NAŠ ČASOPIS Glasilo občine Vrhnika LETO XIX, ŠT. 196 OKTOBER 1993 Maslo na kruh S spremembo oblasti se je izteklo obdobje samoprispevkov, ki sami po sebi niso bili nič slabega, saj je vsak med kraji, ki si je tako pomagal, dobil še kaj takega, kar sicer ne bi imel. Tudi obdobje, ko je bila dovoljena samo državna dobrodelnost, se je izpelo. Danes skrbi za pomoč ubogim še marsikdo drug kot edina dovoljena tovrstna organizacija. Pluralizem torej tudi na tem področju. Berači in drugače prizadeti so bili zakonsko prepovedani, če nič drugega, so delali prekrške proti zakonu o javnem redu in miru. Pravzaprav niti sami nismo veliko opazili, da so se zgodili nekateri taki premiki. Občina sama je zdaj izgubila precej tiste vloge, ki jo je imela prej, nekatere prej samostojne občinske službe so zdaj samo izpostave državnih, se pravi njihova podaljšana roka, in denar pravzaprav danes velikokrat zaokroži čez Ljubljano, da za kako stvar pride nazaj na Vrhniko. Vendar nekaj moči sedanja občina še ima, kajti to ji omogoča zakonodaja. Če na primer učiteljem za vsakdanji kruh daje po svojih merlih osrednja državna blagajna, je lahko občinska tista, ki jim bo na suh kruh namazala maslo. Podobno velja za marsikatero drugo dejavnost, kjer je priboljšek izključno v rokah domače oblasti. Če bi denimo občina ne imela posluha za to, da imajo tudi mladi Vrh ničani glasbeni čut, zdaj glasbena šola ne bi bila v novih prostorih. Za osrednje slovenske politike je vselej veljalo, da so imeli malo glasbenega čuta, raje so poslušali koračnice kot nežne zvoke godalnega kvarteta. Začuda, tudi v demokraciji se to ni dosti spremenilo. Podobno velja tudi na drugih področjih. Denimo v zdravstvu. Tam se bije veliki boj za izpolnjevanje normativov, koliko zdravnikov bo in kje bodo, kakšne bodo pravice bolnikov itd. Vendar je potem od kraja, kjer imajo tako službo, odvisno, kakšna bo oprema in kaj bo imel zdravnik vzeti v roke. Na notranjih starneh časopisa pišemo o tem, kako bi v vrhniškem zdravstenem domu radi kupili napravo za ultrazvok in razmišljajo, kako sestaviti finančno konstrukcijo. Morda jim bo z darežljivostjo podjetij v občini, ne samo starih, ampak tudi novih, to uspelo. V civilizirani Evropi za tako dobroto veljajo davčne olajšave. V glavnem gre za stvari, ki so bile včasih razumljive same po sebi, danes pa niso več. O tem se danes razmišlja, ko je kar nekako potihnilo glasno govorjenje o novih občinah, ki naj bi nastale iz starih. Vsakdanje težave povzročajo, da se taka revolucija z drobitvijo sedanjih občin ne bo kar zgodila. TONE JANEŽIČ Oktober je lep mesec TELEFONSKA NAPELJAVA II. FAZA To je dobra poteza! Sosedov ni treba prositi za prekop; tako ne bomo uničili rožic in asfalta tistim, ki že imajo telefon. Oktober je bil v vrhniški občini dokaj bogat mesec. Tudi če občinska skupščina ni zasedala, se je pa dogajalo toliko drugega, da politike pravzaprav ni bilo pogrešati. Na gostilni Malči na Stari Vrhniki so odkrili spominsko ploščo, ki bo odslej naprej spominjala na odhod zadnjega vojaka že osovražene JLA z Vrhnike. V župnijski cerkvi so v stolp po blagoslovu z dvigalom potegnili dva nova zvonova, včasih edino sredstvo, ki je ljudi obveščalo o pomembnih dogodkih, danes nas privlači le še pesem zvonov. V Gonarsu je bila spominska slovesnost ob petdesetletnici osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča. Kostnica bo vselej spominjala na strahote vojne in nasilja. Otroci na Vrhniki pa so porisali šolski vhod. O tem in podobnem berete v tej številki. Na podlagi določil Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31 /79, 5/82 in 2/87), Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika SKLICUJEM 26. SKUPNO SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA, ki bo v ČETRTEK, 11.11.1993 ob 17.00 uri v mali dvorani Doma Ivana Cankarja. Za nemoten potek in delo zborov Skupščine občine Vrhnika predlagamo naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Pregled in potrditev zapisnikov — 25. skupne seje zborov SO Vrhnika z dne 16.9. 1993 — seje družbenopolitičnega zbora z dne 22. 9. 1993 — seje zbora združenega dela z dne 23. 9. 1993 3. Realizacija proračuna od I. do IX. 1993 4. Program spodbujanja podjetništva v občini Vrhnika 5. Predlog odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine Vrhnika 6. Osnutek sprememb in dopolnitev Poslovnika o delu Skupščine občine Vrhnika 7. Osnutek odloka o določitvi števila sodnikov organa za postopek o prekrških občine Vrhnika 8. Ukinitev javnega odbora 9. Odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj 10. Razno PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA VINKO TOMŠIČ, l.r. OBISK IZ CAPLJINE Povezave čez nove meje Sredi oktobra je vrhniško občino obiskala delegacija nekdaj pobratene občine Čap-Ijina iz Hercegovine, ki je zdaj tam, kjer je središče Herceg Bosne. Ljudje v delegaciji so bili novi, saj je vojna vihra odnesla marsikaterega dosedanjega znanca iz tistih krajev, nekatere v grob, druge v izgnanstvo. Čapljinsko delegacijo na Vrhniki je zdaj vodil sedanji predsednik občine Pero Mar-kovič, ki je obenem podpredsednik HDZ za celotno območje BiH, pa tudi svetovalec za zunanje zadeve Mateja Bobana. Kot je znano, je Mate Boban na skupščini bosanskih Hrvatov pred kratkim razglasil hrvaško republiko, ki zajema celotno območje zahodne Hercegovine. Prvi ponovni stik je pravzaprav vrhniška občina naveza-ia v prvem letu vojne v BiH, ko so tja s posebnim tovornjakom poslali nujno humanitarno pomoč. Za to pomoč so se zdaj obiskovalci zahvalili in povedali, daje zdaj prav na območju njihove občine nekaj nad deset tisoč pregnancev iz krajev, ki so jih zasedli bodisi Srbi in v zadnjem času še bolj Muslimani, se pravi ljudje, ki so morali v svet iz Travnika, Konjiča in drugih krajev v osrednji Bosni. Za to so se ponovno priporočili Vrhničanom, naj jim pomagajo vsaj z zdravili in s šolskimi potrebščinami. Kot so pripovedovali gostje, NACIONALNA STRANKA DELA Na strani ljudstva Mesec je naokrog in spet se nam ponuja priložnost, da na tem mestu napišemo nekaj besed. Že vnaprej se vam, spoštovani občank opravičujemo za naš jezik. Žal vstranki nimamo strokovnjakov in le-porečnikov, ki bi znali vrteti besede sem ter tja in jih postavljati tako, da bi prijale razvajenemu ušesu pa tudi preprostemu človeku. Dostikrat se nam primeri napaka, ki pa je storjena nehote /verjemite!/, saj je postavljanje vejic in drugih znakov te vrste tudi umetnost. Mogoče pa tudi želimo, da bi ljudje občutili, da se v stranki hočemo postaviti na stran ljudstva, ne pa na stran tako imenovanega »novega plemstva«. Ker nam pač ne morejo očitati lažnivih obljub na volitvah / smo nova stranka! /, nam očitajo druge grehe. Sicer pa je tudi očitanje napak demokracija, saj jih očitamo tudi mi drugim. Pač pa nočemo in nimamo takih namenov, da bi se preoblačili in menjali dlako. Tisto zgodbo o volku in njegovi dlaki verjetno vsi poznate. Lahko se samo sprehodite po številkah Našega časopisa za nekaj let nazaj, pa boste videli, kako se najbolj zagrizen »antikrist« in »komsomolec« hitro spreobrne, če je pač taka potreba časa. Inercija takega zaporedja se lahko nadaljuje tudi v prihodnosti. Zdaj se gredo patriote tudi tisti, ki so nam zagreto priporočali bratstvo, socializem ali pa bratenje s tujo soldatesko. Ne obljubljamo »stotisoče« delovnih mest / naj kar oni odkupijo pol poslopja »drenov-ške« šole in zaposlijo množico delavcev, če so že obljubili! / in evropezacije tistega, kar je že evropsko. Nočemo igrati nogometa s prazno žogo s tistimi, ki so si sodnika kupili že nekaj tekem prej. Se pa strinjamo z gospodom urednikom, ki meni, da spodaj podpisani gospod iz prejšnje številke, ki piše v Notranji minister Ivan Bizjak na Vrhniki Ob odprtju nove glasbene šole na Vrhniki, to je bilo 8. oktobtra 1993, sta župan Vinko Tomšič in predsednik IS Vili Granda pripravila sprejem za notranjega ministra Ivana Bizjaka v županovi pisari na Vrhniki. Sprejema se je udeležil tudi načelnik oddelka za notranje zadeve Cveto Mole. Ta je ministru tudi razkazal prostore oddelka za notranje zadeve v skupščinski stavbi. Razgovor je potekal predvsem v smislu zagotovil ministra za notranje zadeve, da bi s skupnimi močmi pričeli obnavljati bivši samski dom JA, kjer bi prostore dobila vrhniška policija ter oddelek za obrambo občine Vrhnika. Ivan Bizjak si je prostore samskega doma ogledal in ugotovil, da so prostori primerni za policijsko postajo ter da tudi sredstva za obnovo ne bi bila prevelika, saj je notranjost v dobrem stanju. Kako pa bo mogoče zagotoviti sredstva, pa ni obljubil nič določenega. Po neuradnih vesteh pa smo izvedeli, da se na tem področju le nekaj premika in da je bil sprejem ministra Bizjaka le uspešen, da bo dom čimprej obnovljen. S. S. s seboj so pripeljali tudi poverjenika HVO Capljine za obnovo, so letos poželi precej pšenice, tako da je imajo za svoje potrebe dovolj, z njo lahko pomagajo tudi drugim, težave jim delajo pregnanci, kijih tudi morajo hraniti. Omenili so tudi, da zelo dobro potekajo pota pomoči, ki jih zanje zbirajo Hercegovci iz različnih koncev sveta, saj bi se brez njih težko opremili za težavne razmere tik ob fronti, ki je od Capljine oddaljena le kakih 25 kilometrov. Povedali so, kako so potekali boji za vojašnico in kako se je zgodilo, da je jugoslovanska vojska zapustila njihov kraj. Po drugi strani so se pohvalili, da jim električnega toka ni nikdar zmanjkalo. Marsikateri Vrhničan, ki je v delegaciji v prejšnjih letih obiskal Capljino, je videl hidroelektrarno, ki jo imajo v hribu nad mestom, kjer pretakajo vodo iz zgornjega v spodnje jezero. Naprave so zaščitene in pod zemljo, tako da jim ne more do živega tudi najtežje topništvo. Zunanje instalacije pa seveda lahko popravljajo. Povedali so tudi, v kakšnih razmerah živijo ljudje na robu fronte in o objokanih materah, ki na zadnjo pot spremljajo svoje sinove. Z gosti iz Capljine se je pogovarjal vrhniški župan, nekateri člani izvršnega sveta in glede na to, da gre za kraje, ki so bili včasih turistično povezani, tudi predsednik turističnega društva. Gostje so s seboj prinesli nekatera dela, ki jih imajo varno spravljena, kot so rekli, ki so jih številni likovni umetniki izdelali v njihovi likovni koloniji v Počitelju. V Ljubljani so namreč odprli razstavo nekaterih del iz te kolonije, ki so na ogled v Cekinovem gradu v Ljubljani. Povedali so, da je navadna sovražna propaganda, ki jim očita, da so likovna dela razprodali in denar porabili za svoje potrebe. Tudi slovenski likovniki so radi odhajali v Počitelj, kraj, kjer je likovna umetnost živela in kot upajo, bo tudi preživela. Vsekakor gre danes za novo kvaliteto stikov med nekdaj pobratenima občinama. Prejšnje pobratenje je pač temeljilo na tem, da je bila kot osvo-boditeljica Vrhnike in drugih krajev v tej občini vselej omenjena 29. hercegovska divizija, ki je maja 1945 prikorakala čez Vrhniko in odšla naprej osvobajat Ljubljano. Zato ima tudi Ljubljana nekaj ulic, ki se imenujejo Trebinjska in po omenjeni diviziji. V prihodnje bo verjetno to pobratenje razen naspominih naminulale-ta temeljilo tudi na gospodarskem povezovanju, če ga bo kmalu mogoče spet postaviti na noge, glede na to, da tudi obiskovalci niso bili prepričani o naglem koncu vojne v BiH. Kot so povedali, organizirajo Nemci danes svojo pomoč njihovim krajem tako, da so na nekaj več kot 100 parcel pripeljali vse gradivo za postavitev hiš pod streho, denarja pa jim ne izročijo. Podobno ravnajo tudi drugi. Vsekakor pa je bilo na Vrhniki zanimivo slišati za stališče ene od v vojno vpletenih strani v BiH. Gostje so do Vrh- nike in obenem tudi Ljubljane, kjer so obiskali župana Strgar-ja, prišli s kongresa HDZ, kjer so dejavno sodelovali. Vsekakor so poskušali pojasniti tudi problem, ki je nastal s tem, da je Herceg Bosna prepovedala na svojem območju promet z osebnimi avtomobili, ki imajo slovensko registrsko tablico. Dejali so, da tudi slovenski ukrep, ki ne priznava njihovih registrskih tablic, odraža določeno nerazumevanje položaja v Bosni in Hercegovini. V njihovem interesu pa je, so rekli, da se nesporazum zgladi. Za to pa bodo seveda potrebna diplomatska pota, so dobili odgovor. Nedvomno pa gre za odposlanstvo dobre volje, ki naj poveže natrgane vezi s kraji, kjer ima marsikateri vrhniški občan, kot pravijo, svoje znance. Obisk gostov iz Capljine na sedežu vrhniške občine Pomoč žrtvam vojne v občini Čapljina Sodelovanje z občino ČAPLJINA iz BiH, s katero je naša občina še v času obstoja SFRJ navezala tesnejše stike, ni zamrlo kljub tragičnim vojnim dogodkom. V času vojaške agresije na našo državo, je Predsedstvo občine Čapljina takoj ponudilo pomoč, ki pa je na srečo nismo potrebovali. V preteklem letu pa je občina Vrhnika uspešno organizirala zbiranje pomoči v materialu in prispevke številnih podjetij in vrhniških obrtnikov uspela vročiti neposredno ogroženim v Čapljini. 16.10.1993 so bili predstavniki občine Čapljina na obisku na Vrhniki z namenom, da se zahvalijo za dosedanjo pomoč. V razgovoru smo ugotovili, da so življenjske razmere tamkajšnjih prebivalcev kljub prekinitvi vojne še vedno težke. Dnevno se srečujejo s problemi pri izobraževanju otrok, pri zdravstvenem varstvu prebivalcev. Primanjkuje jim šolskih potrebščin, zdravil, sanitetnega materiala in predmetov za osebno higieno zlasti najmlajših prebivalcev. Odločili smo se ponovno pozvati vsa podjetja in obrtnike ter občane naše občine, da tudi tokrat izkažejo pripravljenost pomagati ljudem v stiski. Poleg pomoči v materialu (šolske potrebščine, zdravila, sanitetni material, predmeti za osebno higieno) bi bili primerni tudi denarni prispevki. Pričakujemo, da boste pripravljeni tudi tokrat pomagati. Ne pridružimo se tistim, ki trpljenje teh ljudi že odrivajo na stranski tir. Vsi, ki se boste odločili za človekoljubno pomoč, sporočite to v čimkrajšem času tajništvu občine Vrhnika, telefon številka 755-157, kjer se boste dogovorili o dostavi prispevkov. Denarne prispevke boste lahko nakazali na žiro račun 50110-678-54154. Za vaš posluh se vam v svojem imenu in v imenu prebivalcev Capljine toplo zahvaljujem. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA VINKO TOMŠIČ imenu naše stranke, nima aparata za preverjanje dejstev. Dejstvo je, da v stranki do izida številke nismo vedeli, kako in kaj se bo napisalo, saj so stvar v roke prevzeli tisti, ki so mislili, da so sami sebi dovolj in da zanje statut stranke ne velja. Zdaj so že »bivši« člani, odgovornost za njihovo pisanje pa prepuščamo njim. Žal črna pika ostane in se zavedamo, da jo bo težko oprati. Tistim, ki se sklicujejo na evropska načela o podeljevanju državljanstev, pa želimo povedati, da so jabolko prerezali malo preveč na stran tujega in na račun svojega. Slovenija ni Francija ali Anglija, ki od daleč oapzuje in modruje, da bi za nas bilo najbolje, če bi šli spet nazaj v Jugoslavijo. Ko ne bodo več potrebovali Slovenije - sanitarnega kordona, si bodo na vse kriplje prizadevali, da nas »tja dol« spet porinejo ob pomoči »zdravih sil«, ki jim je usode lastnega naroda malo mar, seveda. »Zdrave sile« smo pa že okusili, še živ je spomin nanje. Nacionalna Stranka Dela Občinski Odbor Vrhnika Plakati na Vrhniki V razvitem svetu ima plakat točno določen pomen, tako komercialen kot umetniški in seveda tudi z vidika ureditve prostora. Tega se v razvitem svetu že dolgo zavedajo, saj je plakat kot oblika oglaševanja na prostem povsod močno prisoten. Tudi pri nas se vedno več podjetij, društev in zasebnikov zaveda prednosti plakatiranja. Plakatiranje je bilo na začetku neorganizirano in neurejeno. Podoba Vrhnike je bila zaradi divjega plakatiranja videti zanemarjena, pa tudi sporočilnost plakatov je bila majhna. V začetku leta 1992 pa so se na Vrhniki pojavili novi plakatni panoji, znanilci, da se je na tem področju začel uvajati red. Plakatne panoje je postavilo podjetje TAM-TAM, ki je zanje odgovorno. Plakatiranje se je po postavitvi panojev izboljšalo in divjega plakatiranja skoraj ni več. Počasi, toda vztrajno, se je na Vrhniki razvila kultura plakatiranja, ki bi bila lahko vzor tudi drugim mestom. V podjetju TAM-TAM so povedali, da jih zanima odziv prebivalcev Vrhnike, na postavljene panoje in njihov način dela. V ta namen so junija letos pripravili prvo izmed anket, s katerimi bodo odzive redno spremljali. V anketi je sodelovalo 80 Vrhničanov. Večina anketirancev (80%) je opazila razliko med starim in novim stanjem v načinu plakatiranja. Večina anketirancev (68%) meni, da je nov način boljši. Skoraj vsi anketiranci so bili zadovoljni, ker plakatiranje poživi prostor in, kot je .dejala mlada anketiranka, imajo občutek, da se nekaj dogaja in mesto živi. Všeč jim je bilo tudi, da okoli panojev ni več umazanije in ostankov potrganih plakatov. Več anketirancev je motilo, da imajo vrhniška podjetja premalo plakatnih akcij, nezadovoljni pa so bili tudi z estetskim videzom samih panojev. Zato se je po- djetje TAM-TAM odločilo panoje obnoviti in nadomestiti z novimi, sodobnimi. Zaščitni znak novih panojev in tudi panojev na novih lokacijah, ki jih pripravljajo, bo rumena barva, pripravljajo pa še druge novosti, o katerih bodo naročnike še obvestili. Ker so nekateri anketiranci pogrešali jasne informacije o izvajalcu plakatiranja, bodo v prihodnje na panojih jasno vidne oznake podjetja z osnovnimi informacijami. V podjetju TAM-TAM so nas opozorili, da so jim vanda-li uničili dva panoja, in na kršilce odloka o plakatiranju, ki nadomeščajo svoje plakate na njihove panoje. Največ preglavic jim povzročajo tisti, ki plakate na pano pritrdijo s kovinskimi sponkami. Take sponke je težko in zamudno odstranjevati, kar pa morajo storiti, saj so na kakovost svojega dela in panojev ponosni in to želijo ohraniti. Da bi bila plakatna akcija v celoti kakovost- na, želijo naročnike plakatiranja opozoriti, da morata biti kakovostna tudi papir in tisk plakata. Za vse, ki še ne vedo: na Vrhniki zastopa podjetje TAM-TAM Turistična agencija PAV, Cankarjev trg 4, kjer sprejemajo plakate oz. kjer dobite informacije. Občina Vrhnika je z odlokom v Urad. listu RS štev. 36/92 prepovedala vsakršno neorganizirano lepljenje plakatov. Ureditev plakatiranja pa je v interesu nas vseh: tistih, ki imamo plakate radi in nam pomenijo poživitev, kot tudi tistih, ki jim plakati niso všeč ali pa jih celo motijo. Plakate je dovoljeno lepiti samo na določena mesta in organizirano. Tako je njihova učinkovitost največja, prav tako pa so posegi v prostor na tak način najmanjši. Prednost občine Vrhnika pred drugimi je, da se je tega dovolj zgodaj zavedla in to področje tudi uredila. Ani Boškič DISPANZER ZA ZENE VSAK DELAVNIK Potrebovali bi še ultrazvok Ginekološka ordinacija je sicer doslej vvrhniškem zdravstvenem domu že delovala, toda ne vsak dan in samo ob popoldnevih. Od septembra je drugače. S prihodom dr. Marije Koželj kot specialistke ginekologinje v vrhniški zdravstveni dom se je začelo kontinuirano delo. Pri tem je vodstvo zdravstvenega doma sicer vztrajalo že lani, saj je po vseh zdravstvenih normativih glede na to, da na področju občine živi vsaj 8000 žensk, ta že dolgo upravičen tudi do dispanzerja za ženske, vendar se lani to še ni moglo zgoditi, na odločno vztrajanje se torej letos je. Težava je bila tudi z izbiranjem ustreznega specialista, mlajši kandidati, ki še niso