\ r Največji slovenski dnevnik T Združenih drŽsTth $6.00 $3.00 00 00 Vetja xa vse leto • • • Za pol leta..... Za Ne* York celo leto - $7. Za inozemstvo celo leto $7j GLAS NARODA* IistzslovefiskihidelavcevY Ameriki. p i □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. L The largest Slovenian the United States. 75,000 Readers. Daily in »s. Sundays b TELEFON: GHelsea 3—3878 NO. 246. — STEV. 246. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, K. Y„ under Act of Congress of Msxch 3, 1870 __NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 20, 1033. — PETEK, 20. OKTOBRA 1933 TELEFON: CHelsea 3—8878 VOLUME XLL — LETNIK XLL DVA MILIJONA FARMERJEV NAMERAVA ZASTAVKATI FARMERJI PRAVIJO, DA NE BODO PLAČEVALI DAVKOV IN NE BODO PRODAJALI PRIDELKOV POD CENO National Farm Holiday Association je izdala poziv za štrajk. — Farmerji pravijo, da jih ne more nobena sila pregnati iz njihovih domov ter očitajo vladi, da ni zanje dosedaj še ničesar storila. Na konferenci je bilo zastopanih pet držav, za-strajka'i bodo farmerji v 24 državah. ST. PAUL, Minn., 19. oktobra. — Farmerska vstaja je ponovno izbruhnila. National Farm Holi-dr y Association je izdala poziv za splošni farmerski štraj, ki naj se začne v soboto opoldne. Na tajni seji ravnateljev farmerske zveze je bila sestavljena proklamacija, ki vsebuje sledeče točke: — Mi ne bomo plačali nobenega davka in nobenih obresti, dokler ne bomo dovolj poskrbeli za svoje družine. — Mi ne bomo plačali nobenega dolga, dokler ne bomo dobili za svoje pridelke toliko, kolikor nas stanejo. — Kupili bomo le tisto, kar najbolj nujno potrebujemo. — V domovih, v katerih prebivamo, bomo ostali tudi vnaprej. — Svojih izdelkov ne bomo prodajali, dokler ne dobimo zanje toliko kolikor nas stane pridelovanje. Ce hočejo nezaposleni delati na naših farmah oziroma nam pomagati s svojimi izdelki, jim bomo dali hrano in drugo oskrbo. Konferenci je predsedoval Milo Reno, narodni predsednik farmerske zveze in kakih dvajset drugih ravnateljev, zastopajočih pet severno-centralnih držav: Minnesoto, Severno in Južno Dakoto, Wisconsin in Iowo. V ugotovilu je rečeno, da bo štrajk izbruhnil v štiriindvajsetih državah, v katerih ima National Farm Holiday Association nad dva milijona članov. Ravnatelji so odločili, naj štrajk tako dolgo traja, da bodo farmerji za svoje pridelke že vsaj toliko dobili, kolikor jih stane pridelovanje. Nadalje je rečeno v proklamaciji: — Mi smo pripravljeni podpirati katerikoli vladni program, ki priznava farmerju pravico, dobiti za svoj pridelek toliko, kolikor ga stane. — Mi zahtevamo inflacijo denarja, to je, da se množino denarja v cirkulaciji v toliko poveča, da bo odgovarjala normalnemu standardu. — Ko so bile v pravilnikih določene pogoji za druge panoge ameriškega gospodarstva, smo zahtevali tudi za poljedelstvo pravilnik. Namesto, da bi vlada sestavila pravilnik, nam je predložila načrt, naj predelujemo manj pšenice, koruze in bombaža. Tako je nastalo uničevanje živil v času, ko milijoni stradajo. — Tako uničevanje odločno obsojamc ter ga smatramo za zločinsko. Za narodni farmerski štrajk se je bila zveza odloČila že meseca aprila, pa je bil štrajk preklican, še predno je izbruhnil. LINCOLN, Neb., 19. oktobra. — V državi Ne-breski, ki je dom vstaških političnih voditeljev, je izbruhnila danes vstaja proti NRA. Bivši governer Keith Neville je odstopil kot državni ravnatelj NRA, češ, da predsednikov program ne uživa simpatij v državi. i Republikanski senator George W. Nor ris je izjavil: — i — Farmerji so začeli izgubljati zaupanje v administracijo. Vse, kar kupijo, morajo znatno dražje