesto osvojila ekipa pripravnikov PGD Sela, 2. mesto ekipa PGD Stoperce in 3. mesto ekipa PGD Mihovce - Dragonja vas.
TM
Pionirji, mladinci in tudi pripravniki gasilci PGD Sela so na regijskem kvizu pokazali največ. Čestitamo!
Foto: Anja Mohorko
69. občni zbor PGD Sela
—m
Alojz Auer (prvi z leve) in Slavko Steiner (tretji z leve) sta letošnja prejemnika posebnega priznanja za dolgoletno požrtvovalno delo v PGD Sela. Na fotografiji skupaj s predsednikom Juretom Pignarjem in novim poveljnikom Alešem Sitarjem (skrajno desno).
* M adnjo soboto v januarju so se na ^—/občnem zboru zbrali člani PGD Sela. Dvorana kulturnega doma je bila zapolnjena do zadnjega kotička, številnim selskim gasilcem pa so se na srečanju pridružili mnogi gostje: predsednik in poveljnik GZ Videm mag. Janez Merc in Roman Cafuta, župan občine Videm Friderik Bračič, občinska svetnica Katja Svenšek, predsednik KS Sela Dejan Tramšek, p. Jože Petek iz videmske župnije, predstavniki PP Podlehnik, društev iz KS Sela ter mnogi stanovski kolegi iz prijateljskih PGD.
Uvod v delovno srečanje so naredili pevke ljudskih pesmi KD Sela in Gal Vidovič na harmoniki. Po pozdravnem nagovoru predsednika Jureta Pignarja so sledila poročila o delu društva v preteklem letu, iz katerih je bilo moč razbrati, da bo tudi leto 2017 v društveno kroniko zapisano kot uspešno leto. Uspelo jim je realizirati zastavljene cilje, vestno so skrbeh za svoj požarni rajon, se izobraževali in usposabljali, aktivno delali z mladino, se udeleževali različnih vaj in tekmovanj, ob vsem tem pa dobro sodelovali z GZ in občino Videm, KS Sela, podružnico sv. Družine, OS in drugimi društvi. Letošnji občni zbor je bil tudi volilni. V mandatnem obdobju 2018—2023 bo društvo še naprej vodil Jure Pignar, novi poveljnik je postal Aleš Sitar, v UO pa so bili imenovani Jure Pignar, Matjaž Klasinc, Roman Blažek, Anja Mohorko, Janko Sitar, Peter Lozin-šek, Aleš Sitar, Sandi Peršuh in Slavko Steiner.
NAJZASLUŽNEJŠIM
PRIZNANJA
Letos so se s posebnim priznanjem poklonili dosedanjemu poveljniku PGD Sela Alojzu Auerju in Slavku Steinerju,
ki imata velike zasluge za to, da imajo danes na Selih sodobno urejen gasilski dom in vso potrebno opremo. Vrsto let sta veliko svojega časa požrtvovalno namenjala gasilcem in razvoju gasilstva
na Selih. Preostali letošnji dobitniki priznanj in značk pa so: Nejc Potočnik, Marcel Gojkošek in Dominika Pignar — gasilec 1. stopnje; Jure Murko — nižji gasilski častnik 1. stopnje; Nina Kolednik in Sanja Sitar — za 10 let; Aleš Sitar, Dušan Flos, Dejan Tramšek, Jure Murko, Sandi Peršuh, Sonja Steiner, Dominika Pignar in Anja Mohorko — za 20 let; Gregor Potočnik — za 30 let, Elizabeta Emeršič, Danica Kolednik, Ruda Intihar in Jelka Schramm Čoh — za 40 let; Tili-
ka Vidovič — za 50 let, ter Anja Mohorko, Dominika Pignar in Tadeja Pignar — priznanje GZ Videm 2. stopnje.
Občni zbor so izkoristili še za dobrodošlico novim članom in v gasilske vrste sprejeli kar 17 mladih gasilcev, kar je vsekakor odlična popotnica za delovanje in razvoj društva, ki bo prihodnje leto obeležilo visok okrogli jubilej — 70 let delovanja.
Besedilo in foto: PK
‘n

e v > »7 iFva
O pti *
n Tfi,
o,
Ch
:a
G p
®be
, V A /N nt/LbAt, * ^
jnM N' oV)V
Velik uspeh ŠD As
športno društvo As je v zimski občinski ligi malega nogo-ČJmeta Videm osvojilo prvo mesto. Z osvojenim prvim mestom v Vidmu se je ekipa ŠD As uvrstila na zaključni turnir zmagovalcev zimskih lig pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ptuj.
