337SlovenSki čebelar 10/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Koroški čebelarji naj nam bodo za zgled! V Sloveniji je avtohtona in zaščitena samo ena medonosna čebelja podvrsta, t. i. kranjska čebela, Apis mellifera car- nica. Naš cilj je, da tako ostane tudi v prihodnje, saj je to velik privilegij sloven­ skih čebelarjev v primerjavi s čebelar­ ji v Zahodni Evropi, kjer poleg domačih podvrst čebel obstajajo še druge podvr­ ste in njihovi križanci. Slovenija ima ob tem zahtevno nalogo, saj se čebele v zahodnem delu države naravno križajo z italijansko čebelo Apis mellifera ligusti- ca, v zadnjih letih pa smo ugotovili, da se križanje pojavlja tudi v severnem de­ lu države, na Koroškem. Razlog za to so nekateri avstrijski čebelarji, ki čebelarijo z buckfaško čebelo. Gre za komercial­ no linijo čebel, ki jo je s križanjem čebel iz Italije, Velike Britanije, Francije, Turči­ je in Grčije v začetku 20. stoletja selekcioniral brat Adam. Koroški čebelarji so se pri reševanju problema čistosti tesno povezali ter se ob sodelovanju ČZS ze­ lo odgovorno in zavzeto lotili naloge. Jeseni leta 2014 so koroški čebelarji ob pomoči čebelarskih društev in terenskih svetovalcev ugota­ vljali stanje čistosti čebel na svojem območju. Sku­ paj smo ugotovili, da je na Koroškem povprečno 8,6 odstotka križancev, ta odstotek pa je bil na območjih posameznih društev različen (od 0 do 20,4 odstot­ ka). Izračunali smo, da je treba na Koroškem zame­ njati približno 528 matic. Ugotovili smo tudi, da za oprašitev njihovih doma vzrejenih matic potrebujejo lokalno plemenilno postajo, ki bo omogočala parje­ nje matic s troti kranjske čebele. Leta 2015 so delo nadaljevali in našli primeren kraj za vzpostavitev plemenilne postaje. Lokacijo v kraju Legen nad Slovenj Gradcem so primerno ure­ dili, kupili so primerne plemenilnike ter med čebe­ larji okrepili zanimanje za lastno vzrejo matic, prav tako pa tudi za potrebo po njihovem nadzorovanem parjenju na novi plemenilni postaji. V okviru ukrepa menjave matic smo leta 2015 na Koroškem pri 96 čebelarjih zamenjali 298 matic. Uspeh ni izostal, saj smo pri morfološki analizi če­ bel, ki so bile jeseni 2015 zbrane na območju Koro­ ške, ugotovili, da se je odstotek križancev zmanjšal na 2,16 odstotka. Glede na odstotek križancev v RS je regija še vedno na drugem mestu, vendar se je nji­ hovo število v kratkem obdobju občutno zmanjšalo. Ukrep menjave matic smo intenzivno nadaljeva­ li tudi letos ter pri 56 koroških čebelarjih zamenjali 158 matic. Nekateri čebelarji so izrabili tudi možnost uporabe tamkajšnje plemenilne postaje. Poleg tega nas veseli, da se na Koroškem pove­ čuje zanimanje za vzrejo matic, tako da bo mogoče že prihodnje leto potrjen vzrejevalec, ki bo čebelarjem v tej regiji zagotavljal matice z njihovega območja. S tem bodo izpolnjene skoraj vse naloge, ki smo si jih zadali leta 2014, ko smo se intenzivno lotili re­ ševanja problematike čistosti kranjske čebele na Ko­ roškem. Dobre odnose vzdržujemo tudi s čebelarji na avstrijskem Koroškem, tako da skupaj iščemo re­ šitev za dolgotrajnejšo ureditev problematike buckfa­ ške čebele na obeh straneh meje. Na podlagi opravljenega dela koroških čebelar­ jev in iz ugotovljenega rezultata je razvidno, da je stanje mogoče izboljšati v razmeroma kratkem ob­ dobju, seveda ob predpostavki, da pri tem vsi če­ belarji dejavno sodelujejo s strokovnimi službami. Želim si, da bi nekatere ukrepe intenzivneje izvedli tudi na območju Primorske, kajti lanska analiza je Peter Kozmus*, peter.kozmus@czs.si * Dr., strokovni vodja PRO Morfološki pregled čistosti čebel v čebelnjaku v 3 km pasu okrog lokalne plemenilne postaje Legen pri Slovenj Gradcu v letu 2016 338 SlovenSki čebelar 10/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE pokazala, da je na tem območju več kot 8 odstot­ kov križancev. Jasno je, da je izhodišče problema drugačno in da križanci na Primorskem obstajajo že dlje časa, prav tako pa tudi, da so vremenske in pa­ šne razmere tam drugačne. Kljub temu se moramo