opravili specializacije in bi morali skozi to učno obdobje, pa tudi še ne bi mogli takoj opravljati tega dela. S prihodom dr. Koželjeve v vrhniški zdravstveni dom seje torej začelo obdobje normalnega rednega delovanja, čeprav ambulanta ni popolna, marsikaj od opreme še manjka, manjka tudi še ena medicinska sestra, da bo delo dobro porazdeljeno. Manjka pa tudi še nekaj opreme, ki bi si jo za normalno dejavnost želeli. Tu gre predvsem za ultrazvok, saj si sodobne ginekološke obravnave pacientk danes skoraj nikjer na svetu ni mogoče zamišljati brez tega dragocenega diagnostičnega pripomočka. Nekaj najnujnejših korakov v tej smeri so v vrhniškem zdravstvenem domu že naredili. Odprodali so stari rentgenski aparat in s tem pridobili nekaj denarja, vendar ga še precej manjka. Zato so na nekatera večja podjetja v občini naslovili pisma s prošnjo, naj jim pomagajo pri nakupu. Nekatera podjetja so se odzvala, od drugih odgovor še pričakujejo. Naprava namreč stane okrog 120.000 nemških mark, z dosedanjim razporejanjem denarja so dobili nekaj nad polovico vsote, drugo pa bo tre- ba še zbrati. Zato se tudi obračajo na vrhniško prebivalstvo, zlasti na bolj premožne ljudi, naj imajo posluh tudi za tako pomembne dejavnosti in nakupe. Glede na to, da se vsaka nosečnica vsaj nekajkrat med nosečnostjo sreča z zdravnikom, da lahko samo usposobljena zdravnica pomaga pri začetnih življenjskih težavah mladih deklet, da imajo tudi ženske v zrelih letih svoje probleme, je ta diagnostična naprava zelo koristna in bi močno dvignila kakovost zdravstvene storitve pri domačem zdravniku. Če nič drugega bi odpadlo dolgo čakanje na tovrsten pregled v Ljubljani, kamor morajo napotiti vse, ki je zanje tak pregled potreben. Brez dvoma bo k temu kupu denarja, ki je potreben, moral nekaj dodati tudi ustanovitelj zdravstvenega doma, to pa je vrhniška občina, ki ima sicer posluh za razvijanje zdravstvenih standardov, vendar včasih v proračunu tudi prepih. Letošnja težava zdravstvenega doma namreč je, da je bilo treba obnoviti in zamenjati že dotrajana okna, skozi katera je pihalo, kar je stalo 13 milijonov tolarjev, kar pomeni dobro gospodarjenje, saj jim je kot amortizacija za celo leto priznanih le 8 milijonov tolarjev, s čimer pa ne vzdržujejo samo zgradbe, ki ni ravno najmlajša, temveč tudi aparature, na primer EKG, laboratorijsko opremo itd. Če zdravstveni dom zdaj torej ne dobi naprave za ultrazvok, bo delno osiromašil svojo storitev. Doslej so namreč že imeli prenosnega, ki jim ga je posodila firma Aloca iz Švice, toda zdaj so ga odnesli, ker so ga potrebovali za razstavo. Vrhniški zdravstveni dom torej razmišlja o stacionarni napravi, ki bi bila ves čas pri njih, saj jim naprava zelo olajšuje delo. Ginekološki dispanzer na Vrhniki zdaj deluje vsak dan v tednu od ponedeljka do petka, štiri dni dopoldne, ob torkih pa TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA Načrtov je precej Borovniško turistično društvo zdaj že oblikuje svoj program. Razen upravnega odbora imajo zdaj tudi že gospodarsko komisijo in propagandno promocijsko komisijo, kar vse naj spodbudi živahno dejavnost društva. V načrtu imajo nekaj akcij. Med drugim prvo, da bodo uredili svoj kraj tako, da se bo vedelo, kje kaj je in kako se naj turist, ki vanj zaide, v njem tudi znajde in najde poti do turističnih znamenitosti. Postaviti nameravajo, seveda v soglasju z občinskimi službami, panoje, ki bodo opozarjali na turistične točke in zanimive zgradbe. Predvsem bodo morali v kratkem času doseči vsaj to, da jim bodo prireditelji različnih prireditev sporočali svoje VRHNICANI vabimo vas, da se 1. novembra ob 9. uri udeležite spominske svečanosti pri grobnici na Drči. Na svečanosti pričakujemo tudi prapore društev in organizacij. Organizacija ZB NOB Vrhnika namene, ne le zato, da bi nadzirali njihovo delo, kot je marsikdo zmotno mislil, temveč da bi prireditve koordinirali, kajti že večkrat se je zgodilo, da so maloštevilno borovniško občinstvo ob isti uri in na isti dan vabili različni prireditelji, pa potem noben ni imel veliko občinstva. Temu se da torej odpomoči tako, da se med seboj dogovorijo in da o namenih obvestijo tudi druge. Akcij je še nešteto. Tudi za lepšo podobo kraja bo treba poskrbeti, da bo Borovnica z okolico zaživela kot turistični kraj. Ni tam samo ena točka, ki vabi, to je znameniti Pekel, so tudi drugi kraji, kjer bo treba prinesti zavest, da se da tudi na turističnem področju marsikaj narediti, če bo le kaj sloge med oblikovalci turistične ponudbe. Ne nazadnje se bolj domiselni gostinci že zdaj na svojo pest lotevajo marsikatere akcije, ki jim lepo uspeva, usklajeno delovanje med njimi pa bi Borovnici gotovo prineslo kaj več. Dogovoriti se bodo tudi morali, kje je prostor za prostovoljno društveno delo, kje pa je ob turističnem društvu tudi gospodarski interes, kaj je vse gradivo za premišljevanje v dolgih zimskih mesecih. popoldne. Vidi se, da so ženske kar lepo sprejele novo zdravnico, ki je prišla iz zdravstvenega doma na Viču v Ljubljani, kajti naval v čakalnici je zdaj v začetku velik, v ambulanto pride na dan od 30 do 50 pacientk različnih starosti. V čakalnici sicer gneče ni videti, saj obiskovalke naročajo na uro, tako da se v času, ko ambulanta dela, lahko zvrstijo, čas za ordinacijo pa je od 7. do 13. ure. Sreda je določena kot dan za svetovalnico. Telefonska številka je 754-160, pravijo, da jih kar pokličite. Kot verjetno povsod drugod, nekatere ženske redno hodijo na pregled h ginekologom, spet druge pa se tega obiska nekako bojijo. Zavedati pa se je treba tega, pravi dr. Marija Koželj, da so preventivni pregledi nujni, zaradi načina življenja se je znižala spodnja meja zelo pogoste obolevnosti za rakom na materničnem vratu, ki je ozdravljiv, če je dosti zgodaj odkrit. Ženska po 40. letu starosti naj se torej vsaj vsako leto enkrat zaupa zdravniku, ki ji bo pomagal, če bo v težavah. Kajti naloga takega dispanzerja ni le v tem, da zdravi bolne, temveč da svetuje tudi zdravim prej, preden bi zaradi neznanja zabredle v bolezen ali bi bolezen opazile, ko bi bilo že prepozno. Seveda je naloga takega dispanzerja tudi spremljanje nosečnosti. Dr. Koželjeva pravi, da naj bi vsaka nosečnica vsaj osemkrat v nosečnosti prišla na pregled, od tega naj bi jo dvakrat pregledali z ultrazvokom, če želimo, da bi nosečnost potekala pod zdravniškim nadzorstvom, da ne bi bilo nepredvidenih zapletlja-jev. Kadrovsko okrepljena ambulanta pa bo poskrbela tudi za priprave na porod. Načrti so še večji. Dispanzer za ženske naj bi postal tudi tisto središče, kjer bi tudi šolarke dobile prve informacije pri vzgoji za materinstvo, predvidena so tudi predavanja za prosvetljevanje odraslih na področju, o katerem marsikdo misli, da vse ve, pa je začuda znanje še precej pomanjkljivo. Ob obisku v zdravstvenem domu je bilo opaziti tudi drobno pozornost, ko so je obiskovalke deležne zdaj: prej so morale čakati na odprtem hodniku, zdaj so ambulanto preselili za dve sobi naprej in v pre-grajeno čakalnico. Ni veliko, vendar v zdravstvenem domu trdijo, da je tudi to del zdravstvene ponudbe, kjer se pacient ne sme počutiti kot številka. GMC TRGOVINA IN SERVIS Cankarjev trg 1 Vrhnika TEL. 755 - 384 PRODAJA SKODA Favorit, Forman, Pick-up HYUNDAI Pony, Lantra, Scoupe, Sonata NOVO: Hyundai Grace (kombi) Vozila imajo garancijo in zagotovljen servis Možnost lizinga ali kredita za imetnike kartice LB d.d. PRODAJA IN MONTAŽA - dodatne opreme - avtomobilskih alarmov - centralno zaklepanje - elek. dvigovanje šip - avtoakustike Delovni čas: 9-12 15-18 sobota 9-12 V.I.P. Vrhniški inkubator podjetništva d.o.o. bo z 2.11.1993 pričel s svojo dejavnostjo na Tržaški cesti 23 (bivši prostor tajništva glasbene šole). Vse, ki želite pričeti s samostojno dejavnostjo, ste v fazi preoblikovanja, imate vprašanja s področja podjetništva, potrebujete informacije oz. storitve, vabimo da se oglasite v prostorih V.I.P-a. V.I.P. d.o.o. izvaja brezplačno splošno svetovanje s področja podjetništva in obrti ob sofinanciranju s strani občine Vrhnika in Ministrstva za gospodarske dejavnosti (preko konzorcija BIG-slo-venski podjetniški centri). Možna predhodna najava po tel. 755-820. Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Vrhnika je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na svoji 123. seji dne 20.10.1993 sprejel SKLEP O RAZPISU ZA DODELITEV POSOJIL IZ SREDSTEV OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI VRHNIKA Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupen znesek razpisanega posojila znaša: 24.000.000,00 SIT 2. Namen posojil: — nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov — nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov — nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme 3. Zahtevek za dodelitev posojil lahko oddajo: — podjetja oz. družbe v zasebni lastnini, ki zaposlujejo od 1 do 50 delavcev — zasebniki - fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost — občani, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za registracijo obrtne ali druge dejavnosti 4. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem za investicije, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: — sedež podjetja oz. zasebnika je v občini Vrhnika — odpirajo nova delovna mesta — dajejo pozitivne ekonomske učinke — uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces — so izvozno usmerjene — realizirajo proizvodne, inženiring oz. svetovalne programe in projekte 5. Doba vračanja: do 5 let Obrestna mera: — 10% letna obrestna mera — valutna klavzula v DEM Višina posojila se dodeli največ do 50% predračunske vrednosti posojila. Znesek posojila po posameznem prosilcu praviloma ne sme presegati 20% mase sredstev, namenjene za pospeševanje razvoja podjetništva. Do 50% razpisne mase za posojila je prioritetno namenjene za prosilce, ki bodo delovali v Podjetniško obrtni coni Pod Hruševco. Posojilojemalec začne vračati posojilo ob koncu trimesečja najkasneje po preteku šestih mesecev po podpisu posojilne pogodbe, nadaljnje obroke pa v enakih zneskih po preteku vsakega trimesečja, katerih zapadlost je določena v pogodbi o posojilu. 6. Zadnji rok za oddajo prošenj je 30 dni po objavi. Prošnje s potrebnimi dokazili naj prosilci oddajo na naslov: LB d.d., Ekspozitura Vrhnika, Trg Karla Grabeljška s pripisom: za razpis. Nepopolnih prošenj ne bomo upoštevali. 7. Prošnji za posojilo morate priložiti naslednjo dokumentacijo: — ime, priimek oziroma firma, naslov obratovalnice oziroma podjetja, opis in predračunska vrednost investicije ter višina zaprošenega posojila — potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register (registracija podjetja z vsemi prilogami) in dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali potrdilo, da je občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma dovoljenja za opravljanje dejavnosti podjetja — potrdilo o plačanih obveznostih državi — dokazila glede na namen posojila: pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek oziroma dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del in predračun; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oziroma upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del in gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del, ter zemljiškoknjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu ali pravici uporabe na ime lastnika oz. upravljalca, najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila in predračun; pri nakupu nove opreme ali generalni obnovi opreme predračun ali račun oz. kupoprodajno pogodbo — če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju, pisno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v šestih mesecih po odobritvi posojila — dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za fizično osebo - zasebnika: davčna napoved za leto 1992 in podatke o poslovanju v letu 1993 (obrazec) ter prikaz denarnih tokov po letih za celotno obdobje vračanja kredita; za podjetja pa investicijski program (elementi v obrazcu), zaključni račun za leto 1992 (bilanca stanja in bilanca uspeha), podatke bilanco uspeha za obdobje l-VI/93 ter tekoči podatki o poslovanju v letu 1993 (obrazec). 8. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika bo sprejel sklep o dodelitvi posojil v 30 dneh po končanem zbiranju prošenj. Prosilci bodo sprejeli sklep v 8 dneh po sprejemu. 9. Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu LB d.d., Ekspozitura Vrhnika, vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med 9.00 in 13.00 uro. PIZZERI JA BOTER IN GOSTILNA MOST V MARIBORU Odlična predstavitev Od 30. 9. do 4.10.1993 je v Mariboru potekal prvi mednarodni sejem gostinstva in turizma pod imenom GOST TUR, sočasno pa je potekal tudi tradicionalni 40. gostin-sko-turistični zbor Slovenije, ki sta se ga tudi letos udeležila vrhniška predstavnika Pizzeri-ja Boter in Gostilna Most. Na sejmu GOST TUR je sodelovalo 216 razstavljalcev, od tega 65 tujih iz 15 držav. Na ogled je bila najsodobnejša gostinska oprema pa tudi potrebščine. S pestro turistično ponudbo pa so se predstavila turistična društva in podjetja iz vseh koncev države. V času sejma in zbora se je zvrstilo več kot sto spremljajočih prireditev, med katerimi so bila: posvetovanja o temah leto turizma, kakovost na področju turizma, podjetništvo v turizmu, razvoj turistične druš- tvene dejavnosti, informatika v turizmu, tradicionalna trgatev najstarejše trte na svetu, razstave kulinaričnih in slaščičarskih izdelkov, hladno toplega bifeja ter propagandnega materiala in spominkov, tekmovanje barmanov, tekmovanje v pripravi dietnih jedi, štajerske kisle juhe, tekmovanje v kuhanju in postrežbi regijskega menuja, tekmovanje v poznavanju slovenskih vin, tekmovanje sobaric in hotelskih receptorjev, tek s pladnjem in steklenico ter kozarci... Na sejmu GOST TUR in zboru sta Vrhniko nadvse dostojno dostopala Pizzerija Boter in Gostilna Most. S svojo visoko kakovostno ponudbo sta v okviru omizja Ljubljana z okolico pogostila obiskovalce sprejema ob odprtju sejma GOST TUR. Svečka za brata Bliža se dan mrtvih. Prižigamo sveče na pokopališčih in se ob grobu spominjamo naših pokojnih. Lepo je, ker je vse okrašeno in razsvetljeno, ko se znoči. Na mojem vrtu, na neposvečenem kraju, tudi vsako leto gori svečka za mojega pokojnega brata Doreta, za katerega grob ne vemo. Prižgem jo zanj in obenem mislim na mnoge zamolčane Vrhničane, ki so izginili po vojni in samo Bog ve, kje ležijo njihove kosti. Ali se ne bi zbrali tudi mi prizadeti sorodniki teh žrtev z Vrhnike, Verda in Stare Vrhnike in jim pripravili dostojno obeležje in slovesen simboličen pokop na domačem pokopališču? Mogočno bi jim zvonili novi zvonovi, ki smo jih včeraj sprejeli za svoje. Naj ne bodo med zadnjimi kraji, ki so to dolžnost do svojih že storili. Saj Vrhničani marsikaj zmoremo s skupnimi močmi, pa bi tudi to, ali ne? JožaŠiberl Odlično pa sta nastopila tudi na razstavi spominkov in slaščičarskih izdelkov ter na tekmovanju barmanov. Gospa Nada Drašler je prejela bronasto priznanje za spominek (miniaturno sito z domačimi piškoti in flancati) in bronasto priznanje za slaščičarske izdelke, g. Aleš Ogrin pa je v mešanju brezalkoholne pijače prejel zlato priznanje. Gospa Nada Drašler in gospod Franc Pišek ter vsi njuni sodelavci zaslužijo javno pohvalo, saj so s sodelovanjem na mednarodnem sejmu in zboru odlično predstavili tako lastno ponudbo kot tudi celotno vrhniško občino. Obljubili so, da se prihodnje leto na podobni prireditvi zopet vidimo, mi pa upamo, da v prihodnje Pizzerija Boter in Gostilna Most na takih prireditvah ne bosta tako osamljena kot doslej. E. M. Vrhniška podjetja razstavljala na sejmu Moderna hiša v Vidmu Od 18.9. do 26.9.1993 je v Vidmu potekal mednarodni sejem ČASA MODERNA (Moderna hiša). Na tem sejmu je bilo na ogled vse, kar je potrebno pri graditvi in opremi hiše ter ureditvi njene okolice. To je izredno obiskan sejem, saj si ga v povprečju ogleda 150.000 ljudi. Tudi letos, že tretjič po vrsti, so se v okviru občine Vrhnika predstavila štiri podjetja: LIKO Vrhnika, ki je razstavil vhodna in notranja vrata, jedilniško garnituro in mozaični parket, Mizarstvo NOVAK, ki je v razstavni prostor postavilo pravo malo pisarno, MODNI DEŽNIK, ki seje predstavil z ličnim senčnikom, ter STENPLAST, ki je ponudil številne priročne izdelke iz plastike. V množici več kot 500 razstavljalcev iz celotne Italije, Avstrije in Nemčije so bili Vrhničani edini slovenski predstavniki. Za svoje izredno kakovostno izdelane izdelke so prejeli kopico pohval in vzpodbud ter pobud za bodoče sodelovanje. Vodstvo sejma nas je povabilo k sodelovanju tudi že za prihodnje leto, zato upamo, da bo vrhniška udeležba na tem sejmu postala tradicionalna. Vrhniški razstavni prostor je obiskala delegacija obrtnikov z Vrhnike. E. M. NA IZBORU »NAJ NATAKARICA LETA 1993« Slava Vovk tretja 'A IPJION Ob proglasitvi Slave Vovk na tretje mesto v izboru »NAJ NATAKARICA 93« ji je ČRT KANONI podaril kolo, da bo lahko še hitreje stregla svoje goste v PIZZERIJI BOTER. Celjska dvorana Golovec je bila prizorišče izbora »naj natakarice« za leto 1993. Izmed devetindvajsetih finalistk si je za čimboljšo uvrstitev prizadevala tudi Slava Vovk, natakarica Pizzerije Boter z Vrhnike. Polna dvorana gledalcev, predvsem pa navijačev, je napovedala oster boj za najboljšo natakarico. Tako je vsaka finalistka imela svoje navijače in najbolj glasni so bili navijači z Vrhnike, ki so prišli v Celje s posebnim avtobusom ter mnogimi osebnimi avtomobili. Golovec je odmeval z vzkliki Vrhnika, Vrhnika in plavi, plavi, kar pomeni našo vrhniško barvo. Zaplapolale so vrhniške zastave in transparenti PIZZERIJE Boter ter napisi v podporo Slavi Vovk »NAŠI MAMI«, kot so jo imenovali navijači. NA VRHNIKI M-TRGOAVTO Z METALTRGOM vprizid ku hotela Mantova, Cankarjev trg 9 telefon 061 756 211 756 210 Vse za vaš dom in avto • italijanska sobna kolesa za rekreacijo od 20.000,00 sit dalje; • razno orodje Black & Decker, ISKRA, kompresorji, varilni aparati (od 9.703 sit dalje) • stroji za pranje Kärcher, vodne črpalke, kolesa, motorji VESPE; • kompletna ponudba cistern za centralno ogrevanje, peči, gorilcev MINOR — Italija in THYSSEN — Švedska z ostalo pripadajočo opremo; • antifriz 100% koncentrat za 182,00 sit (brez embalaže) akumulatorji vseh vrst: 12 x 36 MTA za 2.976,00 sit do 12 x 180 M TA za 18.000,00 sit; • letne in zimske gume za osebna in tovorna vozila; • za tovorna vozila nabiramo stare karkase tako letne kot zimske oziroma vzamemo stare gume v račun in jih tudi odkupujemo; • rezervni deli za tovorna vozila, • rezervni deli za osebna vozila: Renault, GOLF, ZASTAVA, LADA, FIAT 126; NOVI KREDITNI POGOJI: - KREDIT NA 6 ALi 12 MESECEV; - NA 6 ČEKOV Z MINIMALNO OBRESTNO MERO - KREDIT NA 2-3-4- LETA SE PRIPOROČAMO: Delovni čas: 8.00 do 12.00 15.00 do 19.00 sobota 8.00 do 12.00 Dvorana je bila Vrhnika v malem. Pravo peklensko vzdušje so poleg vrhniških navijačev povzročili tudi drugi navijači svojih natakaric. Vseh gledalcev je bilo gotovo več kot 2000. Pokrovitelji prireditve so bili: PIVOVARNA UNION, Gostilna Pečarič iz Ljubljane, Radio Slovenija in časopis Slovenske novice. Povezovala sta Mojca Blažej-Cirej in Črt Ka-noni. Natakarice so morale najprej pokazati, kako hitre so, in sicer tako, v kolikšnem času jim je uspelo