Na turnirju je sodelovalo šest ekip: Poetovio Plindom Ptuj, Bar Gaja Lordi Ormož, Plač Kaffe Oplotnica, Kleopatra Poljčane, RC Trcko Ptuj in ŠD As, med katerimi je ŠD As osvojilo prvo mesto. V juniju bo ŠD As organiziralo občinski turnir v malem nogometu v njihovem športnem parku.
BM
Ekipa ŠD As je zmagala v zimski ligi MNZ Ptuj. Čestitamo! Foto: Črtomir Goznik
Občinska nogometna liga Videm 2017/2018
v
r~~W e od davnega leta 1999 poteka v zimskem času v telo-/vadnici OŠ Videm pod pokroviteljstvom občine Videm liga malega nogometa. Občina poravna stroške najema telovadnice in poskrbi za nagrade za ekipe. Tekmovanje je v začetku potekalo samo med člani, tem pa so se v sezoni 2008/2009 pridružili še veterani. V zimskem času, ko igrišča velikega nogometa samevajo, je to dobra popestritev.
Končna lestvica med člani:
Poz.	Ekipa
1.	ŠD AS
2.	MAJSKI VRH
3.	KMN MAJOLKA
4.	ŠD SELAN
5.	ŠD ZG. PRISTAVA
6.	EHM TEAM
7.	NK TRŽEČ - R21
8.	ŠD POBREŽJE
9.	ŠD LANCOVA VAS
Liga 2017/2018 se je začela v soboto, 25. novembra 2017, zaključek pa je bil v soboto, 27. januarja. Na pobudo večine društev in klubov se je že v sezoni 2011/12 prešlo z nedeljskega dopoldanskega termina na sobotnega popoldanskega. Ekipe so novi termin dobro sprejele.
ČLANI
Za tekmovanje se je prijavilo devet ekip. Igralo se je enokro-žno, torej vsaka ekipa z vsako po enkrat. Po odigranih devetih krogih so najboljše štiri ekipe med sabo odigrale tekme za
Po odigranem zadnjem krogu je lestvica pri veteranih naslednja:
Poz.	Ekipa
1.	KMN MAJOLKA - veterani
2.	ŠD SELAN — veterani
3.	JOE FERNANDES - veterani
4	GOSTIŠČE PRI TONETU
5.	ŠD POBREŽJE — veterani
6.	ŠD LANCOVA VAS -veterani
zmagovalca lige. Najbolje so se izkazali člani ŠD As, ki so po sezoni 2012/2013 spet osvojili prvo mesto. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Majskega Vrha in tretje KMN Majolka.
VETERANI
Za tekmovanje se je prijavilo šest ekip.
Tekmovanje je letos potekalo dvokrožno, torej vsak z vsakim dvakrat. Po odigranih desetih krogih so se prvega mesta veselili veterani iz KMN Majolka, drugo mesto so osvojili veterani ŠD Selan in tretje ekipa Joe Fernandes.
Po odigranih zadnjih tekmah v posamezni kategoriji v soboto, 27. januarja, je
pokale in žogi podelil predsednik odbora za negospodarske dejavnosti v občini Videm Brane Kolednik. Zraven številnih igralcev pa ne smemo prezreti gledalcev, ki so na tekmah v velikem številu bodrili svoje igralce.
Brane Kolednik
Rene Kolednik z Ronnom uspešen na razstavah v
vodenju psa
T^ri Kolednikovih v Pobrežju se že več kot petnajst let .L ukvarjajo z vzrejo bernskih planšarskih psov. Ko je v družino pred dvema letoma prišel iz daljne Rusije mladiček z imenom Ronn, je postalo pri hiši še bolj veselo.
Oče Brane je začel z Ronnom obiskovati pasje razstave, tako da se je Ronn že kot mladiček privadil ljudi in drugih psov. Na vsakem koraku mu je pri tem sledil in pomagal sin Rene. Tudi Rene se je ob tem navdušil za razstavljanje in vodenje psov na razstavah, saj se je že kot osemletnik takrat še izven konkurence predstavil v disciplini junior handling.
KAJ JE JUNIOR HANDLING
Pri tej kinološki disciplini v razstavnem prostoru otrok vodi psa in po navodilih sodnika izvaja s psom različne like ter pri tem upošteva tako imenovano zlato pravilo, ki določa, da vodnik psa nikoli ne sme biti v položaju med sodnikom in psom. Iz tega sledi, da mora tekmovalec ves čas budno spremljati sodnikovo gibanje in se mu prilagajati, da v nobenem primeru sodniku ne zakriva pogleda na psa.
Rene letos nastopa v mlajši kategoriji tekmovalcev in trenutno zaseda odlično 3. mesto v skupnem seštevku tekmovanja juni-
Rene Kolednik letos nastopa v mlajši kategoriji tekmovalcev in trenutno zaseda odlično 3. mesto v skupnem seštevku tekmovanja junior handling za pokal Kinološke zveze Slovenije.