zavedati, da je promet s čebelami zelo živahen, tako zaradi prodaje in nakupa čebeljih družin kot tudi za­ radi prevozov čebel na pašo, vse to pa povzroča, da se križanci širijo tudi v notranjost države. Za ohrani­ tev kranjske čebele to gotovo ni dobro. Na tem po­ dročju nas v prihodnosti čaka še veliko dela, kljub temu pa verjamem, da nam ga bo s skupnimi mo­ čmi in predvsem ob dobrem sodelovanju s čebelarji uspelo opraviti. Novice iz sveta Italija Italijanski čebelarji ugotavljajo, da za hudo gnilobo čebelje zalege vsako leto zboleva več čebeljih družin, to pa zlasti večjim čebelarstvom povzroča velike stroške in izgubo dragocenega časa. Zavedajo se, da zdravi­ la za to bolezen ni in da je treba obolele čebele ter zaleženo satje zažgati. Ko na stojišču odkrijejo hu­ do gnilobo, zaleženo satje iz okuženih panjev skupaj z živimi čebelami na njih pospravijo v plastične vre­ če, jih neprepustno zaprejo in takoj pošljejo v zaži­ galnice. Preostalo satje iz plodišč in medišč zložijo v naklade, te pa napolnijo tudi s satjem iz panjev, v ka­ terih so ugotovili poapnelo zalego ali hudo nosema­ vost oz. so posumili v katero drugo čebeljo bolezen. V Italiji čebelarijo z Dadant­Blattovimi nakladnimi panji, za katere je značilno, da je vse mediščno satje deviško, zato bi ga bilo škoda uničiti. Vse naklade iz panjev s sumljivim satjem zložijo na paleto s površino 100 × 120 cm in do 200 cm v višino. Ko je paleta polna, jo pošljejo v razkuževanje z gama žarki. V tej državi obstajata dve takšni specializirani razkuževal­ nici, ki svoje storitve opravljata za različna proizvodna podjetja, na primer za tovarne zdravil in sanitetnega materiala ter za raziskovalne institucije, kot so uni­ verze in inštituti. Razkuževalnica Gammarad deluje v Minerbi nedaleč od Bologne, razkuževalnica Gam­ matom pa v Guanzatu pri Comu. Razkuževanje ene palete stane približno 100 evrov, čebelar pa pogosto plača večji znesek za prevoz kakor za razkuževanje. Na postopek obdelave z gama žarki mora namreč čakati več dni, zato mora po razkuženo satje priti še enkrat. Kljub temu ta postopek uporabljajo številni čebelarji, saj omenjeni žarki uničijo vse, kar je v satju živega. Če je v satju med, ta sicer ne spremeni svojih lastnosti, vendar naj ne bi bil primeren za človeško prehrano. Zanimivo je, da sladkorne pogače, ki so v okuženih panjih, po končanem postopku spremeni­ jo barvo: po radiaciji se njihova bela barva spremeni v zeleno. Po najnovejših informacijah Gammarad iz Minerbe ne bo več razkuževal satja, tako da ga bo­ do morali poslej vsi italijanski čebelarji voziti v Guan­ zato pri Comu. Franc Šivic Viri: Garibaldi, R.: ustna informacija ZDA Znani filmski igralec Leonardo DiCaprio je postal čebelar. S čebe­ lami ga je seznanil David Ward, par­ tner njegove matere Irmelin. Ko je Leonardo končno prejel tako dolgo pričakovanega oskarja, je kupil pet naseljenih panjev in jih postavil v svoj vrt v Los Ange­ lesu. Kot je povedal, se z opazovanjem čebel in z de­ lom pri njih popolnoma sprosti ter pozabi na stres, ki ga zaradi svoje slave doživlja na vsakem koraku. Že precej časa ga skrbijo podnebne spremembe, ki jih povzroča naša civilizacija, zato se po svojih močeh, tudi z donacijami več milijonov dolarjev, prizadeva za ohranjanje okolja. Vesel je, da bodo njegove čebele vsaj nekoliko pripomogle k biotski raznovrstnosti kra­ ja, v katerem živi. Pri čebelah je pomoč poiskala tudi ameriška gle­ dališka in filmska igralka Gwyneth Paltrow. Za ohra­ nitev svoje lepote in zdravja je preizkusila vse, kar ponujata kozmetika in farmacija. Ko pa so se je lotila revmatska vnetja in so se na koži pojavile brazgoti­ ne, je pogledala v zakladnico apiterapije in ugotovila, da so takšne težave znali reševati že pred 1000 leti. Privolila je v zdravljenje s čebeljimi piki. Na vprašanja novinarjev, kako uspešno je bilo tovrstno zdravljenje, je odgovorila, da zelo, čeprav je bilo boleče. Franc Šivic Viri: www.mirror.co.uk www.nytimes.com Podjetji za razkuževanje satja Gammarad in Gammatom Fo to : I nt er ne t