potešiti žejo petih članov žirije. Natančnost so pokazale tako, da so v neoznačen kozarec 4 dl morale natočiti 2,5 dl čiste vode. Seveda so se morale čimbolj približati 2,5 dl, sicer so prejele negativne točke. Tudi svojo spretnost so morale pokazati, saj se morajo v svojem poklicu večkrat kar akrobatsko gibati med mizami in gosti. V Golovcu pa so se morale Izkazati v kolesarskem slalomu med ovirami in nato šprintu okoli dvorane. »TOUR de Golovec« je pokazal velike spretnosti natakaric z vožnjo s kolesom, seveda brez nekaterih blažjih padcev ni šlo. »Kako svoje goste razvedriti«, so morale natakarice zapeti pesmico še en krajcerček imam. Nekatere so pesmico prikrojile v svoje narečje in območje, tako da se je vzdušje med navijači še bolj stopnjevalo in so skupaj pomagali zapeti pesem do konca. V zadnji, peti preizkušnji pa so natakarice pokazale svoje znanje pri odpiranju in postrežbi šampanjca, ki so ga nato postregle svojim navijačem. Kozarcev pa je kar hitro zmanjkalo in nekatere natakarice so se morale izkazati v mešanju koktajlov. Pri tem se je izkazala tudi Slava Vovk, saj je imela dobrega pomočnika — »šampinjona 93« Aleša Ogrina. Vse čase in točke je beležila stroga strokovna žirija, sestavljena iz predstavnikov prireditve. Vendar točke niso odločale o »NAJ NATAKARICI«. Odločilen glas je prišel iz glasovanja med gledalci v dvorani. V posebne škatlice s številko vsake finalistke so obiskovalci oddali svoje vstopnice in po natančnem štetju oddanih glasov je bil vrstni red tekmovalk hitro znan. Slovenska »naj natakarica« za letos je postala Irena Zdol-šek iz Šentjurja pri Celju, domačinka, ki je imela največ navijačev. Druga je bila Petra Ribič iz Maribora in tretja, na veselje vseh navijačev z Vrhnike, Slava Vovk, Pizzerija Boter Vrhnika. Med zanimivimi nalogami, ki so jih opravljale natakarice, je bil bogat zabavni program, ki so ga izvajali Zlatko Dobrič, skupina Šukar, Zrno do zrna, Rojal Flash, Obvezna smer ter nazadnje Alfi Nipič s svojimi muzikanti. Sama prireditev je trajala več kot pet ur, tako da so se vrhniški navijači vrnili v poznih jutranjih urah. Ob prireditvi pa se je izkazalo, da dobra priprava lastnika Pizzerije Boter Franca Piska ter njegovih sodelavcev lahko prinese uspeh tudi iz tega zanimivega področja oziroma dela v gostinstvu. To ni samo afirmacija gostilne Boter, ampak promocija Vrhnike, in sicer tako prek »naše MAMI« Slave Vovk kot prek številnih navijačev z vsemi rekviziti, ki so poudarjali Vrhniko. Menim pa, da so Celjani in Štajerci sploh spoznali Vrhniko v dvorani Golovec po veselosti, pri- OBVESTILO Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika zbira prijave za tečaj PRVE POMOČI ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Prijave zbiramo na sedežu Rdečega križa, Poštna ulica 7B, Vrhnika, vsak dan od 8. do 13. ure, ob sredah tudi popoldne do 17. ure. Vse druge informacije dobite po telefonu 752-105. OO RK Vrhnika padništvu in nenazadnje tudi po dobri natakarici Slavi Vovk. V imenu uredništva Našega časopisa se čestitkam za dobro uvrstitev v izboru »naj natakarice« pridružujemo tudi mi. Simon Seljak Srečanje ženskih gasilskih ekip OGZ Vrhnika V nedeljo, 10.10. 93, je bilo zopet živahno na šolskem igrišču v Borovnici. Ni bilo nogometne ali odbojkarske tekme, temveč srečanje ženskih gasilskih ekip OGZ Vrhnika. Pred začetkom je sektorski poveljnik g. Stanko Brož predal raport poveljniku g. Pavle-tu Bizjanu. Nato je predstavnik društva domačina tega srečanja g. Ciril Kos vsem prisotnim predstavil vas Borovnico. Vsi sodelujoči so za spomin dobili priponko z novim znakom vasi. Srečanje smo razdelili na gasilski in družabni del. V gasilskem delu so vse prisotne nosile kozarce, polne vode, na pladnju prek ovir. Med tekmovalkami je bilo veliko dobre volje, saj so bili z vodo politi tudi sodniki. Nato je sledilo metanje krogov na ročnik In pletenje vrvi. V družabnem delu je bilo najprej vlečenje vrvi. Nato je morala vsaka tekmovalka pojesti kos torte, ne da bi si pomagala z rokami. Prav tu je bilo največ smeha, vzpodbujanja s strani mentorjev in obiskovalcev. Marsikateri od gledalcev bi prav rad zamenjal mesto s katero od tekmovalk, saj je bila dobrota zelo vabljiva. Na koncu je stroga sodniška komisija ugotovila, da so vse sodelujoče ekipe zmagovalne. Vseh deklet je bilo približno 60. Vsi smo veseli odšli domov z zagotovilom, da se naslednje leto spet srečamo v še večjem številu v Blatni Brezovici, ki bo gostiteljica naslednjega tekmovanja. S to prireditvijo so tudi naše gasilke obeležile mesec požarne varnosti. Ciril Kos Stara cesta 23 VRHNIKA tel. 061 752 983 PAPIRNICA M. ANA d.o.o. Trgovina obutve LARA Trgovina NADA Restavracija LESKOVEC SPOMINSKA TABLA NA STARI VRHNIKI Dve leti od odhoda JLA To soboto je bila na Stari Vrhniki pred gostilno Malči pomenljiva slovesnost. Na tistem kraju so se namreč zadnji v Sloveniji od svoje dolgoletne postojanke poslovili vojaki jugoslovanske armade, ki je v noči na 27. junij krenila na svoj pohod na meje prav iz te vojašnice, potem pa je ustrahovala Vrhniko in Vrhničane s topovskimi cevmi, ki so bile s Hruševce uperjene v središče kraja. In to vse do odhoda vojske. Vrhničani so vojsko, s katero so v minulih desetletjih na zunaj kar dobro sodelovali, saj je pogosto prav častniški kader oblikoval javno življenje na Vrhniki in obvladoval tudi politično prizorišče, močno čutili. Ne nazadnje je bil v zboru združenega dela vrhniške občinske skupščine njihov predstavnik, ki ni niti z besedo ali drugače namignil, kaj se je tisto pomlad leta 1991 pripravljalo v vojašnici. Tako je bila intonirana tudi beseda v pozdravnem nagovoru vrhniškega župana Vinka Tomšiča zbranim pred gostiščem, kjer so do zadnjega čutili utrip soseda. Povedal je, da so na tankih, ki so prodirali proti Ljubljani, sedeli tudi vrhniški znanci oficirji, ki so se v odločilnem trenutku postavili proti volji ljudi.- Spoštovali so samo voljo nadrejenih, ki so vojsko postavili proti narodu in niso prestopili na njegovo stran. Potem se je poletje prevesilo v jesen, Vrhničani pa so ostali na preži. Nič kolikokrat v teh mesecih so preštevali tanke pod Hruševco, slišali so ^. T \ i it'«. * Zadnji vojak in tovornjak bivše JA je zapustil vrhniško kasarno v petek, 25. oktobra 1991. vsak njihov premik. Bog ne daj, da bi se ponovilo junijsko jutro, je poudaril Vinko Tomšič. Nato je nadaljeval, da orožje, ki so ga odpeljali z Vrhnike, zdaj seje smrt med sosednjimi narodi. Konca ni videti. Veliko ljudi iz teh držav, iz bivših jugoslovanskih republik, živi med Vrhničani, mnogi nimajo doma in so prisiljeni ostati tukaj. Kdor ne spoštuje njihovega človeškega dostojanstva in stisk, temu to ni v čast. Na to vse se moramo danes, je rekel Vinko Tomšič, ko odkrivamo ploščo, pomnik naše samostojnosti, ponovno spomniti. Psiholog Viktor Franki je rekel: Ljudi ne ločujem po rasi, veri in nacionalnosti. Poznam samo dobre in slabe ljudi. Tega ne pozabimo, je na koncu dejal Vinko Tomšič. Za njim je govoril namestnik poveljnika petega pokrajinskega štaba PŠTO podpolkovnik Marjan Balant. Povedal je, da je zadnji vojak JA Vrhniko zapustil 25. oktobra 1991 ob deseti uri. Potem je govoril o dneh, ko je biia izbojevana slovenska samostojnost, nato pa poudaril, da zdaj zaposleni vislovenski vojski gradijo tako vojsko, pred katero ne bo nikogar strah. Jamstvo, da bo ta vojska taka, so častniki in podčastniki, ki prihajajo iz domačega okolja. Na mesta tako imenovanih strokovnjakov, ki so do zadnjega prisegali na bratstvo in enotnost, prihajajo mladi, sposobni in še do včeraj rezervisti. Velika večina nima vojaških akademij, res je med njimi tudi kakšen ključavničar, toda res je tudi to, da so to pošteni, iskreni in delovni fantje, pri delu pravi tovariši. To, da so ne- Ravno dve leti po odhodu zadnjega JA vojaka pa je župan Vinko Tomšič svečano odkril spominsko ploščo, na vogalu gostilne POVŽ, kjer se je slavil ta dogodek. Prisegla nova generacija vojakov 530. učni center teritorialne obrambe Vrhnika je bil v petek, 24. 9. 1993, prizorišče svečane prisege; prisegla je že šesta generacija mladih vojakov. Svečanega dejanja se je udeležilo približno 3000 staršev, prijateljev, deklet in drugih povabljenih gostov. Slavnostni govornik je bil državni sekretar ministrstva za obrambo Franci Žnidaršič, ki je mlade vojake pozdravil v imenu ministrstva Janeza Janše ter med drugim tudi poudaril, da je svečana prisega dejanje, s katerim mladi vojaki prevzamejo del odgovornosti za varovanje mlade in svobodne države Slovenije. Mladim vojakom je ob prisegi čestital tudi vrhniški župan Vinko Tomšič in jim zaželel prijetno bivanje na Vrhniki, staršem in prijateljem pa varno vrnitev v vse kraje Slovenije. Samo slovesnost so popestrili vojaki s kratkim kulturnim programom, ki so ga sami pripravili. Nato je vsak vojak posebej podpisal svečano prisego. Ob koncu slovesnosti pa so vojaki svojim staršem in znancem razkazali bivalne prostore, kjer bodo tri mesece preživeli svoj prvi del vojaškega roka, ko bodo razporejeni v bojne enote. Po ogledu prostorov so mladi vojaki odšli na prvi prost vikend, katerega so bili zagotovo najbolj veseli. V 530. učnem centru je tako priseglo nekaj več kot 400 vojakov. Prišli so predvsem iz ljubljanskega območja ter iz primorsko-obalne regije. Med njimi je tudi 10 fantov iz občine Vrhnika. S. S. kateri samo ključavničarji, še ne pomeni, da nekega dne ne bodo z veliko truda in volje končali tudi kakšne od vojaških šol, celo visoke vojaške akademije v tujini. Zato je podpolkovnik Balant pozval navzoče, naj podpro napore pri graditvi nove slovenske vojske in da jim pomagate, kljub grenkim izkušnjam, ki jih imajo Vrhničani z uniformiranimi someščani. Zagotovil je, da se ne bodo več ponovili dogodki, ki se jih zdaj spominjamo. Vrhničanom je tudi izrazil zahvalo za prispevek za zmago nad silo, ki nas je ogrozila v tistih poletnih dneh. Po kulturnem sporedu, v katerem je sodeloval oktet Ras-kovec, je predsednik občine, ki je tudi spodbudila vgraditev spominske plošče, Vinko Tomšič odkril obeležje, ki bo zdaj s pročelja najbližjega soseda nekdanje tankovske vojašnice, danes inkubatorja nove vrhniške podjetnosti, spominjalo na dogodek pred dvema letoma. Gostje, med njimi predstavniki ministrstva za obrambo, poveljnik TO Ljubljana Jože Prvinšek, poveljnik 53. OBŠTO major Jože Molk, poveljnik 530. UKC major Tone Turk, poveljnik vojašnice Ivan Cankar podpolkovnik Bojan Končan, člani predsedstva občinske skupščine in predstavniki zveze častnikov so potem po koncu uradnega dela še nekaj časa prebili v učnem centru ob pogovoru. Spoštovani! častniki in podčastniki občine Vrhnika V proces prenove Zveze častnikov Slovenije se ustvarjalno vključujejo tudi častniki in podčastniki naše občinske organizacije. Ob vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih pripravah na programsko volilno konferenco želimo ugotoviti, kdo od dosedanjih članov Zveze rezervnih vojaških starešin ostaja oziroma vstopa v članstvo strokovne organizacije Zveze častnikov Slovenije. Nove vsebine, organiziranost, preobrazba in ime Zveze častnikov Slovenije so opredeljene v Statutu, ki je bil sprejet na Konferenci Zveze častnikov Slovenije 9. januarja 1992. Po Statutu je včlanjevanje prostovoljno. Član Zveze častnikov Slovenije je lahko tisti državljan Republike Slovenije, ki je rezervni vojaški častnik ali podčastnik določenega čina oziroma vojaški uslužbenec določenega razreda ali vojak s činom v rezervni sestavi oziroma tisti, ki poklicno opravlja delo na starešinskih dolžnostih v obrambnih ali varnostnih silah Republike Slovenije. Želimo, da so naši člani tudi osebnosti, ki uveljavljajo etične vrednote slovenskega častnika in podčastnika. Izjavo lahko dobite pri predsedniku krajevne organizacije ZČ v vaši krajevni skupnosti ali na sedežu občinske organizacije ZČ Vrhnika (Oddelek za obrambo Vrhnika — Črni orel, I. nadstropje). Če ste se odločili, da ostajate oziroma vstopate v članstvo Zveze častnikov Slovenije, izpolnite obrazec (izjavo) in ga podpisanega oddajte predsedniku krajevne organizacije ali ga pošljite na naslov občinske organizacije ZČ Vrhnika, Cankarjev trg 4. Po podpisu izjave boste prejeli člansko izkaznico in značko Zveze častnikov Slovenije. O sklicu konference vas bomo obvestili pravočasno. Predsednik Občinske organizacije ZČ Anton Plut Svečana tribuna, na kateri sta vojaka harmonikarja ubrala nekaj domačih viž. Vojak — Vrhničan podpisuje svečano prisego. Pogled na svečano razvrstitev vojakov, ki poslušajo besedilo prisege, na koncu pa jo potrdijo z glasnim vzklikom. Naj se Gonars več ne ponovi! Na pokopališču Gonarsa sta maševala vrhniški dekan in gonarški župnik. Delegacija Vrhnike Franc Passeta, župan Vrhnike Vinko Tomšič in Francka Šajn, ki se je rodila v taborišču, je položila venec v spomin vseh žrtev taborišča. Pogled na številne delegacije, goste, bivše taboriščnike in svojce umrlih ter domačine, ki so se udeležili kome-moraciji. Slavnostni govornik Ivan Kristan, za njim pa župan Gonarsa Guido Dorigo. v Predstavitev knjige »Oltre in filo« je podala avtorica Nadja Pahor Verri. V nedeljo 26. septembra je bila v Gonarsu proslava ob petdesetletnici osvoboditve taborišča. Sama proslava je bila na meddržavni ravni, katere organizatorka je bila pobratena občina Gonars, v sodelovanju z našo občino ter z italijanskim in slovenskim združenjem nekdanjih partizanov. Na ta dan se je v Gonarsu zbralo veliko število nekdanjih taboriščnikov, svojcev umrlih, domačinov, prebivalcev iz okoliških krajev ter veliko ljudi iz različnih krajev Slovenije, saj je šlo tja preko dvajset avtobusov. Tudi Vrhnika je bila zastopana z godbo na pihala, nekaterimi nekdanjimi taboriščniki, delegacijo skupščine občine Vrhnika, katero je vodil župan Vinko Tomšič in nekaterimi člani vrhniške borčevske organizacije. Vsi udeleženci komemora-cije so se zbrali pred občinsko stavbo v Gonarsu, odkoder se je razvila povorka z vsemi praporji, zastavami, gosti in delegacijami ter našo godbo in italijansko vojaško godbo. Pred spomenikom padlih na trgu G. Cesare sta obe državni delegaciji položili venca. V slovenski državni delegaciji so bili dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, Jožica Puhar, ministrica zadelo in konzul republike Slovenije v Italiji. Nato se je povorka napotila na gonarško pokopališče, kjer je kostnica za žrtve koncentracijskega taborišča v Gonarsu. Tu je potekala kome-moracija ob 50. letnici osvoboditve taborišča, v katerem je bilo interniranih nad 5000 Slovencev, predvsem iz Ljubljanske pokrajine, od katerih jih je umrlo okoli 420. Po igranju obeh državnih himen so vse delegacije položile vence k spomeniku žrtvam zloglasnega taborišča. Verski obred za vse žrtve sta opravila vrhniški in gonarski župnik. Vrhniški dekan Florjan Božnar, ki je bil obenem tudi zastopal ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, je navzočim prebral nadškofovo poslanico. Navzoče je nato pozdravil župan Gonarsa Guido Dorigo, ki je med drugim poudaril tudi tole: Vsa obdobja v zgodovini so bila zaznamovana z velikimi spremembami. Včasih so bile te spremembe počasne in neopazne, včasih pa so bile nagle in so tako povzročile prave evolucije in revolucije, ki so jih spremljali veselje in navdušenje ali pa življenjske drame in bolečina. Pred očmi imamo predvsem to drugo, kadar se spominjamo dogodkov iz druge svetovne vojne. Z bolečino, a vendarle popolno zavednostjo lahko dovolimo razmah čustvu, ki je Evropo pripeljalo k svobodi. To lahko storimo tako, da slavimo heroje, ali pa samo povemo zgodbe o preprostih ljudeh, ki v tedanjih razmerah, najsibo zaradi zgodovinskega trenutka najsibo zaradi krutosti ljudi, niso mogli normalno živeti. Postali so glavni liki zgodovine ter tistih radikalnih in dramatičnih sprememb, katerim je zgodovina včasih podvržena, včasih pa jih sama poraja. Toda zrel narod se ne ustraši barbarstev, nadaljuje svojo pot razvoja in rasti. In tako danes mi, delno iz Najprej se je sprevod ustavil pri spomeniku padlih na trgu G. Cesare, kjer sta državni delegaciji položili venca. zavednosti in delno iz iluzije, zapisujemo trpljenja, ki so bila povzročena v preteklosti in obenem srčno upamo, da so taka barbarstva za vedno izginila iz civilne družbe. Je to morda iluzija? Je to moralna ali civilna dolžnost? V duhu prebivalcev Gonarsa sta oba tadva občutka globoko zakoreninjena. Zahvaljujem se obiskovalcem iz sosednje države Slovenije našim prijateljem Slovencem. Pot po kateri hodimo skupaj se je najbrž pričela prav v tistih težkih in bolečih trenutkih, v katerih so marsikateri, ne glede na meje in prepreke, znali izkazati solidarnost, ponuditi ljubezen in konkretno pomoč tistim, ki so trpeli. Želel bi se spomniti žene, ki je živo izpričala svojo izkušnjo. Sama je imela otroke. < Časi so bili težki, toda v svoji materinski ljubezni in človeškem dostojanstvu ni mogla pozabiti trpečih ljudi, i Tako je ta žena pripravljala buče, pekla kruh, in hrano nosila ljudem v taborišču. O tem seveda otrokom ni črhnila niti besedice, kajti usmiljenje, predanost in ljubezen ne potrebujejo priznanj in medalj. Toda povrnimo se k ženi, ki je odhajala od doma z vrečo v roki in nabirala hrano za inter-nirance. Ob taborišču, v bližini jezera, je bilo odlagališče odpadkov in od tam je nakazala taboriščnikom, naj pridejo po hrano. Vrečo jim je postavila na dosegljivo mesto in odhitela domov. Vidite, to je preprosta zgodba nekoč vsakdanjega življenja, to je zgodba o miru. Predsednik združenja nekdanjih partizanov za Furlani-jo — Julijsko krajino Federico Vincenti pa je med drugim opozoril, da pol stoletja po zadnji vojni nacionalizem v Evropi spet dviguje glavo in v imenu nasilne ideologije terorizira ljudi. Omenil je Mussoli-nijev govor v Gorici leta 1942, v katerem je zahteval, da je treba ravnati s Slovenci kar najbolj ostro in neusmiljeno, ker se upirajo oblasti. Okupatorski vojaki in fašisti so nato v zasedenih slovenskih pokrajinah dosledno izpolnjevali ta ukaz. Po vaseh so lovili ljudi, tudi starejše, ženske in otroke in jih pošiljali v taka taborišča, kakršen je bil Gonars. Nato pa je besedo dobil slavnostni govornik predsednik državnega sveta Slovenije Ivan Kristan, ki je svoj nagovor pričel z mislijo: »NAJ SE GONARS VEČ NE PONOVI!« Med drugim je povedal tudi tole: Ko pozdravljam vse udeležence današnje proslave, med njimi predvsem preživele taboriščnike, naj ponovim dvojen poziv: — prvič, ne dovolimo, da se grozodejstva druge svetovne vojne ponovijo, in — drugič, uresničimo idejo sprave, kot so jo uresničili tudi drugi narodi, in ne dovolimo, da se bo slovenski narod ponovno razdvojil, ker bomo s tem ogrozili svojo, težko pri-borjeno samostojnost. Gledano s tega zornega kota, je Gonars primerna priložnost, da izrazimo željo, da bosta Republika Slovenija in Republika Italija medsebojne odnose tudi v prihodnje urejali v okviru priznanih načel Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) ter politike dobrososedskih odnosov, s čimer bosta prispevali k temu, da se ne bo ponovil fašistični holokaust, da se ne bodo ponovila koncentracijska taborišča, da se ne bo ponovila »Rižarna«, da se ne bodo ponovile »fojbe« itd., skratka, da se ne bodo ponovili pojavi, ki so v preteklosti obremenjevali naše medsebojne odnose. Verjamem, da bosta sosednji državi, upoštevaje ugled obeh narodov, postavili strategijo urejanja medsebojnih odnosov na sodobnih načelih mednarodnih odnosov, ki nas ne bodo vračali v preteklost, ampak bodo razvijali pozitivno energijo za prihodnost. Osnovo za takšno upanje, torej za življenje v miru in za dobrososedske odnose, daje tudi misel predsednika Republike Italije g. Scalfarija, izrečena ob proslavi petdesetletnice padca fašizma, namreč da »ni svobode brez bratstva med narodi, ker je svoboda pogoj za mir.