Foto: arhiv Kolednik
or handling za pokal Kinološke zveze Slovenije.
Reneju z Ronnom želimo še naprej veliko uspehov in veselja na razstavah in tekmovanjih.
TM
Štefanov pohod in občni zbor PD Haloze
* M a zaključek leta 2017 smo se 26. decembra podali na ^—/tradicionalni Štefanov pohod. Pohod je vsako leto zanimiv in množično obiskan. Zbrali smo se na kmetiji Murko, kjer smo se okrepčali, nato smo se odpeljali do Vapče vasi, kjer je bil start pohoda. Trasa je potekala v smeri doline Winettu, kjer je bil tudi zaključek pohoda. Uživali smo v lepem vremenu, naravi in razgledih, ob glasbi in preživeli krasen zaključek leta. Najbolj pridnim pohodnikom se vsako leto zahvalimo z majhnimi pozornostmi in darili. Na ta način naredimo statistiko udeležbe na naših pohodih. Našim muzikantom pa se zahvaljujemo, da so z glasbo in petjem popestrili srečanje.
ROZIKA MURKO NOVA PREDSEDNICA PD HALOZE
V videmski občinski dvorani je 27. januarja potekal 22. občni zbor PD Haloze. Z novimi cilji društvo vedno zre naprej, zato smo naredili spremembo v vodstvu društva. Za novo predsednico PD Haloze je bila izvoljena Rozika Murko, ki je postala prva ženska predsednica v 20-letnem delovanju društva. Za letošnje leto si je zastavila veliko ciljev, ki jih bo ob pomoči upravnega odbora poskušala uresničiti. V ospredju bosta sodelovanje z drugimi društvi, občino in župnijo ter urejanje naše Poti med vinogradi. Poseben poudarek bomo dali mladim; izvolili smo namreč novo načelnico mladine Moni-

Člani PD Haloze na občnem zboru
ko Škvorc. Lani smo pridobili novega vodnika Maksa Kropca in povečali vodniški odsek društva. Izvolili pa smo tudi novega podpredsednika društva, to je postal Marjan Škvorc. Pomembno bo vzdrževanje Poti med vinogradi, zato bi želeli pridobiti še novega markacista in vodnika. Novi predsednici čestitamo za izvolitev in vsem želimo veliko uspeha pri delu.
Dosedanjemu predsedniku Marjanu Jelenu je s pomočjo UO uspelo dvigniti ugled društva, uresničiti mnogo pridobitev ter povečati število članov PD Haloze. Zahvaljujemo se mu za njegovo prizadevno delovanje v vseh letih.
Besedilo in foto: Majda F.
Novičke iz PD Naveza
f W akorakali smo v novo leto, ki je /za nas jubilejno, saj praznujemo 10-letnico delovanja društva. Ob tej priložnosti bo v času Vidovega praznika tudi slovesnost.
Kot vsako leto smo se tudi letos 2. januarja podali na tradicionalni pohod na Boč. Pot smo začeli v Poljčanah in se čez Balunjačo povzpeli na vrh, kjer nas je pričakalo pravo zimsko vreme. Po postanku v koči smo sestopih čez Babo nazaj v Poljčane.
V januarju smo se skupaj z otroki Zavoda OŠ Videm podali na tradicionalni pohod zdravju naproti na Goro Oljko. Vsako leto tamkajšnje društvo pripravi pohod v čast prazniku svete Neže, kjer vsak pohodnik dobi na vrhu kuhano jajce. Pohod je potekal iz Šmartnega ob Paki čez Goro Oljko in Vimperk na Polzelo.
Načrt pohodov za letošnje leto je pripravljen, najdete ga lahko na www. pd-naveza.si. Tam najdete tudi vse druge aktualne informacije. Vabimo vas, da se nam pridružite 17. marca na Čavnu ter od 14. do 15. aprila, ko bomo osvajali otok Krk.
Novoletni Boč. Foto: Suzana Komperšak
Osmega februarja smo organizirali pohod po domačih Halozah. Čeprav je dan prej obilneje snežilo, se nas nekaj pogumnih ni ustrašilo vremena in tako smo pregazili kar nekaj hribčkov in dolin. Tudi tokrat nas že pregovor-
no gostoljubni domačini niso pustili na cedilu, saj so nas ob poti pogostih z odlično haloško kapljico.
Marko Vinko,
tajnik PD Naveza
Svenškovi na Selih odprli novo oljarno
X /hladnem sobotnem popoldnevu, 24. februarja, smo bili V na Selih priča veliki otvoritveni slovesnosti nove, sodobno opremljene oljarne. Družina Svenšek se je po nekaj letih uspešne pridelave oljnih buč odločila, da osnovno kmetijsko dejavnost razširi z registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji v pridelavo in prodajo domačega bučnega olja.
