URN_NBN_SI_DOC-PSIA5GIQ

O c e n e i n p o r o č i l a NEKROLOG DR. MIRKU RUPLU V ITALIJANSKI BIBLIOTEKARSKI REVIJI Tudi italijanski kolegi bibliotekarji so se v svojem glasilu »Bollettino dell’Associazione Italiana Biblioteche« lepo spomnili pok. dr. Mirka Rupla. Clanek-nekrolog je napisal naš stari znanec in prijatelj dr. Guido Manzini, prinesla pa ga je zadnja, šesta šte­ vilka (1963) na straneh 202—203. V prvih dveh odstavkih pisec pri­ kaže življenjsko in študijsko pot pok. dr. Rupla. Pove, da se je rodil v slo­ venski vasici na Tržaškem Krasu, da je osnovno šolo in gimnazijo obisko­ val v Trstu in da se je po prvi sve­ tovni vojni preselil v Ljubljano, kjer je končal univerzitetne študije, slavi­ stiko in romanistiko. Kasneje da je poučeval na trgovski akademiji v Ljubljani in se mudil tudi na Sor- boni v Parizu, kjer se je izpopolnjeval. Nadalje pravi pisec, da je pomenil čas po drugi svetovni vojni za Rupla začetek nove, intenzivnejše dejavnosti. Pove, da je bil od 1946 ravnatelj NUK in da je hkrati predaval na Akademiji za igralsko umetnost, da je vodil je­ zikovne pogovore na Radiu Ljubljana, da je bil v republiškem in zveznem odboru Društva bibliotekarjev, da je obema društvoma večkrat predsedo­ val in da ju je kot predstavnik zasto­ pal v tujini, tako tudi na italijan­ skem nacionalnem kongresu v Catanii- Taormini 1957, da je bil vpliven član FIAB in da je v tem okviru leta 1958 vodil na Dunaju evropski simpozij bibliotekarjev, ki ga je organiziral Unesco. Potem oriše Manzini Ruplovo pisa­ teljsko in znanstveno delo. Kakor je — pravi Manzini — zapustil na biblio­ tekarskem področju neminljive sle­ dove bodisi na bibliografskem in bi- blioteškem področju, ko se je ukvar­ jal pretežno s problemi bibliografije v nacionalnih bibliotekah, s central­ nim katalogom in s študijskimi knjiž­ nicami, prav tako bogato in globoko je njegovo delo na področju sloven­ ske slovstvene zgodovine. Dr. Mirko Rupel je po piščevih besedah znan­ stvenik, ki zapušča največje sledove na področju raziskav protestantizma in protireformacije. Njegovo najno­ vejše delo o Primožu Trubarju, vodji slovenskega protestantizma, je funda- mentalno in se postavlja na evropsko raven, kar dokazujejo tudi bližnje pri­ prave za drugo izdajo. Enako važne so tudi njegove študije o Prešernu, Jurčiču, Gregorčiču in Zupančiču, h katerim se je bližal z ljubeznijo in velikim znanjem. Prav tako so precej pomembni tudi različni njegovi pri­ spevki, raztreseni po raznih enciklo­ pedijah, slovarjih, biografskih delih, ki z natančno dokumentacijo odkri­ vajo literarno in versko zgodovino njegove dežele. Zadnji odstavek nekrologa pravi, da je Rupel umrl prav ob koncu zbo­ rovanja bibliotekarjev, med katerim je z ljubeznijo proslavljal osebnost in delo dveh velikih slovenskih biblio­ grafov Šlebingerja in Simoniča. Članek je izredno toplo napisan in izpričuje Manzinijevo izredno dobro poznavanje bodisi osebnosti kakor tudi znanstvenega dela dr. Mirka Ru­ pla. Prav tako pravilno presoja, ko postavlja pokojnika na njegovo pra­ vo mesto v evropskem okviru. Nekro-