« S tem se je komemoracija pri kostnici končala. Osmo- šolca iz Gonarsa sta še simbolično spustila dva goloba miru, enega s slovensko, drugega pa z italijansko zastavo. Za vse udeležence in goste je bilo pripravljeno skupno kosilo v parku mestne šole, kjer seje ob dobrem vinu iz bližnjih vinogradov, razvnel živahen pogovor o temnih trenutkih nekega obdobja v Gonarsu. Popoldne je bil v občinski telovadnici še en kulturni dogodek, kjer je bila predstavljena knjiga »Oltre il filo« (IZZA ŽICE), avtorice zamejske Slovenke iz Trsta Nadje Pa-hor-Verri. Knjiga je plod neverjetne požrtvovalnosti avtorice, ki je v knjigi zbrala pričevanja še živečih taboriščnikov iz vseh krajev Slovenije in obenem opisala tudi zgodovino taborišča. Samo knjigo pa je izdala občina Gonars v sodelovanju z občinsko knjižnico Dl BERT in pod pokroviteljstvom Vi-demske pokrajine. Ob tej priložnosti je župan Guido Dorigo povdaril, da je književno delo zapis neke temne zgodovine, ki bo zanamcem posredovana v vsej svoji dramatičnosti in na žalost v tem trenutku, tudi v vsej svoji aktualnosti, je pa obenem skrajno zlitje iluzije in dolžnosti. Prve izvode knjig so prejeli tudi nekateri Vrhničani, ki so v knjigi izrazili svoja težka pričanja iz življenja v taborišču. Nekaj odlomkov vam tudi posredujemo. Po predstavitvi knjige je sledil nastop vojaškega zbora Brigata Alpina Julia. Prav na koncu pa so polno dvorano ogreli naši godbeniki, ki so res pripravili pravo zaključno vzdušje. S. S. Odlomek iz knjige Izza žice (Oltre il filo) Marija Grabeljšek z Vrhnike, roj. 31.12.1911 Aretirali so me 4. novembra 1942, ker sem sodelovala z Osvobodilno fronto. Moj mož je bil partizan. Skupaj s Pepco Malavašič sva bili v ječi na Vrhniki. Po enem tednu so nas prepeljali v belgijsko kasarno v Ljubljani, kjer sem srečala bivšo sošolko Branko Jurca. 8. decembra so nas deportiran v Gonars, kjer so nas nastanili v lesenih barakah. V baraki poleg naše so bile žene iz Čabarja. Takoj naslednji dan so nam prišle ponujat stvari, ki so jih nekako uspele prinesti s seboj. Prodajale so prtove in kose blaga, da bi prišle do nekaj kruha. Vse smo trpele hudo lakoto, čeprav smo bile malo na boljšem me, ki smo prišle ne- koliko kasneje v primerjavi s tistimi, ki so bili v taborišču že dalj časa. Najbolj so se mi smilili otroci iz Čabarja, ki so vsak dan brskali med ostanki hrane. In ko so prišli paketi so stali tam in milo prosili, da bi kaj malega dobili. Ti otroci so ganili tudi učitelja Tavčarja, ki je zanje organiziral skromno pomoč, kadar so interniranci dobili pakete. Kadarkoli je bilo mogoče, je zanje organiziral tudi razne igre. Naše sicer monotono bivanje je oživljal zbor, ki ga je vodila Vilma Bukovec. Temu zboru so radi prisluhnili tudi ljudje na drugi strani žice. Najbolj pa smo si želeli kakšne novice o naših domačih, novic iz naših krajev. Aprila 1943 so se nas spomnili in nas vse poslali domov. O PEKLU MORDA DRUGAČE Mlinsko kolo se vrti Hvala uredništvu »Našega časopisa«, da nas je večino domačinov obvestilo o tem dogodku. Vsa akcija obnove Pekla je potekala nekako skrito, kot da bi se izvajalci del bali, da ne bi kdo od nepovabljenih vstopil mednje. Tudi, da se pripravlja ustanovitev turističnega društva, je bilo menda domena nekaj ljudi, ki tega niso nikjer reklamirali, misleč, da tja spadajo samo izvoljeni. Da se je pri obnovi Pekla le nekaj zganilo, trdim, da tu ni bilo nobenega »entuziazma«, pač pa potreba po reševanju socialne stiske (ne vseh), ki jim pred leti to gotovo ni šinilo v glavo. Zakaj se tega ni spomnil nihče takrat, ko je imel dovolj dela na svojem delovnem mestu in seje v popoldanskem času lepo zabaval s »sivo ekonomijo«? Pisec članka, ki je tako ove-kovečil trud novih zagnancev, gotovo ni pomislil, da so lepote Pekla ljudem opisovali že pred 90 leti prvi pohodniki. Od takrat naprej se je izmenjalo najmanj pet skupin danes podobnim, vendar nikoli njihovo delo ni bilo omenjeno. Ta nepodpisani pisec naj bi to saj priznal. Kajti dobro ve, da ves ta čas Pekel ni bil neobljuden in zapuščen. Ne dvomim, da se sama soseska Pekel v bistvu ni spremenila, pač pa so spremenili ljudje, ki so se v ureditev te posegali, žal z mero lastnega okusa, ne oziraje se na povsod poudarjeno parolo, naj naravo ohranimo v čim pri-stnejši podobi. S to mislijo me je pot zanesla v to dolino, da bi na lastne oči ugotovil te nove pridobitve. Tipično za vso našo dolino, stisnjeno med strme griče, v katero se prek Pekla steka voda Otavščica - v katero se v dolini stekajo še mnogi bistri potoki, je dajala moč žagam samicam, ki jih je bilo evidentiranih 14. K žagam naj še dodam mline, ki so obratovali v določenih časih (glede na moč vode) skoraj vse leto. Danes žal od te industrije ni ostalo ničesar. Podrte stene in kupi kamenja, po katerih se plazijo razni kuščarji, so vse obraš-čene z raznim grmovjem, lesene brane jezov pa so že docela strohnele. To je usoda časa in ljudi, ki so jim modernejša sredstva omogočila lažji kruh. Mlin pred Peklom je ohranil svoj skelet in mi dal pobudo, da se v ta konec naše lepe narave zamislim, jo ocenim in kritično primerjam s tistim, kar je tam bilo in se dogajalo skoraj 50 let mojega spomina in aktivnega kreiranja pri ohranjevanju te prvobitnosti s sodelovanjem ljudi istih misli. Mline pozna naša domovina vsepovsod, duša le teh pa je kolo, ki vsakomur nehote pade v oči. Naše narodne pesmi in popevke so polne lepih besed, zato ni čudno, da bi to idiliko prezrli in je ne oveko-večili. Mlin v Peklu je med vojno (1941 — 1945) In še malo pozneje s svojim ropotom naznanjal okolici, da se v prazne vreče stresa strto zrnje. Na žalost so se pojavili zlikovci, ki so vdrli vtahram ingademolirali. Kolo samo je začelo kazati rebra, lopute so odpadle in kot ostarel starček je čakal, da se ga kdo usmili. Pa je prišel tudi ta čas. Vrhničani opevajo svoj »Stari maln«, ki ga čuva in napaja še- »Lintvern« in so prav ponosni na to samoto v svoji okolici. Sedaj je ta dobil še svojega konkurenta v novem »Starem mlinu« pred Peklom, ki ima toliko peklenščkov, kolikor si jih kdo vfantaziji zamisli. Žal v sušnem obdobju jih je težko najti. Takrat pa, ko divje vode iz okoliških pobočij pri-hrumijo prek slapov in skal, si v zamegljeni soteski lahko vsak grešnik izpere grešno dušo in ohladi telo do take mere, da bo iskal pomoč, ko bo zamenjeval mokre cunje na sebi. To bi bila tudi poravnava za vsa pred peklom storjena poželjena ali pregrehe. Peklenski ogenj se je tu spremenil v blagodejni hlad, ki neizkušenega obiskovalca lahko potisne bolnega pod odejo -za opomin v bodoče. Če bi razmišljal o tej zgodbi in o peklenščkih, bi se malo ironično posmejal ob pomisleku, da se te prikazni pojavljajo vsepovsod kot dvospolniki in so pač specifika naše dežele ali okolice. Ta naš »Pekel« večnega ognja in rešetk, na katerih naj bi trpele grešne duše, ne pozna. Vse, kar je na tem svetu grešnega storil, se mu (razen mokrote) oprosti, ob oglušujočem bobnenju podivjanih voda, ki udarjajo v stene in razmetano skalovje. Vsakdo se spomni le, da so tisti strahovi iz otroških let v popolnem nasprotju z doživetim. Ob tem dejstvu pa bi nekaj graje le zaslužili tisti preoblikovalci pred Peklom, ki so se lotili prenove in posegli neusmiljeno v naravo. To bo potrdila narava sama, ko bo med bučanjem z maso vode podirala njihov trud in ga korigirala in odnesla vse, kar bi se ji zoperstavilo na poti v dolino. Ta resnica, ki se bo pokazala, bo izmaličila delo in obsodila greh, ki bo nepremišljena dejanja, da delajo prav, krepko kaznovala. Nikomur ne vsiljujem, da mi pritrjuje, prepričan pa sem, da bodo vsi tisti, ki so do sedaj aktivno delovali in s pravico svojega lastnega mnenja tudi povedali svoje, če bo potrebno. Vsako dobronamerno, tudi kritično misel, ki se je izluščila o napredku tudi takrat, ko smo postavljali prvo leseno barako, smo znali zagovarjati in tako jo bomo sprejemali tudi sedaj. Te odločitve pa naj bodo v bodoče glasne in jasne, v nobenem primern pa ne odločitve nekaj ljudi, ki naj bi si jemali monopol nad vsem, kar naj bi se v našem predpeklu ali Peklu v bodoče dogajalo. Lepo napisana »dobrodošlica o Peklu« nepoznavalca Pekla lahko zavede, da je res v tem svetu grozečega imena. V gostišču onkraj vode lahko takoj prežene ta strah ali pa celo tam ostane pozno v noč, ne da bi ostal lačen ali žejen. Ob takem razpoloženju niti ne pomisli, da je le v dolini pred Peklom, da mu je ta ostal skrit, ker vanj sploh vstopil ni. Pred 40 leti, ko so mladi fantje začeli s prvo obnovo in še kasneje, ko smo postavljali prvo leseno barako, nam je bil cilj, da nikakor ne iznakazimo lepe ravnice v vis-a vis obstoječega gostišča. Naš namen je bil, da jo ohranimo tako, kot je, na kateri naj bi prirejali občasne razvedrilne programe in popestritve enoličnega življenja. Obnove mlina se nismo mogli lotiti, kajti urejanju nesporazumov med solastniki kakor tudi zadostitvam raznih predpisov nismo bili kos. Tudi lep in dober namen, da stisnemo pod pobočje hriba pod mlinom lepo leseno gradnjo, ki naj bi predstavljala žago-sa-mico s kamnitim prizidkom, tako imenovano »pečnico«, nam ni uspel. V tem objektu naj bi našli zatočišče vračajoči se in utrujeni turisti, ki bi se lahko tudi okrepčali intakopo-tolaženi odšli po dolini navzdol (ali navzgor). Tako bi nekako ohranili nekdanjo podobo doline, kot relikt na čase, ki jih je čas tako neusmiljeno osiromašil. Resničnost ob pogledu na ta prostor me je razočarala. Znašel sem se v novem svetu! Slika, ki soji neznani ljudje polagoma odvzemali okvir, se je popolnoma spremenila. Mlin, ki je bil skrit pod gozdičkom, se že od daleč kaže popolnoma v novi luči. Naravna zelena pregrada pred njim je postala žrtev sekire in motorne žage, dodobra so skoraj vse oskubili »na balin«. Današnja slika kaže podobo neke male predalpske planšarije, ki so jo sicer z mero občutka pregradili. Od prvotnega je ostala le divja hruška in javor (ki sta se z leti lepo odebelila), od lepo cvetočega grmovja belega trnja (gloga), ki je spomladi cvetel po vsej okolici, kot bi na njem ostale zadnje snežinke, se je spremenil v dim. Rdeče jagode so s te podrasti razveseljevale kose in drozge, pa tudi marsikateri poznavalec naravnih darov je na njih obujal spomine ob toplem čaju z obiska v Peklu. Za spomin in vzorec so prizanesli le največjemu, ki bode samo z nekaj metrov visoko krošnjo v nebo, ki bo še dajala čaj in dobro pojedino ptičicam, ki jo bodo še obletavale na jesen. Potoček, ki je odtekal pod gozdom od mlina, je izginil. Dobil je novo urejeno strugo. Ta premošča betonski pro-pust, ki je ravnico prisilno razpolovil. Nastala je nenaravna prepreka - kot nova past razigranim otrokom, ki bi nekontrolirano ušli izpred oči svojih varuhov. Nižje pod propustom so oblikovalci regulacije potočku le prizanesli. Spomladi se bodo tam izpod velikih la-puhovih listov in lepih rumenih cvetov kalužnic še oglašale zelene krastače in žabe, katerih regljanjese bo še mešalo s šumenjem vode v soseščini. Tudi plava perunika bo mogoče še vzklila med grmovjem, male ribice-pisančki pa bodo mogoče le še zašli v te vodice na svoj svatovski potep. Tako je bilo nekdaj, danes pa čakajmo, kakšna bo resnica od opisanega. Ravnica ob potočku je okrašena z velikim kupom strešne opeke (bobrovca) in belimi bloki zidakov. Vse je lepo deponirano, kar da misliti, da načrtovalci hočejo še kaj spremeniti. In res! Prek mostlčka zevajo iz nasutega materiala trije betonski jaški, kar naj bi pomenilo, da je prostor pripravljen za novogradnjo. Vsak še tako slab gradbenik bi lahko takoj ugotovil, da je na »vidiku« tudi predpeklenski »Kloš-merl« - s pomislekom, da narava v dolini le ni obdarjena tudi z ricinusom, ki bi ob otvoritvi avtorjem odstopil predpravico uporabe. Ob razmišljanju, kaj vse se skriva v ozadju te tako varovane skrivnosti, sem začel razmišljati o namigu člana »te nove združbe«, da bi tam zgradili tudi brunarico, torej turistični objekt, ki naj bi bil pospeševalnik novega turizma pred Peklom in seveda s tem tudi vir namišljenega dobičkarstva. Ali nimajo zasnovalci takih idej okoli sebe niz primerov, kako si kljuke brunaric menjavajo novi in novi upravljalci, da društva teh objektov ne morejo vzdrževati in da se jih končno za simbolno ceno polastijo ljudje iz profesije? Od tu naprej pa se začne nova zgodba. V pohlepu po denarju izvajajo nove metode in nastavljajo potrošnikom limanice vseh vrst, od disco klubov, džu boksov, do oglušujočega vpitja sodobnih popevkarjev in afriških bobnov, katerih hrup bi razpo-dil vse živo v okolici. Ali se avtorji teh načrtov sploh zavedajo, kaj delajo? Ves tisti idilični mir bi se tam porušil, peklenska dolina bi postala zatočiš- če motoriziranih marsovcev, pred katerimi bi zbežalo vse In po pametni presoji predstavlja tudi konec miru in tišine, ki jo obiskovalci v Peklu pričakujejo. Zato je treba v naprej zatreti vsak vir pijančevanja, pretepa, že če hočete tudi nemorale. Če pa si kdo zamišlja, da bi postal konkurent obstoječemu »gostišču«, se krepko moti. Lastnik gostišča je bil od prvega dne tako moder in pameten, da je takoj vzpostavil red, s katerim si je zagotovil poštene goste, ki ne delajo nevšečnosti njemu samemu ne organom pregona. Na žalost je nekdo že zasejal seme razdora, prepričan sem, da to ne v korist turizma, temveč svojih egoističnih ciljev, ki jim bodo prej ali slej nasedli pošteni turistični delavci ali pa jih bodo izločili iz svoje srede, ko bodo spoznali zmoto. Ker iz preteklosti poznam metode in načine, kako se vdreti tja do mlina in zasuti zelenico pred njim, da je ne bi prepoznali. Tudi že omenjeni odprti odtočni kanal predstavlja mogočo nevarnost za otroke, ki bi se brez nadzorstva podili tam okoli ali za ljudi, ki bi se v mraku znašli pod vplivom maliganov in poškodovani odnesli domov spomin na nastavljeno jim past pred Peklom. Ko sem prečkal strugo, se mi zaradi nizkega vodostaja še nogavice niso zmočile. Protivodno po levi strani navzgor se na ravnini znajdeš na stezicah, ki so si jih po mili volji obiskovalci prilagodili svojemu okusu. V primeru velike vode je ta del poti neprehoden, razen če kreneš strmo v breg na levi ali desni strani in obideš vodno prepreko. Druga močna brv, ki prečka strugo vode, te pripelje do precej velikega vzpona navzgor, na desni strani pa obiskovalca št. 5 zapusti za seboj lepo doživetje in tudi pohvalo tistim, ki so res mojstrsko ob vseh nevarnostih v tej divjini pokazali smisel in tudi junaštvo dela. Zadnji, peti slap, ki je verjetno najlepši, je dobil zopet nove preureditelje, za katerim, so ostale le betonske stopnice in na vrhu lep mostiček, s katerega se vali lep razgled navzdol v lesa polne »žaklje«. Menim, da bi tu ne glede na očuvanje narave le moral poseči človek in odstraniti tisto, kar je res sama narava tako grdo iznakazila. Spomin na mline in nekadnje žage je pač deponirala v ta brezna, ki so tako Izgubila svoj čar. Svojo vrnitev v dolino sem usmeril v drugo smer in pri prvih stopnicah srečal nekaj turistov in tudi dam, ki so v salo-narjih poskušale priti čimvišje. Pred leti sem take dame srečal ob poti navzdol bose, kajti, smešno ali ne, drugače ni šlo. Kako si avtor zamišlja rešitev v Peklu. Risba kaže žago samico. .s pride do zaželjenega cilja, svetujem vsem, ki na kakršnemkoli področju odločajo, da v kali onemogočijo uvajanje režima, ki bi podrl obstoječi mir! Mlin, kije bil nekdaj prikrit in obraščen z zelenjem, je dobil novo obleko. Vzeli so mu staro patino, kolo pa se vrti v veselje otrokom, čeprav je iz etnografskega gledišča daleč od tistega, kar je nekoč bil. Vrtenje kolesa, ki se je nekdaj dalo ustaviti s premično rako, ki je vodo usmerila vstran, je s prenovo odpadla. Ali je kdo pomislil na varnost? Kaj bi se zgodilo, če bi mali ciciban zašel v bližino kolesa in bi ga ta tok neustavljivega vrtenja dobil v svoj objem? Kdo bo nosil posledice? Tudi dotok vode do rake ne obstaja več. Vodo so iz nekdanje dotočne struge lepo speljali v betonske cevi, s čimer je nastala lepa, sicer slepa sprehajalna steza. Lastniku gozda je ta sprememba prav dobrodošla, saj je tako nastala lepa gozdna vlaka, če je ob velikem neurju masa vode ne bo uničila. Tudi v tem okolju so čistilci lepo poskrbeli za preglednost, saj so uničili vso živo podrast, ki je le zadrževala vso navlako, ki jo je voda nanašala s seboj. Hudourniško vodo iznad mlina so zopet mojstrsko utesnili v odprt betonski kanal, s čimer so lepo ravnico od strani mlina razpolovili. Tu je nekoč obstajalo kopišče za kuho oglja, ter tako imenovane »grede«, kjer so ženske iz okolice sadile »kaps« (zelje) in ga tako oplemenitenega presajale na njive, bližje ležeče k domu. Turisti, ki posedajo tod okoli, o tem ne vedo ničesar, je pa le del folklore tega kraja. Zbiralnik vode, napeljane na mlin, je na kraju, imenovanem »lahki kamen«. Vprašanje pa je, če bo vzdržal ogromen pritisk vode, ki je na tem mestu najmočnejši. Prizadevanje, da bi ga »skrili«, je hudo dvomljivo, in le čas bo pokazal, če so delali prav ali narobe. Le težki kamniti bloki bi preprečili, da voda ne bi odnesla že omenjeno gozdno vlako in poškodovala betonske cevi, ki so vkopane pod njo. Vsa ta masa vode zna opozori v skale zabetonirana plošča z napisi, česa se v Peklu ne sme početi. To skalovje, ki štrli skoraj nad cesto, so po starih fotografijah sodeč prvi pohodniki imenovali »Galerije« v Peklu. Tu se torej prične res pravi Pekel in prav nepošteno bi bilo, da bi danes kdorkoli skušal spreminjati že od nekdaj utečena imena. Izza tega skalovja občasno prihru-mi močan tok hudourniške vode iz doline »Bezgavka«, ki so ga zdajšnji urejevalci primerno ali na žalost nezadostno usmerili v glavni tok. Ko bo razdiralna moč vode pridr-la do spodaj ležeče omenjene brvi, bo uničila dokaj lepo široko pot, se bodo šele zavedli, zakaj smo nekdaj speljali stezo v breg in obšli sicer sedaj to neopaženo prepreko. Enake napake so spregledali tudi do vzpona navzgor, kjer neopazen plaz naredi veliko razdejanje, če se ga ne bo pravočasno poglobilo. Po obstoječem stanju sodeč se urejevalci del v samem Peklu še niso lotili. Razen prehodov čez vodo se vidijo še sledovi nekdanjih klopi in miz, kar vse verjetno bo tudi enkrat prišlo na vrsto. Do platoja pred slapom št. 3, do koder so speljane že od nekdaj prve stopnice, bi bilo tako nujno urediti vse pomanjkljivosti, kajti do tod nekako seže mik vsakega obiskovalca - češ, kaj bi videl. Po strmih stopnicah navzgor, ki se končujejo z nič kaj okusno »dimnikarsko lojtrco«, prideš prek zračnega grebena (ki ni zavarovan) do križišča stez. Pot navzgor vodi na »Hudičev zob« in naprej ob pobočju visoko nad strugo naprej k slapu št. 5. Graditelji so pri gradnji dali prednost stezi ob strugi (kar je prav) in z lepimi in varovanimi brvmi pokazali vso divjino te soteske. Nad slapom št. 4, kjer so lepe, v apnenec iz-dobljene velike kotanje, imenovane »žaklji«, bo verjetno nujno stezo zavarovati, kajti