Oljarno si je z veseljem ogledal tudi župan Friderik Bračič. Foto: TM
Blagoslov nove pridobitve je opravil pater Jože Petek.
Otvoritvena slovesnost bo Svenškovim ostala v lepem spominu, saj se je na vabilo odzvalo veliko poslovnih partnerjev, prijateljev, znancev in vaščanov. Novo pridobitev je blagoslovil pater Jože Petek, nekaj dni po odprtju pa si je oljarno prišel pogledat tudi videmski župan Friderik Bračič. Čestital je družini Svenšek za tako pogumno odločitev, hkrati pa izrazil upanje, da bo tudi oljarna veliko prispevala k turistični ponudbi občine in nasploh prepoznavnosti naših krajev.
TM
Svenškovi so prepričani, da so si v vseh teh letih nabrali dovolj znanja in izkušenj za pridelavo kakovostnega bučnega semena, iz katerega nastane odlično domače bučno olje. Nosilec dopolnilne dejavnosti je sin Boris, ki je tudi mladi prevzemnik kmetije, s svojo družino, ženo Lidijo, sinom Tomijem in hčerko Tejo, ter mamo Jožico in očetom Tomijem pa se je odločil, da na kmetiji naredi korak naprej in ljudem ponudi to, kar sami pridelajo in je na trgu tudi zelo iskano. Kupcem ponujajo 100-odstotno domače bučno olje, solatno bučno olje, pražena bučna semena in salame z bučnimi semeni, ponudbo pa bodo sčasoma tudi obogatili in ponudili še kaj novega v povezavi z bučnicami in bučnim oljem.
OD SEMENA
TOČNEGA OLJA
KmetiSveniek jc srednje velika kmetija, usmerjena v poljedelstvo, prašičerejo in vinogradništvo. Obdelujemo 18 hektarjev njivskih površin, v zadnjih letih pa smo se v večji meri usmerili v pridelovanje oljnih buč. Po menjam generacije in prenosu kmetije na mladega prevzemnika smo leta 2017 osnovno kmetijsko dejavnost razširili t registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji v pridelavo in prodajo domačega bučnega olja.
Solatno bočno olje Pražena bočna semena Salam* z bučnimi semeni
(za nas izdeluje Kmetija žunkovič, Lancova vas)
Domače bučno olje je narejeno Iz semen bučnic, ki smo jih pridelali na naši kmetiji!
Bučno olje vsebuje ogromno snovi, koristnih za zdravje. In je pravi vir zdravja. Bogato je z vitamini A, 6,, C, Din E, ki varujejo ožilje in preprečujejo staranje. Bučno olje je začimba, pomembno živilo in hkrati zdravilo, le lahko prebavljivo, okusno m pomeni obogatitev v prehrani. Ponosni smo, da smo za naše olje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij 2017 dobili srebrno priznanje. Naše dobro delo so prepoznali tudi v Občini Videm In nas nagradili s priznanjem.
Izdali so tudi zloženko, v kateri so predstavljeni oljarna in njeni izdelki. Foto: Vejica, Rado Škrjanec, s. p.
Vabljeni na velikonočno razstavo v Leskovec
Ne pozabi,
kaj lepega lahko doživiš danes in drugemu podariš, ne odlagaj za jutri,
Le tako veselje in srečo boš s prijatelji delil.
m
M2
m

V	TD Klopotec Leskovec v Halozah tudi letos pripravljamo razstavo pisanic. Na razstavi bodo na ogled izdelki
otrok iz vrtca in osnovne šole ter delo pridnih rok naših gospodinj.
Vsak, ki je željan videti te lepote in v srcu občutiti čar velikonočnih dni, lepo vabljen v Leskovec na ogled velikonočne razstave.
V	petek, 30. marca, bosta ob 18. uri blagoslov in
odprtje razstave.
Razstava bo na ogled še 31. marca, od 10. do 17. ure in 1. aprila, od 8. do 17. ure.
Prisrčno vabljeni!
Ob praznovanju velike noči vam želimo veslo pisanko in obilo božjega blagoslova.
Turistično društvo Klopotec Leskovec
	f
	
Kulturno društvo Franceta Prešerna iz Vidina
OBČINA VIDEM
±an
JOŽEFOV PLES
IflDUfNIMI izv/uua
V SOBOTO, 17. MARCA, OB 16.30
vsselo^%žef0no 4S|	..
±an restavracija Kidričevo
VSTOPNICE:
RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO, 041808 449 - VLADO; GOSTIŠČE PRI TREH LIPAH VIDEM, 02 76414 81 ali 040163 113