vsak najmanjši zdrs bi pomenil vse najhujše. Umirjena voda, ki jo zopet lahko opazuješ z desne strani nizvodno - preide v ozek, skalnat prelom v ozko korito, ki se tako tudi imenuje. Lep sprehod k slapu Zato je pač to Pekel in ne Tivoli! Pobudnik tega sestavka sem izključno sam in so moje navedbe le sad mojega osebnega razmišljanja. Ker sem ta naš Pekel odkrival že v mladih študentovskih letih in ga pozneje mnogokrat prešel kot lovec v vseh letnih časih, ne glede na vremenske razmere slonijo moja opažanja izključno tudi na doživetjih in so mi zato vse spremembe še tembolj zaznavne. Nikomur ne vsiljujem, da mora misliti z menoj, prepričan pa sem, da bom za te moje trditve našel mnogo somišljenikov. Mogoče bo to dejstvo nas zopet nekje zbližalo, da bomo javno povedali tisto, o čemer smo razmišljali pred 40 in 50 leti. To naše idealiziranje pa se danes nekje izkrivlja in hoče iz te doline narediti zabaviščni park z vsemi nepopravljivimi posledicami. Turisti si želijo miru brez alkohola in raznih novosti, ki bi v končni fazi prizadele vse davkoplačevalce in pokvarile oaze miru in tišine, ki le redko kje še obstaja. Izognimo se temu grehu in trezno premislimo, kaj je prav in kaj bi bilo narobe. Vsi strici in tete, ki naj bi stali nekje v ozadju, naj se temu pridružijo, kar bi bilo edino smotrno in pošteno! Pozivam vse, ki so na kakršnemkoli mestu odgovorni, da se podoba krajine divje ne lastnini ali celo privatizira, da ukrenejo vse, da »novi« turizem nam ne iznakazi tistega, kar nam je narava dala. Tudi naši zanamci bodo za to našo skrb gotovo hvaležni. Prosim uredništvo, da vse sestavke, ki bodo v tej zvezi nastali, da njihove avtorje javno tudi objavi. Če sem jaz »igral na odprte karte«, naj to stori tudi kdorkoli. Sestavek, ki bo sledil, bo namenjen zgodovinskim trenutkom pri odkrivanju Pekla, ljudem, ki so pri tem sodelovali v vseh okoliščinah, ki so kakorkoli oblikovale razvoj te naše peklenske doline. Cenjeni bralec je lahko opazil, da v nobenem primeru v sestavku nisem bil oseben, zato tudi ne bi želel, da bi me kdo drugače užaljen razumel. France Leben ODPRTJE NOVIH PROSTOROV GLASBENE SOLE NA VRHNIKI Odslej bo zvenelo drugače V petek, 8. oktobra, je glasbena šola na Vrhniki uradno odprla svoje nove prostore v prenovljenem domu JLA, na Trgu Karla Grabeljška. Goste je najprej pozdravil Ivan Bizjak, minister za notranje zadeve, ki je opravil slavnostno otovritev nove glasbene šole na Vrhniki. Nadaljevanje slo- Minister Ivan Bizjak je pre-rezal trak in tako simbolično odpre nove prostore glasbene šole. vesnosti je potekalo v koncertni dvorani. Prav na začetku slovesnosti se nam je predstavil najboljši slovenski klarinetist Tadej Ke-nig, na klavirju pa gaje spremljala njegova profesorica Urša Drinovec. Nato je besedo prevzel predsednik skupščine Vinko Tomšič: »Vneto se oziramo v Evropo, oblikujemo demokratično družbo, iščemo vzore in prisegamo na tržne zakonitosti. Tolarje naj bi vlagali le tja, kjer se bodo dobro obrestovali. Ali naj te zakonitosti veljajo tudi v šolstvu in kulturi? Profesor Andrej Capuder pravi: »Kultura je celostni pečat naroda!« Narod pa so rodovi, povezani iz preteklosti v prihodnost. Ti iz prihodnosti pa so naši otroci. Njih še ne zanima, kako se najbolje naloži tolar. Zanima pa jih poleg šole marsikaj drugega. Skoraj tristo jih je na Vrhniki, ki jih veseli glasba in zato obiskujejo glasbeno šolo. Zakaj jim tega ne bi omogočili? Saj so že do sedaj uspešno nastopali na različnih tekmovanjih. Mnogo najvišjih priznanj in nagrad so osvojili prav njeni gojenci. Omeniti moramo tudi bivše učenke in učence glasbene šole, ki sedaj sodelujejo v orkestru, pri godbi, pri številnih in raznolikih pevskih zborih ter v cerkvenem zboru. Ponosni smo tudi na študentke in študente, ki nadaljujejo študij glasbe na srednjih in višjih šolah. Vse dosedanje delo in uspehi so sad dolgoletnih prizadevanj mentorjev, profesorjev in staršev. Dve leti bo minilo, odkar je zadnji vojak JA zapustil Vrhniko. Prazen je ostal tudi dom JA sredi Vrhnike. Naša generacija Vrhničank in Vrhničanov je v njem prebila veliko veselih ur ob plesu in poslušanju popevk. Še sedaj se radi spominjamo Marjane Deržaj, Iva Robiča in drugih jugoslovanskih pevcev. Jezik nam tedaj ni bil ovira, sedaj pa se je Najbolj srečen ob otvoritvi je bil direktor Viktor Zadnik, ki je v tistem trenutku pozabil na vse težave ob sami gradnji glasbene šole. mnogo takrat sklenjenih prijateljstev pretrgalo. Bilo je več predlogov, kakšni dejavnosti naj bi namenili dom. Končno smo se odločili za glasbeno šolo. Stara stavba je namreč postala pretesna, ker je vsako leto več učencev, ki želijo vstopiti v svet glasbe. Dr. Michael De Bakey je po koncertu Slovenskega okteta leta 1967 v ZDA rekel: »Nekaj nenavadnega, neki silno močan značaj slutim v vašem narodu. V zgodovini ste se obdržali zgolj zaradi svoje kulture, ne zaradi sile, a mislim, da je tak narod nepremagljiv. Sleherni nasilnik namreč ve, da si ga ne more podrediti; lahko ga samo izbriše, a potem nima več komu vladati.« Danes, ko izročamo šolo njenemu namenu, lahko rečemo, daje pravilna odločitev, ko smo se odločili, da spremenimo dom JA v glasbeno šolo. Kakor namreč dobro vemo, je moč naroda, še zlasti našega, tudi v kulturi.« Poleg župana nas je pozdravil tudi direktor glasbene šole Viktor Zadnik, ki je največ povedal o sami preureditvi objekta ter težavah, ki so jih spremljale pri delu. Gospod Zadnik ima za to, da je zdaj na Trgu Karla Grabeljška nova glasbena šola, prav gotovo velike zasluge. Sam pa ve, da brez pomoči, ki jo je bil deležen, ne bi zmogel tako velikega dela, zato se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki so sodelovali pri prenavljanju starega objekta. Za gospodoma Tomšičem in Zadnikom je nastopil godalni ansambel glasbene šole Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija: kasneje pa nam je — tudi pod vodstvom M. Fabianija — igral še komorni or- kester glasbene šole. Med drugimi so zaigrali tudi skladbo Čestitka, ki jo je Jani Golob napisal posebej za to priložnost. V spremljavi komornega orkestra je na slovesni otvoritvi nastopila tudi solistka Alenka Naveršnik (čelo), ki je ena najboljših glasbenic na Vrhniki. Je članica godalnega kvarteta, komornega orkestra ter godalnega ansambla. Po končani uradni slovesnosti nas je gospa Nadja Strajnar-Zadnik, ki je na prireditvi povezovala program, v imenu vodstva šole povabila na ogled novih prostorov in takoj nato na pogostitev, ki so jo pripravili v sodelovanju s pice-rijo Boter. Direktor glasbene šole Viktor Zadnik je povedal, da je ze- lo zadovoljen z novim objektom, ki je bil izredno velika investicija, hkrati pa je izrazil presenečenje, da so občinski možje in občani v takih gospodarskih razmerah sploh dovolili tako veliko naložbo v kulturne namene. Gospod Zadnik je zato hvaležen vsem, ki so podprli idejo, naj se zapuščeni dom JLA preuredi v glasbeno šolo, še posebej pa se zahvaljuje tistim, ki so mu to idejo pomagali uresničiti. Prve priprave za spremembo namembnosti objekta so se začele že pred dobrima dvema letoma, vseskozi pa je direktorja glasbene šole pri delu podpiral predsednik IS SO Vrhnika Vili Granda, ki ve, da vrhniška glasbena šola dosega lepe uspehe. Kljub temu pa ni šlo vse tako gladko, oviro pri izvedbi tega projekta je predstavljalo Ministrstvo za šolstvo in šport, ki gospoda Zadnika ni finančno podprlo. Da mladi glasbeniki zdaj lahko vadijo v mnogo bolje urejenih prostorih, je bilo potrebno veliko posegov v stari objekt. Dom je v celoti prenovljen, poleg tega je tudi na novo zvočno izoliran. V novi glasbeni šoli imajo štirinajst učilnic za učenje inštrumenta, učilnico za nauk o glasbi in dvorano s kar stoštiridesetimi sedeži, v kateri naj bi bili koncerti in podobne prireditve. V novih prostorih in z novo opremo bodo glasbeniki na Vrhniki prav gotovo še naprej dosegali dobre rezultate. spela Gutnik Petnajst let folklorne skupine Ligojna Letos mineva 15 let od začetka delovanja folklorne skupine LIGOJNA. Zbrali smo se leta 1978 za pripravo proslave ob dnevu žena. Načrtovali smo nastopiti na tej prireditvi in poživiti že klasičen program ob takih priložnostih. Druženje je kmalu pomenilo več kot same vaje in nastopanje, ki je sledilo eno za drugim. Sprva domačini — Ligojnčani — so bili navdušeni nad folklorno skupino, ki je iz pozabe obudila stare ljudske plese in običaje, kajti znano je, da prav Li-gojnčane močno navdušuje folklorni ples ter pesem. J v' Skupini šo namenili vso podporo, ki je začela navduševati prijatelje ljudskega izročila tudi drugje. Značilno za našo skupino namreč je da so plesi zaplesani doživeto in z veliko veselja ter predanosti. Marsikdo je po našem nastopu večkrat dejal: »Kar zaplesal bi z njimi.« V dolgih letih nastopanja doma, v domači občini ob raznih priložnostih po Sloveniji in tudi zunaj njenih meja so si folkloristi pridobili mnogo prijateljev. Znamo ceniti prijateljstvo posebno tistih, ki z nami zapojejo, se radi družijo z nami. Največ prijateljev smo spoznali prav na vseh Kmečkih ohcetih v Ljubljani, saj so tja prihajali folkloristi iz vse Slovenije in iz zamejstva. Nepozabno je bilo druženje s koroškimi Slovenci. Petnajstletnico delovanja bomo praznovali skupaj z našimi prijatelji Belokranjci kar v Beli Krajini. Ob praznovanju pete in desete obletnice pa smo doma gostili dve belokranjski skupini. Kot prva je bila naš gost folklorna skupina iz Dragatuša v Beli Krajini, kot druga pa folklorna skupina Zeleni Jurij iz Črnomlja. Odločili smo se, da obišče- mo Belo Krajino in si ogledamo nekaj znamenitosti: Mi-treum v Ručetni vasi, stare mline na Kolpi, Vinico, belokranjsko narodno nošo in njeno izdelavo pri gospe Marici Cvitkovič, razna obeležja vinske ceste, prizorišče jurjeva-nja v Črnomlju itd. Po ogledih bomo organizirali družabno srečanje pri zidanici med trt-jem s prijatelji belokranjskih folklornih skupin. Že vnaprej se veselimo tega snidenja! Folklorna skupina LIGOJNA pripravlja tudi jubilejni koncert in ga bo predstavila takoj po Novem letu. Letos bomo organizirali še star ljudski običaj ali navado: rajanje na Martinovo soboto, in to v Ligojni. Folkloristi Ll-GOJNE bomo poskrbeli, da bo tega dne kar najbolj prijetno! Vabimo vas, da se nam pridružite! Folklorna skupina Ligojna Polna dvorana pa je bila pretesna za vse gledalce otvoritvenega koncerta. NA SEJMU SODOBNA ELEKTRONIKA TUDI LIKO PRISS IN ISKRA ANTENE Računalniki in antene Letošnji sejem Sodobna elektronika v Ljubljani je bil od 4. do 8. oktobra. Sejem je bil najpomembnejša tovrstna prireditev v Sloveniji. Razstavljali so profesionalno elektroniko, telekomunikacije, radiodifuzijo, opremo za proizvodnjo, sestavne dele, funkcijske enote in materiale, visoko tehnologijo in znanje. Sejem Sodobna elektronika je letos praznoval svoj jubilej, saj se je tokrat predstavil že štiridesetič. S predhodnikom zdajšnje Sodobne elektronike se je tudi začelo obdobje sej-movanja v Ljubljani. Takratna prireditev je bila namreč prva sejemska prireditev po vojni na slovenskih tleh. Tako začetki sejma v elektroniki segajo v leto 1953, ko so v Ljubljani pripravili 1. mednarodno razstavo radia. Takrat se je predstavilo 22 razstavljalcev, polovica domačih in polovica tujih, razstavo pa je obiskalo več kot 17 tisoč obiskovalcev. Sejma so se udeležila podjetja iz Avstrije, Francije, Italije, Švice in Velike Britanije. Z leti se je sejem Sodobna elektronika krepil in postajal vse večji. Na sejemskem prostoru se je srečevalo vedno več domačih in tujih razstavljalcev, vedno večji pa je bil tudi obisk. Največ obiskovalcev je bilo v letu 1960, ko si je sejem ogledalo več kot 112 ti- soč obiskovalcev. Na sejmu so vedno sodelovala tudi vrhniška podjetja, in sicer najprej bivši Elektron, nato ISKRA Antene, v zadnjem času pa še LIKO PRIS in nekateri podjetniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo elektronike oziroma raznih sklopov in elementov za računalništvo. Letošnji sejem je sovpadal ravno s 65. letnico RADIA Slovenija in 35. letnico TV Slovenija. Prvi poskusni televizijski program je krenil prav s sejma Sodobna elektronika. Vseskozi pa je sejem spremljal novosti na področju elektronike in že v začetku šestdesetih let sta bili na sejmu prikazani laserska tehnika in mikro elektronika, konec sedemdesetih let pa so lahko obiskovalci občudovali robota, ki je bil plod domačega znanja, leta 1982 pa je bil razstavljen prvi laserski gramofon. Letošnjo Sodobno elektroniko je predstavljalo več kot 400 razstavljalcev iz 21 držav, ki so razstavljali na skoraj 7000 kvadratnih metrov površin. Tudi Vrhnika je bila zastopana na sejmu, saj sta dve podjetji LIKO PRIS in ISKRA Antene razstavljali svoje izdelke. Ob odprtju sejma smo v Hali A2 našli razstavni prostor LIKO PRIS, ki je razstavljal svoj program opreme: — elemente industrijske avtomatizacije AEG MO-DICON (programski krmilniki, industrijski inteligentni prikazovalniki, industrijske komunikacijske mreže); — računalniški sistemi DTK (osebni računalniki); — računalniška perferija FUJITSU (tiskalniki, diskovne enote); — komunikacijska oprema EMULEX (komunikacijski strežniki, tiskalniški strežniki); — programska oprema PARAMETRIC TECHNOLOGY CORPORATION (programski paket za mehansko načrtovanje CAD/-CAM The pro (ENGINEER). V hali B, kjer je bil razstavni prostor ISKRE, pa so Antene razstavljale svoj antenski program: klasične TV antene, satelitske antene, razne antenske ojačevalnike In naprave za kabelske sisteme. Vse elemente je bilo moč tudi kupiti ter se strokovno pogovoriti o načinu montaže in uporabe teh elementov. S. S. Razstavni prostor LIKO PRIS z razstavljenimi elementi računalniških sistemov Od ljubljanskega sejma smo prejeli tudi program sejmov in razstav, ki bodo še do konca leta 1993: ZDRAVJE REHATEH - 26. DO 31. 10. 24. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje in 2. razstava rehabilitacijskih izdelkov in storitev; LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM z mednarodno udeležbo; SKI EXPO - 1. DO 5. 12. (24. slovenski sejem opreme za zimski šport in turistične ponudbe zimski* športnih središč doma in v tujini); VESELI DECEMBER - 15. DO 30.12. (prodajni sejem raznih izdelkov) S tem želimo vzpodbuditi še druga podjetja in obrtnike, da se predstavijo na Ljubljanskem sejmu ob določenih napovedanih sejmih, da predstavijo sebe in svoje proizvode ter tako tudi Vrhniko širšemu slovenskemu prostoru. V novembrski številki »NČ« pa bomo predstavili program sejmov Ljubljanskega sejma za leto 1994. PET ZVONOV V ZVONIKU Nova zvonova pri svetem Pavlu, Jožefov in Florjanov Vrhniška dekanijska in župnijska cerkev sv. Pavla ima od predzadnje nedelje v oktobru še dva zvonova, skupaj jih zdaj v zvoniku visi in zvoni pet. Novi je največji, tehta tri tone in pol, uglašen je na H, izdelal ga je passauski livar Rudolf Perner, na njem pa je napis Svetemu Jožefu v varstvo v letu vojne 1991 — Hvaležni Vrhničani. Drugi novi zvon tehta manj, uglašen je na Fis, naredil gaje isti passauski mojster, na njem je napis Sveti Florijan, obvaruj nas časnega in večnega ognja. Zvonova je blagoslovil ljubljanski pomožni škof msgr. Lojze Uran na posebni slovesnosti v nedeljo popoldne, ko je z neba lilo, kot da bi sveti Florijan zlival svoje golide. Nova bronasta zvonova sta se pridružila prejšnjim trem, ki jih je ulil zvonarski mojster Sa-massa iz Dunajskega Novega mesta v letu 1921 v tonih Cis, E in A, vsi trije stari zvonovi pa so brez napisa. Govorniki na slovesnosti pred cerkvijo so posebej povedali, da je novi največji zvon pri svetem Pavlu velik tudi v slovenskih razmerah, nekatere cerkve sicer imajo tudi težje zvonove, toda bronastih ne, temveč železne, ki so jih v zvonike vlekli po prvi svetovni vojni, ko so prej ubrane bronaste metali iz njih, da bi jih prelili v topove — pa se je k sreči vojna končala prej. Ljudje so kar potrpežljivo čakali celo uro, da se je slovesnost začela. Veliki zvon je bil že obešen na dvigalo, ki ga je potem dvignilo v zvonik, kjer so ga k sebi potegnile krepke roke na posebnem vozičku, ki se je peljal po tramovih. Takoj so ga obesili v ležišče, k njemu potegnili še drugega, manjšega in proti koncu maše sta že začela zvoniti. Kmalu nato so se dela lotili tudi pritrkovalci in zadonela je tista lepa slovenska pesem zvonov, kakršne ne slišiš nikjer drugje po svetu, samo pri nas. Zvonilo je tudi, ko je bila že zdavnaj tema. Blagoslov novih zvonov nikjer ni čisto vsakdanje praz- novanje. Že pri naročilu je treba vedeti, kakšna harmonija se bo razlegala iz cerkvenih lin, pri vrhniških zvonovih je bilo nova zvonova treba uskladiti s tistimi, ki že desetletja vabijo v cerkev, oznanjajo praznike in se poslavljajo od pokojnikov. Ko sta se torej nova zvonova v družbi drugih oglasila iz zvonika, so ljudje molče poslušali in pritrjevali, kar je samo potrdilo že znano resnico, da so Slovenci svoja svetišča vselej gradili in opremlja- li tako, kot se za take hiše spodobi. In da jim žrtev zato ni bilo škoda. Zanimiva posebnost slovesnosti je bila tudi, da je domači oktet Raskovec pel ob spremljavi zvona, od katerega je dobil intonacijo. Cerkveni pevski zbor pa se je tudi tokrat izkazal z ubranim petjem pod vodstvom prof. Jožeta Trošta, in tudi ob spremljavi orgel in tudi godal. Slovenskim ljudem običajno za božje hiše ni bilo mar P I Z Z E R I J A PIŠEK FRANC, TRŽAŠKA 6, VRHNIKA Pesem slovenskih zvonov Zvon! Kakšna prijetna čustva prevzamejo človeka ob tej preprosti besedi. Kakor ključ je, ki odpre dušo in v njej shranjene mnogotere spomine. Kako neločljivo smo povezani z njimi — bronastimi pevci v linah zvonikov slovenskih cerkva. Spremljajo nas na naših poteh in nevsiljivo povezujejo utrip naših src v edinstveno simfonijo. Ko zapojejo, nas, vpete v tegobe vsakdanjika, mehko povabijo, da jim nehote prisluhnemo. Pesem slovenskih zvonov je pesem slovenske zemlje. Preprosta, a vendar nikdar enaka. V njej je ujet ritem letnih časov, šumenje rek in gozdov, odmev strojev v tovarnah, vrvež v mestih in spokojnost na vasi. Spomladi je v njej čutiti vdanost In vonj sveže zemlje, ki je pripravljena, da v svoja nedra sprejme seme za novo življenje. In ko nas v jesenskem deževju in šelestenju odpadlega listja narava opominja, daje še enkrat sklenila večni krog rojevanja in umiranja, je otožnejša. A zato nič manj veličastna. v Pesem slovenskih zvonov je pesem poti, ki je zaznamovala naš narod v tisočletnem boju za preživetje. V lepih nedeljskih jutrih so zvonovi vabili na tabore, kjer se je potrjevala narodna samozavest. Posojali so svoje ime tiskovinam, ki so v slovenske domove prinašale domačo besedo. Pretopljeni v ogenj bruhajoče pošasti, so umirali skupaj s slovenskimi fanti na tujih frontah. In ko so se vračali v zvonike, so s seboj nosili novo upanje za novo prihodnost. Pesem slovenskih zvonov je pesem dela in pesem počitka. Meri nam ure dneva in nas v večerni zarji kliče, da prisluhnemo svoji notranjosti. In je pesem našega življenja. Pripoveduje nam, da so v spev narave vtkane vse drobne usode. Prav tako ubrano zveni, ko v sebi nosimo praznik, ali pa, ko se v žalosti poslavljamo od dragega svojca. Veseli se z nami v lepih trenutkih in nas tolaži v urah, ko se zdi, da luč nikoli več ne bo pregnala tesnobe iz duše. In ko odzvanja mali zvonček nad zibko novorojenca, zveni enako lepo kot takrat, ko se oglasi vzonček za vasjo. To je pesem, ki je bila davno začeta in ne bo nikoli izpeta. Leon Gostiša NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Kronika dogodkov 21. 9. so praznovali vsi, ki so imeli rojstni dan julija, avgusta in septembra. 7.10. smo obiskali dom Bo-kalce, ki letos praznuje 40-letnico obstoja. Poleg razstave smo si ogledali tudi njihove prostore. 12. 10. je bila naša gostja gospa Milena Vovk iz Borov- nice. Zahvaljujemo se ji za prijetni urici, ki ju je delila z nami! Od kod smo doma? Ko se spoznavamo tukaj v domu, je prvo vprašanje: »Od kje si pa ti doma?« Pogovor nanese še na bolezni in na težave, saj smo zaradi njih prišli v dom. Tako se spoznamo Na zdravje vsem, ki praznujejo rojstni dan. med seboj in si dajemo poguma. Jaz sem kmečki sin. Do 19. leta sem delal doma vse — od pastirja do kmeta in vse je kazalo, da bom prevzel kmetijo. Pa me je bolezen v 19. letu za eno leto spravila v posteljo. Zdravnik mi je priporočil, naj se izučim kakšne obrti, saj je kmečko delo pretežko. Odločil sem se, da se bom izučil za ko-larja. V vajeniški šoli smo bili iz raznih krajev. Vajeniško dobo sem opravil na Vrhniki pri Luku Žitku. Že takrat sem spoznal Vrhničane. Nas, Logatča-ne, so si zmerom radi sposodili. Navada je bila taka, da je bilo na roženvensko nedeljo »žegnanje« v Logatcu. Na ples so prišli tudi fantje iz drugih vasi in uživali, če so nas na različne načine dražili: »Kako je .poratal' bob letos?« Naš odgovor pa je bil: »Strok je velik, piko ima pa tako...!!!« in dobil je eno okrog ušes. Logat-čane so dražili tudi z verzi: »Logatčan s slamo natlačen, slama se vname, Logatčana hudič vzame«. Taki smo bili Logatčani. Včasih smo veliko dali nate običaje, zdaj imajo pa mladi druge zabave. So pač drugi časi. Janko Petek stroškov in so za ta namen radi dajali. Res imata tudi nova zvonova svojo trdno ceno, vendar je vrhniški dekan Florjan Božnar ob zaključku slovesnosti pohvalil tudi vse tiste, ki so v zvoniku naredili prostor za zvonova in so štirinajst dni delali od jutra do noči, vse neznane in znane darovalce, tisti z večjim deležem so bili botri zvonov, najbolj pa, če smo prav razumjeli, Jožefovo banko, svetemu Jožefu v čast poje največji zvon, da tako lepo skrbi za vrhniške župnijske potrebe. Kadar zmanjka denarja, je rekel gospod dekan, se obrne s priprošnjo na svetega Jožefa, je pojasnil, in se zadeve uredijo. Pomožni škof Lojze Uran pa se je pri večerji dekanu Bož-narju za trud oddolžil z zvonko zapeto napitnico Na mnogaja leta. Vsi drugi so voščilu pritegnili. V sklopu prednovoletnih prireditev na Vrhniki tudi letos pripravljamo dneve za naše otroke in njihove starše. Osrednjo pozornost ponovno namenjamo dobri igrači, saj sta igra in igrača pomembna dejavnika otrokovega intelektualnega, socialnega, gibalnega in čustvenega razvoja. Znano je, da pred novoletnimi prazniki kupujemo več igrač, ki jih namenjamo obdarovanju otrok, zato želimo, da bi otroku izbrali dobro in primerno igračo. Na tem mestu sem že pisala o nekaterih vidikih dobre igrače in jih tokrat le omenjam. Pri izbiri igrače bodite pozorni: — na otrokovo starost (ali kateri otrokovi starosti je igrača namenjema), — na material, tehnično obdelavo (površina, robovi, konice...) in ekološko neoporečnost igrače, — na varnost in možnost čiščenja igrače, — na priložena navodila oziroma podatke o igrači, — na otrokove želje, interese. Strokovno oceno igrač pri nas opravi posebna komisija, ki igrači lahko dodeli znak DOBRA IGRAČA. Znak je v obliki nalepke viden na embalaži igrače. Z letošnjo razstavo dobrih igrač, ki bo v Cankarjevem domu na Vrhniki od 30. novembra do 11. decembra, vam bomo predstavili kolekcijo igrač FISHER-PRICE. Igrače so pri nas manj znane (v Sloveniji so jo uradni zastopniki predstavili v začetku leta 1993), pa vendar so dobile strokovno oceno za dobro igračo. Kolekcija zajema igrače, namenjene dojenčkom, malčkom in predšolskim otrokom do 7. leta starosti. Igrače so iz raznovrstnega materiala (tkanina, plastika, les), namenjene so različnim igralnim aktivnostim, odlikujejo jih kvaliteta, funkcionalnost in varnost. Proizvajalci so igrače klasificirali z razvojnega in starostnega vidika. Na primer: — otrokove prve igrače (ro-potulje, mehke igrače, zvočne Veliki vrhniški novi zvon je težak več kot tri tone. Poje v tonu h. Ljudje so bili tudi na dežju okrog njega kar zadovoljni, čeprav jih je močil dež. Dobra igrača igrače), — igrače, namenjene domišljijski igri in posnemanju življenjskih situacij (kmetija, promet...). — mehke, puhaste lutke kot ljubkovalne igrače do otrokovega 2. leta starosti, — igrače za predšolskega otroka z didaktičnimi elementi in poudarjeno aktivno vlogo otroka pri igri (sestavljanje, kombiniranje, gradnja, oblikovanje, socialno kontaktiranje, gibanje), — avido-vizualne igrače od 3. leta starosti naprej (kasetofon, glasbila...), — miniaturno pohištvo, orodje in razni pripomočki, ki služi- jo nekaterim vlogam odraslih. Na otvoritev smo povabili dr. Ljubico Marjanovič-Umek, strokovnjakinjo s področja otrokove igre in igrač, ki bo predstavila kolekcijo FISHER-PRICE ter pomen igre in primernih igrač za otrokov razvoj. Otroci se bodo z igračami lahko igrali v prijetni igralnici v razstavnem prostoru, organizirana pa bo tudi prodaja omenjenih igrač. V času prireditve bomo otrokom pripravili še kulturni program in lutkovno delavnico. Časovni razpored aktivnosti bomo objavili konec novembra prek časopisa in obvestil. Milena Vidovič □ Fisher-Price ...MI GLEDAM05VET2 OTROŠKIH OČMI NAŠE IGRAČE NOSIJO ZNAK ******** DOBRA IGRAČA ******** GENERALNI UVOZNIK: SPECTRA INTERNATIONAL PODMILŠČAKOVA 25,61000 LJUBLJANA, TEL: 061/1254 063, FAX: 061/216 265 DRUGO GOSTOVANJE ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA CONCINITE NA NIZOZEMSKEM Slovenska pesem v deželi tulipanov Po petih letih smo se članice Ženskega pevskega zbora Concinite Vrhnika zopet odpravile na dolgo pot na Nizozemsko. Prejele smo povabilo Mešanega pevskega zbora Scaramouche, kateremu pa smo se tudi z veseljem odzvale. Za marsikatere je bil ta obisk že drugi, za mnoge šele prvi. In prav ta dekleta so se še s toliko večjim veseljem odpravljale na pot. Dan je bil vroč, a vseeno oblačen, ko smo se s polnimi kovčki prtljage odpravljale na pot. Še zadnji zamahljaji rok in že sta nas naša voznika Martin in Darko odpeljala proti Nizozemski. Po mirni vožnji - čas smo si krajšale z ogledi filmov in pa z našim petjem - smo zjutraj prispele v Köln. Zaradi pomanjkanja časa pa smo si lahko ogledale le kolnsko katedralo in nekaj nakupovalnih ulic. Pot smo nadaljevale proti nizozemski meji, kjer nas je čakal organizacijski komite RIHE-DO, torej naši gostitelji. Vendar pa je prišlo do nesporazuma, saj smo bili domenjeni na mejnem prehodu Bocholz, mi pa smo se peljali proti mestu Boholt. Z večurno zamudo smo vseeno dosegli cilj. Tu nas je že čakal naš rojak Edo Zupan ter naša stara prijatelja Rini in Herman. Odpeljale smo se v center za ostarele (Ten Eik), kjer smo tudi prvič na našem gostovanju zapele. Nato smo se odpeljale v Heerlen, kjer smo bile sprejete pri županu. V zahvalo smo tudi tam zapele nekaj pesmi. Pozdravila nas je tudi znana delavka med izseljenci - Mici Michon - Čebin. Izmenjali smo si še darila in že smo se morale odpraviti naprej. Naša pot se je tisti večer končala v Belgiji v mestu Eijsden, kjer smo tudi prenočile pri slovenskih izseljencih. Sprejel nas je gospod Žakelj, ki vodi slovensko društvo Slomšek. Sprejem je bil zelo prisrčen, videlo se je, da so veseli našega obiska in da jim slovenska pesem, predvsem pa stiki z domovino Slovenijo pomenijo zelo veliko. Jutranje slovo je bilo zelo težko. Večkrat smo se skupaj fotografirali, zapele smo jim še nekaj pesmi in si obljubili, da si bomo dopisovali in obiskali. Pot smo nadaljevali preko Antwerpna na Nizozemsko. V teku celega dneva smo si ogledali provinco Zeeland. Prvi večji postanek je bil pri znameniti Delti ekpo, kjer smo spoznali s pomočjo kratkega filma boj proti poplavam, katere so povzročale Nizozemski ogromno škode in žrtev. S pomočjo Delte ekpo pa je sedaj Nizozemska zavarovana pred Severnim morjem. Popoldne smo prispele v Den Haag, kjer smo si ogledale Madurodam (Nizozemska v malem). Nato pa smo nadaljevale pot proti Oldenzaalu, kjer so nas že čakali člani zbora Scaramouche.ki ga vodi Geert Christenhusz. Po kratkem sprejemu smo se razdelile po družinah in se odpravile k zasluženem počitku. V soboto zjutraj smo se odpravile na ogled coklarne, kjer smo tudi napravili skupinsko fotografijo, ki jo vidite. Ogledale smo si tudi znamenitost Ho-landije, to je mlin na veter; žal pa si širnih nasadov tulipanov nismo mogle ogledati, saj na žalost ne cvetijo celo leto. Vseeno pa smo si napravile ogromno zalogo tulipanovih čebulic, tako da se bomo lahko tudi me bahale z lepimi vrtovi, kakršne lahko občudujemo na Nizozemskem. Zvečer smo sodelovale na slavnostnem koncertu zbora Scaramouche ob 25. letnici njihovega obstoja. Njihov program je bil v celoti instrumen-talno-vokalni, kar pomeni, da je petje spremljal ansambel, pripravili pa so tudi plesne točke. Koncert je v celoti uspel, kritike našega petja so bile izredno dobre in nam naklonjene. V nedeljo smo imele koncert v cerkvi sv. Simona v majhni vasici Tilligte, skupaj z mladinskim zborom Thema. Na koncu je bilo vse občinstvo na nogah in zahtevalo podaljšek. Občutkov, ki smo jih doživljale ob tem pogledu, se sploh ne da opisati. Kasneje" pa nam je Edo zaupal, da do sedaj ni bilo še toliko ljudi na koncertu v cerkvi. Najbolj navdušene pa smo bile nad konji. Naši gostitelji so nam ponudili priložnost jahanja in vožnje s kočijo. Še pred ježo se je marsikatera odpovedala temu užitku, kasneje pa smo ugotovile, da se je večina pevk odločila za jahanje. Zanimiva je bila vožnja s koči- PRISLUHNITE SLOVENSKEMU SLOMŠKOVEMU PEVSKEMU ZBORU IZ BELGIJE ki gostuje na VRHNIKI, v četrtek, 4. novembra 1993 ob 19. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Povabili smo jih letos poleti. Pozdraviti nas želijo s slovensko pesmijo. Združuje in ohranja jih spomin na PRETEKLOST, delo v SEDANJOSTI in upanje na PRIHODNOST. Za svoje vodilo si je zbor izbral Slomškovo misel: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ - do zveličavne omike. Po koncertu se boste z našimi gosti - pevci lahko pogovarjali v mali dvorani Cankarjevega doma ter skupaj z njimi popili čašo rujnega. Vabijo: Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Vrhnika Zveza kulturnih organizacij Vrhnika Izseljensko društvo »Slovenija v svetu« jo. Med vožnjo smo pele in s tem vzbujale pozornost mimoidočih ljudi. Vsekakor pa smo najtežje pričakovale ponedeljek. Odpeljale smo se v Amsterdam in si ga kljub njegovi veličini, ogledati čim več. Odšli smo v muzej voščenih lutk Madamo Tussand, se sprehajale po trgovski ulici Kalvar Street ter se s čolnom peljali po amsterdamskih kanalih. Polne novih vtisov smo se vrnile nazaj v Oldenzaal ter še zadnjo noč uživale ob prijaznosti naših gostiteljev. V torek smo se odpravile še v nakupovalni center v Ensc-hede, popoldne pa smo obiskale center za mentalno prizadete, de Bussenkamp. Tu je zaposlen naš dobri prijatelj Edo Zupan. Prijetno smo se pogrele ob dobri zelenjavni juhi, ki so jo nam ponudili. Nato pa smo pripravile kratek kulturni program, v katerega smo vključile tudi same varovance, ki so se ob tem veselo zabavali. Pravzaprav bi lahko ob tej priliki povedala, da si brez Edota našega gostovanja ne moremo predstavljati, saj nam je ves čas stal ob strani, zlasti pa pri sporazumevanju med nami in zborom Scaramouche. Torej bi se mu še enkrat v imenu celega zbora Concinite zahvalila. Prav tako pa zahvala velja tudi Emanueli Molek, ki nam je skušala na najbolj duhovit način predstaviti kratko zgodovino Nizozemske, o ljudeh in njihovih običajih. Enako pa se moramo zahvaliti Dragici Pelan, ki je skrbela za javne stike, za govore in zahvale. Zares je bilo nepozabno. Spoznale smo deželo, ki je za marsikaterega Slovenca velika neznanka, zlasti zaradi velike oddaljenosti. Ponujena nam je bila možnost, da spoznamo ljudi, njihove navade ter kulturo in vem, da smo jo do dobra izkoristile. Rade pa bi se še zahvalile vsem, ki so nam omogočili potovanje na Nizozemsko. Polonca Šurca Ženski zbor Concinite pred coklarno PREDSTAVITEV VRHNIŠKEGA GODALNEGA KVARTETA Zabavna glasba na drugačen način V prvi polovici lanskega leta je vodja komornega orkestra in godalnega ansambla Marko Fabiani zaradi potrebe po manjštevilni zasedbi ustanovil godalni kvartet. V njem sodelujejo: Marko Fabiani (violina), Maja Naveršnik (viola), Alenka Naveršnik (violončelo) in Mojca Oblak (violina). Gospod Fabiani je v kvartetu edini, ki se z glasbo ukvarja profesionalno, saj igra violino v simfoničnem orkestru, dekleta pa še obiskujejo Glasbeno akademijo. Njihove obveznosti jim onemogočajo redno delovanje pri godalnem kvartetu, ki zato deluje le priložnostno. Namen kvarteta je igrati zabavno in filmsko glasbo, musióle ter priredbe svetovnih in domačih uspešnic. Kerto zvrst glasbe izvaja le malo godalnih kvartetov v Sloveniji, imajo težave s sestavo repertoarja, saj jim primanjkuje notnega materiala. To je tudi glavni razlog, da vrhniški godalni kvartet deluje le priložnostno in ne prireja gostovanj ter koncertov. Doslej so sodelovali le na lokalnih prireditvah: na otvoritvi razstave fotografij v Cankarjevem domu, na gostovanju tujih diplomatov v Bistri, ob obletnici Cankarjeve knjižnice in na promociji kasete vrhniškega dekliškega pevskega zbora. Godalni kvartet pred pomladjo ne načrtuje nobenega nastopa, ker je za pripravo le-tega potrebno veliko časa in notnega materiala. Marko Fabiani pa načrtuje Dediščina so tudi lepe želje Ni nam vseeno je slogan naše stranke SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV. Ker želimo tako tudi delovati, organiziramo decembra na Vrhniki RAZSTAVO starih razglednic, z božičnimi in novoletnimi motivi. Razglednice naj bodo iz obdobja naših spominov in kulturne dediščine. Tudi na teh karticah popisanimi z vsemi dobrimi mislimi in željami so korenine naše sedanjosti in prihodnosti. Priporočamo se tudi za stara besedila voščil. Verjetno se jih starejši še mnogo spomnite. Morda ste se jih tudi vi naučili od vaših staršev. Zabeležite jih vi ali vaši otroci, vnuki... Prinesite ali pošljite jih na: Župnijski urad Vrhnika 61360, Voljčeva ulica ali SKD — Vrhnika 61360, Idrijska 23 ali ZKO — Marta Rijavec, Vrhnika 61360. Vse prejeto gradivo bomo pregledali in pripravili za razstavo s pripravljalnim odborom in ZKO Vrhnika. Razglednice vam bomo po razstavi vrnili. Podobno nameravamo pripraviti tudi drugo leto v velikonočnem času. Z veseljem pričakujemo vaše sodelovanje in RAZSTAVO! SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR — VRHNIKA nov projekt za komorni orkester. Namerava namreč pripraviti koncert z naslovom Vrhniški glasbeniki Vrhniki, na katerem naj bi sodelovali vsi glasbeniki, ki so sposobni zaigrati solo točko s komornim orkestrom. Poleg tega vabi k sodelovanju vse vrhniške pev- ke in pevce, ker namerava ustanoviti nov mešani pevski zbor, ki bi skupaj s komornim orkestrom pripravil vsaj tri koncerte na leto, na katerih bi izvajali zabavno glasbo. Spela Gutnik Mateja Šmuc PREDSTAVLJAMO VAM ČLANA NEW SWING QUARTETA Srce polno glasbe Letos teče že petindvajseto leto, odkar je na naših tleh začela delovati skupina pevcev, ki se posveča predvsem črnski duhovni glasbi; to je New Swing Quartet. Ob tem jubileju namenjamo nekaj vrstic Daretu Heringu, tenoristu New Swing Quarteta. Daré Hering se sicer res ni rodil na Vrhniki, kljub temu pa je že od rane mladosti nekako povezan z njo, saj je s štirinajstimi leti dobil očima, ki je bil zaposlen na Vrhniki. Preden se je Dare Hering ustalil na Vrhniki, kjer živi že dvanajst let, je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer se je tudi rodil in obiskoval prvi razred osnovne šole. Nato se je preselil v Stari trg pri Ložu, kjer je obiskoval osnovno šolo nadaljnji dve leti in jo končal v Šentjurju pri Celju. Gimnazijo je obiskoval v Celju, nato pa je v Ljubljani vpisal študij umetnostne zgodovine in sociologije. Po končanem študiju se je najprej zaposlil v Ljubljanski banki kot propagan-dist, nato na Združenju glasbenikov Lira, kot pomočnik poslovnega tajnika - estradni organizator in nazadnje na takratni TV Ljubljana; najprej kot organizator snemanj, temu je sledilo napredovanje v producenta in kasneje v šefproducenta razvedrilnega programa, kjer je sodeloval skupaj z znanim režiserjem in odgovornim urednikom Dušanom Hrenom. Danes pa ga poznamo kot svobodnega delavca-umetnika. Začetki delovanja New Swing Quarteta segajo v študentske čase. Tudi kasneje, ko je imel že vsak član redno zaposlitev, so še vedno prepevali. Po dvajsetih letih pa so se odločili za svoboden poklic, ker so jih nenehno vabili na koncerte. V vseh letih svojega delovanja so na koncertnih turnejah prepotovali praktično vso Evropo, bivšo Sovjetsko zvezo, pred kratkim pa so se vrnili z daljše turneje po ZDA, kjer so doživeli navdušujoč sprejem. Američanom so zopet pričarali čase in romantiko stila petja, ki ga kvartet goji (t.i. solid southeren gospel), ki je v Ameriki zamrl, ko so se poslovili sloviti The Mills Brothers. Dare Hering ni le član tega slovitega kvarteta; ukvarja se namreč tudi z organizacijo koncertov in turnej. Treba je poudariti, da zelo dobro sodeluje z ZKO Vrhnika oziroma z gospo Marto Rijavec, ki jo zelo ceni zaradi njenega izrednega razumevanja za kulturo in se z njo dogovarja za trajnejše sodelovanje pri organizaciji kulture na Vrhniki. Za konec naj omenim le še to, da vaje New Swing Quarteta potekajo v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer bo tudi letos, 20. novembra, že kar tradicionalni koncert New Swing Quarteta,ki je namenjen vsem Vrhničanom in upravi Cankarjevega doma za nesebično pomoč pri delovanju kvarteta. Mateja Šmuc Oto Pestner (2. tenor), Dare Hering (1. tenor), Marjan Petan (bas), Tomaž Kozlevčar (bariton) Društvo »Rosika« se predstavi Že več kot eno leto potekajo aktivnosti glede celostne zaščite naravnega spomenika MALI PLAČ v Bevkah. To je najbolje ohranjeni primer visokega barja na Ljubljanskem barju in najbolj južno barje s tako floro in favno v Evropi. Mali plač poznajo ljudje ki raziskujejo barjansko floro že od leta 1858. Od takrat pa do danes je bilo na tem območju potrjenih 23 rastlin od skupno 342-ih, kolikor jih je na seznamu ogroženih praprotnic in semenovk v Sloveniji. Po besedah predstavnika republike P. Skoberneta ter ZTKO in občine Vrhnika je razvidno, kako se veča interes in potreba po ohranitvi tega naravnega spomenika za prihodnje rodove, pa tudi za nas same, krajane Bevk, da bomo lahko ponosni na naravno znamenitost in jo lahko predstavljali prijateljem, znancem, poslovnim partnerjem ob tem, ko opisujemo svoj kraj. Kot vemo Barja v pravem pomenu besede, s šotišči, kot posebnega tipa prirodnoge-ografske pokrajine s samosvojimi oblikami življenja, ki je bil do prekopa Grubarjevega kanala bolj ali manj nedotaknjen, danes ni več. Zato je toliko pomembnejša pobuda prof. Mohoriča. Lastnike parcel na Malem placu in druge krajane Bevk je opozoril na potrebe o ponovni revitalizaciji naravnega spomenika, ki bi ga lahko s pridom izkoristili za promocijo našega kraja. Po sprejetju enoletnega moratorija na izsuševanje naravnega spomenika Mali plač se je pokazala potreba po oblikovanju društva, ki bi zaščitil naravni spomenik: 1. zbiral gradivo, podatke in informacije o Ljubljanskem barju in naravnem spomeniku, 2. oblikoval in predstavljal zbrano gradivo skupinam, posameznikom, krajanom, medijem, skrbel za potrebno organizacijo, 3. skrbel za naravni spomenik, 4. se povezoval s sorodnimi društvi pri iskanju in uresničevanju skupnih ciljev. Pod točko zbiranja gradiva smo opredelili šest smeri: — rastlinstvo naravnega spomenika in širše, — živalski svet Barja, — človek in Barje (zgodovina, pomen, gospodarstvo in razvoj), — struktura tal in nastanek Barja, — ekološka problematika, — voda in njen pomen za Barje. Pod točko zbiranja in predstavitve zbranega gradiva naj bi organizirali: — predavanja in vodstvo ogleda naravnega spomenika, — izdelavo zloženke, razglednice, koledarja, video posnetkov, člankov, reportaž, značk, spominkov... — vključitev naravnega spomenika v turistično ponudbo kraja, — morda predstavitev naravnega spomenika skupaj z gospodarstvom Bevk, — pomoč pri izdaji knjige g. F. Milavca. Skrb za naravni spomenik pomeni dogovarjanje z lastniki parcel o podaljšanju moratorija na izsuševanje, potrebno vzdrževanje naravnega spomenika, določitev učne poti, osnovanje botaničnega vrta za ogrožene rastline na bližnjem šotišču na »Nana-vini«. Če tega ne bomo storili sami, bodo to izkoristili drugi namesto nas. Varstvo naravnega spomenika pri ohranjanju barske identitete je ključnega pomena za razvoj ekološko prijaznega, informacijsko rekreacijskega turizma v našem kraju, ki naj bo usklajen z razvojem in krajevno tradicijo. Naj se uveljavi načelo, da razvoja ni mogoče ustaviti, temveč ga je treba usmerjati. Zato vabimo k sodelovanju nove člane, ki čutijo tesno povezanost z Barjem, in bi na tak način lahko uresničevali skrite misli in ideje v praksi. Janko Skodlar član društva »Rosika« Bevke OBVESTILO! Obiskovalce naravnega spomenika Mali plač prosimo, da upoštevajo navodila za rteravni spomenik. Vse informacije (vključno z ogledom in vodenjem po naravnem spomeniku) dobite na Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, tel: 061/752-168 na sedežu društva v Bevkah, tel: 061/653-855. predsednik upravnega odbora Matjaž Jereb PREDSTAVITEV KASETE DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Splačalo se je Concinite, vrhniški dekliški pevski zbor, je v petek, 1. oktobra, v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki pripravil predstavitev svoje prve kasete in tako na poseben način zaokrožil svoje desetletno delo. Ob tej priložnosti se je gostom predstavil tudi godalni kvartet pod vodstvom Marka Fabianija, pri katerem sodelujejo: Marko Fabiani (violina), Maja Naveršnik (viola), Alenka Naveršnik (violončelo) in Mojca Oblak (violina). Organizatorje slovesnosti je vsekakor treba pohvaliti, saj je predstavitev potekala zelo razgibano in kljub pomembnosti dogodka in gostov je bilo vzdušje sproščeno. Promocija je bila razdeljana na dva dela, in sicer na predstavitev kasete in nato sproščen klepet ob prigrizku, ki so ga pripravila dekleta. V prvem delu so dekleta predstavila nekaj svojih najljubših pesmi, povedala so nekaj utrinkov s svojih gostovanj doma in v tujini, Darinka Fabiani, voditeljica zbora, pa nam je povedala nekaj več o sami kaseti, o skladbah, ki so jih uvrstile nanjo in predstavila nam je vse, ki imajo največ zaslug, da je kaseta izšla. To priložnost so deklete izrabila tudi za to, da se poslovijo od Mojce Oblak, ki je deset let pridno sodelovala v njihovem zboru, pred kratkim pa se je odločila, da bo zbor zapustila in se bolj posvetila delu pri godalnem kvartetu. Kljub temu pa jim je pridno pomagala pri ustvarjanju kasete vse do njenega izida. Na promocijo so se članice zbora zahvalile vsem, ki so jim nudili finančno ali drugo pomoč. Glavni spon- Dekleta pevskega zbora Concinite, ki so bila ob promociji kasete sproščena, vendar pa slovesna in ponosna, saj so s tem tudi Vrhniko predstavila širši slovenski javnosti. Poroka — prelomnica v življenju Človek doživi v svojem življenju kar precej prelomnic, ki mu krojijo nadaljnje življenje. Eno prvih je prav gotovo rojstvo, nato pričetek šolanja, moški služenje vojaškega roka, prvi dnevi službe, eno najpomembnejših prelomnic pa je tudi poroka. To svečano dejanje, sklenitev zakonske zveze, opravljamo tudi v občini Vrhnika. V devetih mesecih, od januarja do oktobra, je bilo sklenjenih 47 porok, kar je skoraj za polovico več kot lani. Na Vrhniki poročajo ob sobotah v dopoldanskem času. Same svečanosti so v kapeli gradu Bistra, in sicer od maja do oktobra, v drugih mesecih pa v prostorih občine Vrhnika v županovi pisarni. Letos je bilo precej zakonskih zvez sklenjenih ravno v prelepem okolju kapele tehničnega muzeja Bistra, ki bi s to ponudbo lahko še bolj pritegnil ljudi in tako razširil turistično dejavnost. Svečanost poročanja opravljajo pooblaščene osebe za sklenitev zakonskih zvez, ki jih imenuje Skupščina občine Vrhnika. Na Vrhniki so pooblaščeni: Janez Pečar, Slavko Česen, dr. France Cukjati in po položaju župan Vinko Tomšič. Osebe lahko vsak izbere po lastni želji, po službeni dolžnosti pa pri poroki sodeluje tudi matičarka. Mlado-poročeni se potem poročijo tudi cerkveno, če pač to želijo. Slika prikazuje svečano sklenitev zakonske zveze v kapeli gradu Bistra konec septembra, ko sta svečanost vodila Janez Pečar in matičarka Barbara Pečar, v sredini pa je prevajalka, ki je prevajala besedilo svečanega nagovora. To pomeni, da imamo tudi mednarodne poroke, da po naših lepih dekletih povprašujejo tudi fantje iz drugih dežel. Slovenija je, vsaj na tem področju, lahko rečemo, velika. S. S. MOJE PESMI, MOJE SANJE LOVE STORY MY FAIR LADY Kaj bi bili ti filmi brez čudovite glasbe, katerih neštete priredbe poslušamo ljubitelji tovrstne glasbe po vsem svetu? Tega ne vem. Vem pa, da je na Vrhniki lepo število ljubiteljev vedno zelenih melodij iz musiclov in glasbenih filmov. Zatorej — pevci in pevke: Naredimo mešani pevski zbor, ki bo nadaljeval tradicijo dobri vrhniških zborov, tudi v taki vokalno instrumentalni glasbi, skupaj s Komornim orkestrom Vrhnika! Prijave in informacije vsak ponedeljek in četrtek, od 19.40 — 20.00 do konca novembra v glasbeni sobi Cankarjevega doma na Vrhniki (vhod zadaj). Marko Fabiani in ZKO Vrhnika zorji kasete so bila podjetja: Liko Vrhnika, GPG Evgrad Vrhnika, GPG Gradol Ljubljana, SKB Ljubljana in ZKO Ljubljana. Dekleta so se zahvalila tudi za strokovno pomoč pri delovanju zbora, in sicer: prof. Tomažu Habetu, mag. Tomažu Faganelu in dr. Mirku Cudermanu, ki pa se slovesnosti žal ni mogel udeležiti. Zahvalile so se tudi glasbeni šoli na Vrhniki za osemletno uporabo njihovih prostorov in nenazadnje so zelo hvaležne tudi Marti Rija-vec (ZKO Vrhnika), ki že vsa leta spremlja delovanje zbora in mu nudi vso podporo. S svojim prihodom sta dekleta še prav posebno počastila dva slovenska skladatelja, katerih skladbe so tudi uvrstile na svojo kaseto; to sta bila prof. Jakob Jež in prof. Rado-van Gobec. Poleg njunih skladb so na kaseti še dela drugih slovenskih skladateljev: Jakoba Galusa, Zoltana Koda-lyja, Marija Kogoja, Marjana Lipovška, Luke Kramolca in Danila Bučarja. Fabianijeva nam je zagotovila, da je na tej kaseti prav gotovo za vsakogar nekaj. Ker pa brez kritike pač ne gre, naj omenim še mnenje prof. Tomaža Habeta, ki je sicer izredno zadovoljen z uspehom zbora, ni pa mu všeč, da dekleta na svojo kaseto niso uvrstila skladbe Concinite, skladatelja Jakoba Galusa, po kateri so prevzela ime. Z delom zbora je zadovoljen tudi vrhniški župan Vinko Tomšič, ki se je na slovesnosti dirigentki in voditeljici zbora Darinki Fabiani zahvalil za uspešno vodenje zbora. Gospod Tomšič je prepričan, daje res, kar pravijo dekleta: »SPLAČALO SE JE«. Mateja Šmuc, Špela Gutnik Pomagajmo sočloveku Pod pokroviteljstvom Karitas Brezovica in v organizaciji agencije Leila je v začetku oktobra stekel seminar za pomoč bolnim, ostarelim, nepokretnim, invalidom. Namenjen je bil zlasti tistim, ki imajo v svojem okolju osebe, za katere morajo občasno ali dalj časa skrbeti. Na seminarju so bile podane predvsem naslednje teme: Povezave s socialno in patronažno službo. Razumevanje položaja in komuniciranje z oskrbovancem. Psihične spremembe v starosti. Ureditev stanovanja za nego bolnika na domu. Psihične obremenitve družin z bolniki v domači oskrbi. Praktične vaje iz nege ostarelih na domu/l. Praktične vaje iz nege ostarelih na domu/II. Stališče do smrti, razgovori z umirajočim, lajšanje bolečin. Seminarja se je udeležilo šestnajst slušateljev vseh starosti - od študentov do upokojencev. Čeprav je bilo delo, ki je potekalo v obliki kombinacije predavanj, praktičnega dela in razgovora, zelo naporno, je nastalo v skupini nadvse prijetno vzdušje. Ob zaključku so slušatelji soglasno ugotovili, da je bil seminar koristen, da so se pri tem veliko naučili, zlasti pa izgubili strah pred nego najbližjih. Predlagali so, da bi podobne seminarje še ponovili ne le v posameznih krajih vrhniške občine, ampak tudi povsod tam, kjer bi se zbralo dovolj ljudi, ki jim denar ne pomeni vse in so se pripravljeni potruditi za bližnjega. K uspehu seminarja so bistveno prispevali predavatelji, med katerimi je bila Dana Batič iz Centra za socialno delo Ljubljana Vič Rudik, Branka Alič, višja medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Vrhnika in dr. Janja Ahčin, ki je predavala o pomoči umirajočim. Ob zaključku so slušatelji in predavatelji skupaj ugotovili, da taki seminarji prinašajo večstransko korist: tako tistemu, ki je bolan ali nepokreten in potrebuje pomoč, kakor tudi tistemu, ki vidi, kako sosed ali bližnji sorodnik z njegovo pomočjo ozdravi, kako laže prenaša težave v življenju, kako daje nekomu občutek, da nekaj pomeni. Irena Marinko FILMSKI SPORED NAŠEGA KINA V NOVEMBRU 1993: V VOJAŠNICI IVAN CANKAR 5.11., petek, ob 17.00 6. 11., sobota, ob 19.00 7. 11., nedelja, ob 20.00 JURSKI PARK — ameriški barvni stereo JURASSIC PARK Režija: Steven SPIELBERG V gl. vi.: Richard ATTENBORO-UGH, Laura DERN, Sam NEILL, Jef GOLDBLUM Uspešnica leta, kaj leta, desetletja ali pa kar vseh časov, saj se izkupiček bliža milijardi dolarjev. O filmu je bilo pravzaprav že vse znano, preden je prišel k nam (svetovna premiera je bila 30. 6. letos) Dinozavri (po predlogi Mic-haelaChrichtona, ki jo imamo tudi v slovenščini) bodo torej tudi med nami. 5. 11., petek, ob 20.00 7.11., nedelja, ob 17.00 NESPODOBNO POVABILO — ameriški barvni stereo INDECENT PROPOSAL Režija: Adrian LYNN V gl. vi.: Robert REDFORD, Deni MOORE, Woody HARRELSON, Oliver PLATT Ena ženska, dva moška, milijon dolarjev, ena noč. Vse to v izzivalnem, erotičnem nabitem, vznemirljivem, napetem in škandaloznem filmu Adriana Lynna, ki ga že poznamo po USODNI PRIVLAČNOSTI in FLASHDANCE. Rekorder prvega polletja v ameriških kinomatografih (V drugem je to JURSKI PARK. Soočanje dveh »mega« filmov tako rekoč v istih terminih na videz ni smotrno, toda menimo, da sta filma NESPODOBNO POVABILO in JURSKI PARK vendarle tako različna in da imata tudi ciljno občinstvo različno, da utegneta tudi tako programirana (ne čisto po naši želji) doseči pričakovan odziv. 12. 11., petek, ob 17.00 NAPIHNJENCI — ameriški barvni stereo HOT SHOTS Režija: Jim ABRAHAMS V gl. vi.: Charlie SHEEN, Cary ELWES, Valeria GOLINO V našem kinu je bil lani ta film absolutni »zmagovalec«, pa ga pred nadaljevanjem ponujamo vsem tistim, ki so ga zamudili ali pa bi ga radi videli še enkrat. 12.11., petek, ob 20.00 14. 11., nedelja ob 17.00 in ob 20.00 NAPINJENCI 2 — ameriški barvni stereo HOT SHOTS 2 Režija: Jim ABRAHAMS V gl. vi.: Charlie SHEEN, Valeria GOLINO, Lloyd BRIDGES Nadaljevanje je spet parodija na svetovne dogodke in politiko, pa tudi ubijalsko komična in obešenjaška parodija (še bolj uspešna kot prva) nekaterih filmskih uspešnic (RAMBO, IGRA SOLZ, prvi NAPIHNJENCI itd.) Sicer pa vse skupaj vrti okoli zalivske vojne in Sadama ter najbolj smešno zmago najbolj nerodno enoto v vojski... 21. 11., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00: PROSTI PAD — ameriški barvni stereo 115' FALLING DOWN Režija: Joel SCHUMACHER V gl. vi.: Michael DOUGLAS, Robert DUVLL, Barbara HERSHEY Rachel TYCOTIN, Tuesday WELD 12.6.1991: najbolj vroč dan v letu. Povprečnemu, miroljubnemu meščanu nenadoma popustijo živci v prometni gneči. Maščevati se hoče za vse krivice iz preteklosti. Resno zastavljen film poskuša analizirati vse pogostejše stroge razmere v urbanih okoljih, kjer je vse več na videz nerazumljivih ekscesov. 28. 11., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00: NE MEČTE SE STRAN - ameriški barvni CS stereo 102' SINGLES Režija: Cameron CRO-WE V gl. vi.: Bridget FONDA, Matt DILLON, Campbell Scott. V stanovanjskem bloku živi veliko mladih samskih ljudi s svojimi načrti in ideali, pat udi predsodki in zavorami, prek katerih ne zmorejo. Zabavna komedija o mladih v okolju stanovanjskega bloka je kmalu postala kultna uspešnica za mlade, ki ne želijo živeti preveč po »reglcih« ali pa bi to stran življenja vsak radi spoznali. 5. 12., nedelja, ob 15.00 in ob 17.00: KNJIGA O DŽUNGLI - ameriška barvna stereo risanka KNJIGA O DŽUNGLI naj bo darilo za najmlajše ob MIKLAVŽU. Gre za morda najboljšo Disneyjevo risanko, zadnjo, ki je bila posneta še za njegovega življenja - po znameniti predlogi. 5. 12., nedelja, ob 20.00: OSTANITE SE NAPREJ Z NAMI — ameriški barvni stereo CS STAY TUNED Režija: Peter HYAMS V gl. vi.: John RITTER, Pam DAWBER, Jeffrey JONES, Eugene Levy Po krivici prezrt film je ena najboljših parodij na zasvojence slaboumnih »žajfastih« nadaljevank pa tdi filmov. «Odštekana« komedija z elementi znanstvene fantastike, v kateri televizor »pozauga« gledalca, ki mora nato »igrati« je polna presenetljivih preobratov, dobre glasbe in akcije, otroci pa morajo napeti vse sile in domišljijo, da najdejo način, kako rešiti očka iz televizorja. Razstavljal Alojz Štirn NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽICI FILOZOFIJA - PSIHOLOGIJA Zaljubljeni moški: moške seksualne fantazije Rimski pravni izreki UJMA 6 DRUŽBENE VEDE Puharič, K.: Gospodarsko pravo Franovič, A.: Zdrav manager -uspešen manager Končina, N.: Zakon o državljanstvu Slovenije Galeša, M.: Osnove specialne didaktike Wolff, L.: Odkrivanje poklicnega cilja in strategija Glavo gor, uha dol: pravljice iz Istre Naš oča so včas zapodval - bohinjske pravljojce Wollstonecraft, M.: Zagovor pravic ženske ter kritične opazke MATEMATIKA — PRIRODOSLOV-NE VEDE Wingate, P.: Osnove fizike Gifford, C.: Osnove kemije Al-Sabti, K.: Sevanje in citogenet-ske poškodbe Treays, R.: Osnove bilogije UPORABNE ZNANOSTI 50 preprostih stvari, ki vam lahko rešijo življenje Slana, N.: Savna Kelder, P.: Vrelec mladosti Palazzi, A.: Velika knjiga o zelenjavi: recepti, jedilniki.. Toplak, M.: Dobrote iz mleka Maher, N.: Kako uspeti na trgu z majhnim podjetjem ARHITEKTURA - UMETNOST Jermanj, Boje: Sonce v vašem domu tehnike in.. Zupančič, Z.: Mali gledališki ve- dež JEZIKOSLOVJE - LEPOSLOVJE - LITERARNA VEDA Webster comprehensive dictionary Webster illustrated contemporary dictionary Koruza, J.: Značaj pesniškega zbornika Anholt, C: Here comes the babies Crichton, M.: Jurski park Hibbert, E. B.: Vrag na konju Hibbert, E. B.: Pasti in zanke Murphy, J.: Five minute's peace Wilde, O.: Sreči kraljevič in druge pravljice MALČKI, NE ZAMUDITE PRIJETNIH URIC, KI VAM JIH PONUJA CANKARJEVA KNJIŽNICA! V novembru boste lahko vsak ponedeljek ob 16.30 v knjižnici v Borovnici poslušali pravljice: 8. 11. PAJACEK IN PUNČKA 15. 11. ČEBELICA MAJA 22. 11. KAM GREDO SLADOLEDARJI POZIMI 29. 11. O DEDKU IN MEDVEDKU V knjižnici na Vrhniki bodo pravljične ure vsak četrtek ob 17. uri: 4. 11. PIKODINOZAVER 11.11. LISICA IN JEŽ 18. 11. O DEDKU IN MEDVEDKU 25. 11. ZLATOLASKA IN MEDVEDKI PRIDITE, LEPO BO! Bor, M.: Jernov rokopis ali Martinova senca Frančič, F.: Sovraštvo Lainšček, F.: Astralni niz Malik, P.: Lovišča Mazzini, M.: Zbiralec imen Morovič, A.: Tekavec Novak, B.: Razbojniški brlog Pahor, B.: Vila ob jezeru Petauer, T.: Če preživim, se bom maščeval Pušnik, A.: Pove naj življenje: zbirka epigramov in pesmi Splichal, T.: Sara Vuga, S.: Steza do polnoči ZGODOVINA - DOMOZNAN-STVO — ZEMLJEPIS Valéry, C: Šolska enciklopedija, Geografija Konec septembra je bila v vojaškem klubu vojašnice Ivana Cankarja na Raskovcu otvoritev samostojne razstave slikarja Alojza Štirna, člana Društva likovnih samorastni-kov iz Ljubljane. Razstavo je odprl poveljnik Bojan Končan, ki je med drugim poudaril, da se vojaki ne usposabljajo za vojskovanje, ampak jih pripravljajo tudi za doživljanje raznih kulturno-za-bavnih prireditev. Posebno veliko pozornost namenjajo predvsem raznim kulturnim prireditvam, da se vojaki lahko nenehno izobražujejo tudi na teh področjih. Sama razstava je le del bogate slikarske zbirke slikarja Alojza Štirna iz obdobja 1984 in 1985, ko je slikal zanimive obmorske motive Jadranskega morja. V kratkem kulturnem programu je nastopil vojak kitarist. Naj še predstavimo slikarja inž. Alojza štirna. Rodil se je leta 1937 v Pristavi pri Tržiču. Slikati je začel MOJ BIOVRT November — Listopad V novembru pobiramo zadnje pridelke in jih pripravljamo za pre-zimovanje. V tem času pobiramo zlasti podzemne plodove kot so: črna redkev, repa, korenje, pesa, zelena itn. Vse pridelke previdno izpulimo iz zemlje, odrežemo zelenje, osu-šene plodove pa uskladiščimo v kleti v mivko. Vrtnine, ki jih ne boste izkopali, pa zastrite s kompostom. • Rabárbaro zastrite šele, ko od-mro vsi listi. • Izkopljitedrobnjakingavsaditev lončke. • še vedno lahko sejete zimsko solato: rjavko, nansan, posavko. • Zimzeleno špinačo, motovileč, zimski radič, česen in zimsko čebulo zavarujte pred zimo z smrekovimi vejami. • Med rastline, ki jih boste pustili prezimiti na vrtu pod toneli ali drugimi toplimi gredami, posujte kameno moko, da se čez zimo na gredicah ne bo pojavil mah. • Okrog malin, ribeza, kosmulj, borovnic, sadnega drevja zastrite zemljo s kompostom. • Dišavnice, kot so melisa, pelin, poprova meta itn., pustite na prostem in jih pred mrazom zaščitite s kompostom ali smrekovimi vejami. • V novembru je tudi čas, da posadite čebulnice hijacint, tulipanov, krokosov, narcis itn. Gomolje gla-diol in dalij pa poberite iz zemlje, jih popolnoma posušite, vendar samo zdrave in nepoškodovane gomolje shranite do pomladi. • V tem času posadite sadno drevje in grmovnice, vendar pri sajenju ne pozabite dobro zaliti, ker bi morebitna suha zima lahko poškodovala in izsušila mlade korenine. • Zavarujte tudi mlado sadno drevje in druge lesne rastline pred divjadjo s slamo ali premazom iz zmesi, v kateri je 1 /5 kamene moke, 1 /5 gline, 1 /3 kravjega gnoja, 15% pre-sličnega čaja, 10% nekuhanega mleka in malo krvi ali ribjega olja. S tem boste zagotovo zaščitili drevje pred srnami in zajci. • Težko ilovnato in glinasto zemljo v tem času globoko prekopljite, da bodo imeli dostop zrak, vlaga in razna gnojila. To bo pospešilo razkroj zemlje pa tudi razvoj koristnih mikroorganizmov. • če letos niste bili zadovoljni z rastjo svojih pridelkov v vašem vrtu, vam priporočamo, da daste preiskati zemljo; tako bo vaše nadaljnje delo bolj usklajeno s potrebami vrta. • Ne pozabite zapreti vseh vodovodnih naprav. Iz plastičnih cevi iztočite vso vodo in jih spravite. Palicam (natičem) za fižol in paradižnik boste podaljšali življenjsko dobo, če jih pospravite in zavarujete pred padavinami. Biobrazda POVABILO NA KULTURNE PRIREDITVE: oktober: — VETER V VEJAH SASAFRASA, gled. predstava, 29. 10. 93 — RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL EMILA KON-HOOIČA, ak. slikarja, 26.10. 93 november: — KONCERT MEŠANEGA ZBORA IZ BELGIJE, 4.11.93 — KONCERT NEW SWING KWARTETA, 20.11. 93 — RAZSTAVA IGRAČ, od 30.11. do 4.12. 93FL december: — MIKLAVŽEVANJE S SPREVODOM, 5. 12. 93 — ZA NARODOV BLAGOR, I. CANKAR, predstava MGL, 9 12. 93 — KONCERT OKTETA RASKOVEC, 11. 12. 93 — RAZSTAVA VOŠČILNIC, 12. 12. 93 Slikar Alojz štirn ter poveljnik Bojan Končan ob odprtju razstave. leta 1954. V letih 1955 in 1959 je sodeloval v gimnazijskem likovnem krožku pri akad. slikarju Ljubu Ravnikarju v Kranju, kjer se je izpopolnjeval v risbi in akvarelni tehniki. Leta 1960 se je med služenjem vojaškega roka udeležil v likovnih dejavnostih. Od leta 1976 je sodeloval v Društvu likovnih samorastnikov v Kranju pod strokovnim vodstvom akad. slikarja. Milana Batista. V tej dobi se je izpopolnjeval v različnih slikarskih in grafičnih tehnikah. V letih 1976 do 1980 je slikal samostojno, nakar se je včlanil v Zvezo kulturnih organizacij, Likovnih ljubiteljev Bežigrad pod strokovnim vodstvom akad. slikarja Izidorja Urbančiča. Od leta 1982 je član društva likovnih samorastnikov v Ljubljani. Slikarstvo mu je resno delo in obenem v razvedrilo ob vsakdanjem delu. Udeležil se je več slikarskih kolonij in ex-tempor v raznih krajih Slovenije in prejel več priznanj. V slikah iz novejšega časa slika z urejeno kompozicijsko zasnovo in barvno usklajenostjo. To njegovo hotenje zaznamo predvsem v zadnjih slikah, ki so nastale v Martuljku in okolici, ko gleda na celoto bolj kot slikar ustvarjalec in manj kot slikar prepisovalec, ko s trdo risbo zgradi kompozicijsko osnovo podobe, ki jo potem obdela na slikarski način z močnimi barvami. To je sedaj njegova značilnost in je v bistvu nasprotje Štihovi mehki in mokri akvarelni tehniki, s katero poustvarja značilnosti obmorske krajine, ki jo ne vidi samo kot priložnost za opis doživetja ob morju. Risba obmorskih krajin je spretna v ponazarjanju perspektive, je trdno realistična, stvarna, ker služi slikarju z vsemi obrisi predmetov (morja, skal, dreves in stavb) za nosilca barvnih površin. To je 87. samostojna slikarska razstava. Razstavljena dela so naslikana v oljni in akvarelni tehniki in predstavljajo izseke iz obmorske krajine. S. S. SERVIS GMC VRHNIKA Cankarjev trg 1 tel.: 755-384 PRIHAJA ZIMA Koles in motornih koles pozimi ne boste rabili, zato jih pripeljite sedaj, da vam jih strokovno popravimo in konzerviramo. Obnovili in konzervirali vam bomo tudi KOSILNICE in MOTORJE ZA MOTORNE ČOLNE. Kolesarji tekmovalci in rekreativci, vaše kolo vam lahko opremimo s kvalitetno opremo SHIMA-NO/94 po ugodnih cenah Delovni čas: od 15. do 18. ure sobota od 9. do 12. ure TRGOVINA BIOBRAZDA Dragomer, Pod Lovrencem 1, (061) 654-580 nudi: — vse vrste čebulnic, okrasno grmičevje, vrtnice — sadike vseh vrst sadnega drevja (tudi stare sorte: košmac, carjevič itn.) — krmila, otrobe, vitamine — gumijaste škornje samo 1.450,00 SIT — ugodne cene sobnih lončnic, okrasnih lončkov V decembru pa vam nudimo veliko izbiro že pripravljenih daril za Miklavža in novo leto. Oglasite se, ne bo vam žal. PROGRAM INTERESNIH DEJAVNOSTI šolsko leto 1993/94 Urnik vadbe v telovadnici OS Log-Dragomer 1993/94 Razredna stopnja I. Športno-rekreativno 1. SPLOŠNA TELOVADBA Za vse skupine bo potekala v telovadnici šole razredne stopnje: — za 1.a,b,c, in d razred vsako sredo od 11.45 do 12.30 in od 12.20 do 12.45 (turnus) — vodi Breda Janjič; — za 1 e.f in g razred vsak torek od 11.45 do 12.30 in od 12.00 do 12.45 (turnus) — vodi Nataša Mladenovič. — za 2a.b.d,e in f razred vsak to-rek od 16.45 do 17.30 — vodi Dari|a Ciča; — za 3d,e,f in 4a,b,c razred vsako drugo sredo od 16 45 do 18 15 (turnus) — vodi Teja Sraj; — za 3 a.b.c in 4d.e,f razred vsako drugo sredo od 16.45 do 18 15 (turnus) — vodi Teja Šraj. 2. ATLETIKA Za sposobneiše učence 3 in 4 razredov vsak drugi torek ob 15.30 do 16.30 in vsako drugo sredo od 18.15 do 19.15 v telovadnici RS — vodi Teja Sraj. 3. SPLOŠNA RITMIČNA GIMNASTIKA Za deklice od 1 do 4. razreda vsak torek od 1 7.15 do 18.15 v telovadnici PS; — vodi Meta Mohar 4. PLANINCI Za učence od 1. do 4 razreda Sestanki bodo enkrat na mesec v šoli RS v PB. in sicer od sredah od 16 45. 10 izletov; — vodi Valerija Steblaj. 5. ŠAH Za učence in učenke od 1 do 4 razreda vsak četrtek od 11 35 do 12.45 v 1.atrtfar košarka** BD"Dr«B »r . .r ODBOJKA &d Dragoner V: 11.00 do 12.5o teh ig člani Cd Dren V: 19.5o 21. oo tenis ed Dragoner V: Pečan badminton SD Dragoner V: AEROBIKA J -a Log rekreacija lenske V : rekreacija BD Log V; Urnik vadbe v telovadnici Partizan Ura PONEDELJEK Ura TOREK J Ura SREDA Jra Četrtek Ura PETEK Ura SOBOTA 14. oc do 15-3c ] 6.5o do L5.30 Osnovna šola 4.oo do 5.00 UČNI CENTER V: Nikolavcic" 13.15 do 14.45 UPRAVNI ORGANI V: Jeaenko 9.30 do II.50 NOGOMET fiD DREN Ti Kraonik 15.30 do Osnovna Sola 15.50 do 16.50 NOGOMET dI.FI Ii k Vrhn. Ti BelSek 15.00 do 16.5o TENIS PI Ti Beljak 15.30 do 16.50 Oonovna fiola 14.45 do 15.4o Osnovna fiola II.30 do 15.00 NOGOMET nk VRHNIKA fl Salfiek 17.20 Osnovna fiola 16. Jo do l?.5o NOGOMET 8t.PI HK Vrhn. Vi Selfiek 16.5o do 17.30 CICIBAHI 4 - 6 let v: Sajn 16.30 do 17.30 CICIBANI 2-4 lata Vi Gailč I6.00 do 17.00 tsk COMING v: Rupnik 13.00 do 14.30 ODBOJKA Sportwaj V: ErculJ 17.20 do 18. oo 6 r o V: Mohar 17.50 do 18.50 NOGOMET kadeti NK Vrhn. V: Hvala 17.30 do 18. ?o KARATE V: Muatafič 17.30 do 18.3c TSK COMING V: Rupnik 17.00 do 18.oc s R G v: Mohar 14.30 do 16.00 'NOGOMET ks Breg ViPonavoc 18.00 do 19.5c s r G v: Mohar 18.5a 19.3< TSK COMING v: Rupnik 18.30 do 2o.oc KOŠARKA 6d povž V; Petkovfiek 18.5c do 19.5t SMUČARSKO DR. ut.,ml. pi V: 18. oc do 19.5c NOGOMET ks Vrhnik« v: Marfton 15.00 do 17-oc k a hat V. Vi Muatafič 19.3< do 21.o 21 .0 do 22.0C AEROBIKA žensko Vi Miljkovič 19-5< do 21.o košahka sd Motjaicvka > V: JoscnoToc 2o.oc do 21. o< REKREACIJA ?. enake v: Rogel 19.5< do 21.0c NOGOMET tenis v: Bizjak 19. î< do 21.00 ODBOJKA mofiki v: ErculJ 17-oc do 18.3c NOGOMET rs Žabn v: Šurca > REKREACIJA ienake v: MiljkoviČ 21.o do |22.5 -4-' i odbojka o I v: Rijavec 21.o< do 22.0 AEROBIKA žonaku 0 ViMilakoviČ 31. o< do S2.3 ODHOJKA ženske v; Hijavec 21.00 do 22. Jo J-- košarka ŠD Par.Vrhnika V; Pahor 18. 3c do i'o . m REKREACIJA sd LIPA V; KuzmiČ Urnik dejavnosti v šolski telovadnici št. 93/94 OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 16 . 1 . 1 . 1 I - ■ 1 t - P 0 H 15.00 -K.3Ö TENIS 16.30 - 18.00 atletika 18.00 - I9.3O košarka st. decki 19.30 - 21.00 košarka elles T 0 R I5.3O - 17.00 ssv za 1. In 2.r. 17.00 - I8.3O košarka ml. decki 18.30 - 20.30 rekreacija delavci sole 20.35-22.0 člani cl83jka S R E. ib-.OO -Vb.00 TENIS 16.00-17.30 Src 17.30 - I9.3O atletika 19.30 - 21.30 košarka elles \ T 12.15-13.M5 3sv za 3. in M.r \d00 - K^O 16.30 - 18.00 košarka ml.decki 18.00 - 19.30 košarka st.decki 19.30 - 21.00 košarka elles P E T medrazredna tekmovanja 15.00 - 16.30 košarka ml.deklice 16.30 - 18.00 odbojka st. deklice 18.00 - 20.00 atletika 20.00 - 22.00 odbojka Člani S 0 19.00 - 21.00 košarka tekme Urnik vadbe v telovadnici OŠ Ivan Cankar 'Jra PONEDELJEK bra TOREK Ura 3 REDA Ura ČETRTEK Ura PETEK Osnovna 15.45 Osnovna šola Osnovna Osnovna do 16.00 Atletika šola šola 17.50 šola do S R G do 17.30 Vi Drašler 16.35 Košarka ml.dečki 16.35 Atletika 17. Jo1 Atletika 17.3o' Košarka ' do do do do ml.dečki IH.00 V: Zupan I8.00 V: Drašler 19. *o V: Drašler 19.00 V: Mohar 19.00 .V: Zupan 18.00 I8.00 do Š R G 19.00 Košarka 19.00 Košarka 19.00 Košarka do Š R G 19.15 V: Mohar do st.dečki do ml.dečki do st.dečki 19.15 do Košarka st.dečki 2o.3o V: Zupan 2o.Jo V: Zupan 2o. 3o V: Zupan 2o.3o /: Mohar 2o. 3o V: Zupan 2o.5o Košarka 2o .Jo Rekreacija 2o.3o Košarka 2o. 3o Košarka ?o. 3o Rekreacija do člani do OS I.Cankar do Člani do člani ' do IUV košarka 22.00 V: Zupan 22.00 V: Bizjak 22.00 V: Zupan 22.00 7: /'upali 22.00 V; de Gleria Urnik vadbe v telovadnici razredne stopnje Ura PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK 16.50 do Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola TSK COMING 17.50 V; Grom Z. 17.50 PLANINSKO DR-. TSK COMING Osnovna šola SPORTWAY SMUČARSKO DRUŠTVO do 18.50 V: tlalneršič V: Grom Z. V: Rogel Alpska šola V: I8.50 do PLANINSKO DR. Osnovna šola Osnovna šola PLANINSKO DR. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA 2o.oo V: Malneršič V: Grom A. PD ima v ponedeljek termin ob 18. uri Jesen Poletje že za nami je in spet je tu jesen. Meglica jutranja pove, naj jopica iz omare gre. Prišla je topla jopica, grela Mihca majhnega, da pod nosom svečka ne kaplja. So oblaki se zgrnili, drobne kapljice izpustili, takrat Mihec smukne v škornje, zabrede v luže polne, pa spet je dobre volje. Brigita Baškovč, 5. d Jesen I Jesen je že tu. Dež nam rosi in topla obutev nam na nogah greje kosti. Jesenska oblačila v omarah visijo in nam govorijo: »Jesen je, oblecite se toplo, da zeblo vas ne bo.« Jasmina Dreškovič, 5. d Jesen II Naša dobra stara znanka, stara gubasta ciganka spet med nas se je vrnila, v culi barve je nosila. Za pomoč je veter zaprosila, barve je na travo položila in jih po drevju raztrosila. V prelepih barvah jeseni je ves svet zažarel, kot da bi ponorel, saj jesen je čudovito lepa, čeprav je stara in gubasta. Nika Mohar, 5. d Modna revija 8. 10. 1993 smo imeli v naši šoli modno revijo. Zelo je bilo lepo. Sošolke so bile manekenke. Jaz sem bil maneken, Igor in Primož pa stroga komisija. Bilo je zabavno. Uživali smo. Zmagali smo vsi. Po modni reviji smo se najedli sladkih bombonov. Veseli smo se odpravili domov. V šoli se vedno zgodi kaj zanimivega. Andrej Keršmanc 2. c Bevke Iz dopisniškega krožka Jesen III Sive megle dež rosi, kmet na polju že hiti, svoje delo zdaj pospravlja in na zimo se pripravlja. Lastovke so odletele, v kraje, kjer ni zime bele, medved pa jo bo prespal, nič se mraza ne bo bal. Ptičje hišce smo zgradili, vanje hrano položili, da bo ptičkam bolj toplo, ko bo zunaj spet hladno. Mi pa v šolo zdaj hitimo, pa se pridno spet učimo, čas počitnic je minil, o, ko spet bi kmalu bil. Blanka Bradeško, 5. a V četrtek, 23. septembra, smo se učenci predmetne stopnje na OŠ »Ivan Cankar« odpravili v različne smeri naše male države. Poti so nas vodile na Primorsko, Gorenjsko in Dolenjsko. Učenci iz 8. razreda smo se že zgodaj zjutraj odpeljali na težko pričakovano ekskurzijo. Naša pot je potekala skozi Idrijo, mimo Tolmina, v Kobarid, kjer je bil naš prvi postanek. Tu smo si ogledali evropsko priznani muzej o prvi svetovni vojni. Še posebej je namenjen prikazu soške fronte in sicer bitki pri Kobaridu, ki jo imenujejo tudi »čudež pri Kobaridu«. To je namreč največja bitka, ki se je bojevala na naših tleh. Skozi muzejske prostore nas je spremljal vodič. V prvem nadstropju je bila oprema in pripomočki za preživetje v strelskih jarkih. Drugo nad- stropje pa nam je govorilo o grozotah vojne in orožju, ki so ga takrat uporabljali. Na multi-viziji so nam pokazali tudi dokumentarne podatke iz bitke. Zaradi dežja si nismo mogli ogledati kostnice, kjer je pokopanih 7014 italijanskih vojakov. Naša naslednja postaja je bila v Novi Gorici, kjer smo imeli toliko prostega časa, da smo lahko nekaj pojedli in že smo nadaljevali pot v Štanjel -staro srednjeveško mesto pripeto na prisojno strah hriba. Ogledali smo si grad, last goriških grofov, urejen vrt arhitekta Fabijanija in cerkev sv. Danijela z značilnim limona-stim zvonikom. Čudili smo se spretnim rokam nekdanjih kamnosekov, ki so iz kamna izdelovali vse, kar so potrebovali za gradnjo (kamniti zidaki, portali, žlebovi, strešniki, vodnjaki...). V majhni vasici Tomaju smo si ogledali grob našega pesnika s Krasa — Srečka Kosovela v Sežani pa spominsko sobo. Zavrteli so nam dokumentarec o kraški zemlji, ki so ga spremljale Kosovelove pesmi. Naša pot je bila dolga in naporna. Nekaterim je bilo tudi slabo. Meni pa bo za dolgo ostala v spominu. Slavko Švigelj, 8. b V začetku oktobra je bila v vrhniški župnijski cerkvi birma za 85 učencev osmih razredov. Birmoval je dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof. Ob koncu slovesnosti so se vsi zadovoljni tudi slikali. (N. Č.) FOTO: MARKELJ Sedmošolci so se odpravili na Gorenjsko. Naša ekskurzija je potekala po trasi Vrhnika - škofja Loka - Crngrob - Visoko - Žiri - Smrečje - Podlipa — Vrhnika. Naš prvi postanek je bil v lepem srednjeveškem mestu, ki se dviga na strmem pobočju med sotočjem Selške in Poljanske Sore. Mesto je ohranilo vsa bistvena znamenja majhnega srednjeevropskega mesta: obzidje, strogo razvrščene meščanske hiše ob dveh trgih, župno cerkev in mogočen grad, ki obvladuje celoto. Takratno mesto je bilo polno rokodelcev, trgovcev, pa tudi skromnih dninarjev in hlapcev. Mesto so ustanovili I. 1274 freiskinski škofi. Vsak meščan je imel hišo, v kateri je opravljal obrt ali imel trgovino. Na mnogih stavbah je čutiti skrb Zavoda za spomeniško varstvo. Mesto sestavljata Spodnji trg (bivališča manj premožnih slojev) in Gornji trg (bivališče premožnejših). Sprehod po njem je pravo doživetje; z mnogih pročelij so postregli stari belež, pod njim pa so se prikazale čudovite sladkarije, poslikani »šivani« robovi stavb, do veljave so prišli portali in zelene vulkanske kamnine, ki je značilnost Loke. V16. st. je bil močan potres, ki je porušil velik del mesta. V Crngrobu smo si ogledali znamenito, nekdaj romansko cerkev na malo vzdignjenem svetu nad Sorskim poljem. Njeni začetki segajo v 13. st., zaradi njene namembnosti pa so je neprestano širili in dozidavali do prejšnjega stoletja. Pomembna je njena freska Sv. Nedelje iz delavnice Janeza Ljubljanskega. Na Visokem v Poljanski dolini smo se ustavili še pri Tavčarjevem dvorcu, si ogledali njegov spomenik in njegov grob. Tu smo imeli tudi postanek, čas za malico in kratko razvedrilo, potem pa smo se vrnili domov. Maja Bevk 7. f Helena Školč Marjanka Kuzmič Šolska torba pripoveduje Zjutraj me Jernej vzame na svoje rame in skupaj odideva v šolo. V šoli me je vrgel na tla, si iz mene vzel copate, me trdo prijel za ušesa in odvlekel v razred. Zopet me je vrgel na tla. Aleš pa me je brcnil med rebra. Komaj sem čakala, da pride tovarišica. Zazvonilo je. Jernej se je umiril, vzel iz mene matematični zvezek. Odprto in nesrečno me je pustil ležati pod mizo. Ker so otroci pisali kontrolno nalogo, sem lahko malo zadremala. Prebudil me je zvonec. Spet je nastal živžav. Nekdo me je pohodil. Komaj čakam, da bo konec pouka. Doma v kotu čakam naslednjega dne, ko me Jernej zopet odnese seboj v šolo in, ojoj, zopet trpim, trpim. Tudi meni se bodo prilegle počitnice. Jernej Jerina OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Šolska tabla pripoveduje V šolo so pripeljali novo šolsko tablo. Postavili so jo v razred. Tako se je zelena tabla zavedla, da stoji ob lepi beli steni. Pomela si je oči in se začela pretegovati. Enkrat se je prestopila na levo nogo, nato še na desno. Pogledala je navzdol in je videla, da na svoji zeleni obleki nima nobene črte. Zamišljala si je, da bi bila lepša z rdečimi ravnimi črtami. Pa je vzdih-nila: »Tudi taka, brez črt bom všeč učencem. Otroci bodo veseli, ko bodo zagledali, da sem čisto nova in lepa. Verjetno se bo kateri od otrok spomnil in narisal na mojo zeleno ploščo sonce in rožice. Komaj že čakam, da bodo prišli. Veselim se tudi srečanja s tova-rišico. Ona zna veliko zanimivega in rada prime v roko kredo in napiše številke, črke, račune in lepe besede. Tudi kakšno sliko bo obesila na mojo ramo. Tako bomo veseli vsi: otroci, tovarišica in jaz. Pričakujem, da me bodo vsak dan lepo očistili in bom zadovoljna pričakala vsak naslednji šolski dan. Anže Slabe OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Razred je oživel Ko smo v šoli, je vse drugače kot ponoči. Zvečer, ko odidejo vsi, se začne novo življenje. Pa prisluhnimo, kakšno je. »Ah, kako so danes pisali po meni.« Je pripomnila tabla. «ln še slabo so me zbrisali, ko so odšli! Joj, kakšna je današnja mladina! Grozno! Nezaslišano.« Tako zmeraj godrnja tabla. Potem se ji pridružijo še drugi. Najprej mize. Prva začne: »Uh, danes so pisali kontrolno. Kadar imajo kontrolno, so zmeraj živčni in pišejo tako trdo, da imam že polno luknjic« Druga spet po svoje: »Grozno! Pri meni sedi nekakšen bobnar, ki stalno ropota po meni! Uf, joj, še zmeraj me vse boli!« In tako mize stokajo vsaka po svoje. Neki stol pripomni: »Joj! Tisti, ki sedi na meni, se neprestano guga. Sprašujem se, ali misli, da sem kakšna gu-galnica v igrišču. In če pade, me boli glava za znoret!« Luč pa spet nekaj: »Z mano se igrajo kar naprej! Ugašajo, prižigajo - klink, klonk. Res grozno!« Stene pa pravijo: »In če bi vedeli, kaj lepijo po nas, bi vas naglo na rit!« Vrata pa spet še nekaj: »Joj, kako loputajo z mano! Že celo leto imam revmo, pa me še zmeraj niso popravili! Uf, kako sem besna!« Tako se dogaja ponoči, ko pa zaslišijo hišnikove korake, je spet vse po starem. V šoli moramo paziti reči, ker so od vseh nas. Tanja Bukovec Oš Ivan Cankar Vrhnika dar se jaz nisem, ker je mamica rekla, da me bo ona. Nato je učiteljica razdelila liste, na katera vprašanja smo morali odgovarjati. Nazadnje pa smo še gledali televizijo. Tretji dan smo šli na Mali plac. Tam smo si ogledali živalske sledi in poslušali njegova oglašanja. Potem četrti in peti dan pa je bila sobota in nedelja. V ponedeljek je bila šola že lepa. Vendar si želimo le še centralno ogrevanje, saj ko pridemo zjutraj v šolo, je vse zakajeno. Sabina Marolt 4. c Bevke Naša šola Na koncu šolskih počitnic sem zvedela, da šolo obnavljajo. Predvsem so pobarvali stene in v garderobi dali nove luči. Torej zvedela sem, da moram priti pred šolo in s seboj prinesti beležko in puščico. Zvedela sem tudi, da bom dobila novo učiteljico Meto. Ko je prišel dan, ko smo morali v šolo, sem bila zelo neučakana. Odšla sem v šolo, se pravi pred šolo, kjer je bilo že veliko mojih sošolk in sošolcev. Vsi skupaj z učiteljico našega razreda in otroki iz drugega razreda z učiteljico Ivico smo odšli v zadružni dom. Tam nismo gledali filma ali risank, ampak nam je gospa učiteljica razložila, zakaj ne moremo v šolo. Povedala nam je tudi, da gremo drugi dan v knjižnico in tretji dan na Mali plac. Drugi dan smo odšli v knjižnico. Tam nam je gospa knjižničarka povedala, kako se jemlje knjige. Lahko si se prijavil. Ven- Prvi dan šole Ko smo prvi dan prišli v šolo, nam je tovarišica povedala, da ne bomo šli v učilnico, ker sojo še obnavljali. Vsi smo bili žalostni. Potem nas je tovarišica peljala v dvorano, kjer smo se pogovarjali o počitnicah. Povedala nam je, da ta teden še ne bomo imeli pouka. Potem smo šli v trgovino. Tam nam je tovarišica kupila lizike. S poukom smo začeli naslednji teden. Dobro se počutimo v prenovljeni učilnici. Primož Hladnik 2. c Bevke Med odmorom Med odmorom najprej pojemo malico. Potem so na vrsti družabne igre. Igramo se tako, da vpijemo. Najraje pa imamo igro šest kužkov. Igramo se lepo. Rada sem s sošolkami, zato mi odmor hitro mine. Jeraj Katarina Bevke 2. c NEBO Nebo/e tak0 leP°'da me karm'ka