plačati, dočim za svoje pridelke ne dobe skoro no- Amerikanci bodo varni v Nemčiji MAJNER UBIT _. V NEMIRIH Progresivni majnerji so skušali izsiliti uravnavo. Policija išče lokalnega predsednika U. M. W. Springfield, 111., 19. oktobra. Ko je 20.000 progresivnih majner-jev korakalo proti glavnemu mestu, kar je imelo namen izsiliti in poravnati illinoiški premoga r-ski »štrajk. je ibil ubit majner M>el-vin Staple. Dobil je strel skozi .srce. ko je korakal .s skupino drugih imajnerjev po uljci proti glavnemu stanu. Policija išče predsednika U. M. W. of America Jesse Ilaine iz Taylorville, od koder je bil tudi ustreljeni Staple. Z majnerji je korakalo tudi več žensk. Vojaške oblasti in poveljnik državnih trupe rje v so se posvetovali z governer jem, kak-o bi bilo mogroče preprečiti izgrede. •Claude E. Pea rev. NEMČIJA SI _ŽELI VOJNO Osvojiti si hoče baltiško pokrajino. — Liga narodov je brez moči. — Poljska in Romunska sta sklenili pogodbo z Rusijo. RADIKALCI HITLER JE ZAJAMČIL POSLANIKU, Moskva, Rusija, 19. oktobra. — Liga narodov je slednjič pokazala. da je bankerotna in svet zopet drvi v vojno z Xermč>ijo na čelu. To je poglavitna vsebina uvodnih člankov v "Izvestjih" in v "Pravdi". Da je Liga brez vsake moči, je dokaizano z izstopom Nemčije iz Lige. MKonak Nemčije", pravi "Pravda", ki govori ruski komunistič-ni stranki, "pomeni razpad razo-rožitvene konference in naglo oboroževanje naperi jaHističinih držav. vključno Japonsko". Z ozirom na nemški nastop ni brez vsakega pomena, ko je polj-predsedmik j poslanik Julius Lukeeevič ob- SE IZNEVERJAJOi DA SE NAPADI NE BODO PONOVILI SAN MARTINU BERLIN, Nemčija, 1 9. oktobra. — Ameriški po-Voditelj radikalcev pra- slanik Wm. E. Dodd je imel dolg razgovor s kan-vi, da niso dobili za svo-' clerjem Hitlerjem in je po konferenci izjavil, da je jo pomoč nobenega pla- zadovoljen s Hitlerjevim zagotovilom, da Ameri-čila. — Vlada upa na' kanci v Nemčiji ne bodo več nadlegovani. sporazum. ' progresiveev, je rekel po objavi razsodiščnih predlogov: — Predlogi administrator j a Johnsona nejsk(> in bodo položaja bistveno izpreme-nili. Ke vedno je 13.000 štrajkar-jev, za katere nihče ničesar ne ukrene. Governer Horner in drugi državni uradniki se niso udeležili današnjih pogajanj. Administracijo NRA je zastopal pravni zastopnik Richberg. čoln, in 'poveljnik je pozneje Lzja- J 0TT0 NE BO DOBIL LAŠKE PRINCESE Iskal urad komlsarjata ■za zunanje zadeve ter je predložil polj-romun.sko odobritev pogodbe z Rusijo. Po mnenju raznih državnikov je sedanji nastop Nemčije pred Ligo narodov dal raznim državam povod, da so naglo potrdile nena-padalno pogodbo s sovjetsko Rusijo. Glaisrlo sovjetske vlade "Izvest-ja" pravijo: "Ko so jaiponski militarist i že- ■ •Jeli imeti proste roke pri zašle-1 dovanju agresivne politike, se je |------------------ Japonska ločila od Lige in LijrajVrŠe Se tajna pogajanja ni storila ničesar drugega, kot da je odstop vzela na znanje. Sedaj { pa, ko nemški fašisti hočejo ime- I Havana, Kuba, If), oktobra. —^ Radikalna tajna družba, ki se imenuje "ABOR" in nima ničesar skupnega z dijaško zvezo "ABC", je nocoj izdavila, da ne bo več podpirala (predsednika Grau San Martina. Armand Rod as. vodja družbe., čije člani so vsi oboroženi in v uni- \ formah, je izjavil, da so njegovi ljudje zelo razočarani, ker so novo vlado podpirali, pa niso dobili za to nobenega plačila. Neki drugi voditelj radikalne družbe je bil nocoj ipri predsedniku ter rekel, da obstaja možnost uravnave. Veliko razburjenje je povzročilo poročilo. da je zasidrana pred Varadero neka 'ladja >z orožjem EKVADORSKI PREDSEDNIK ODSTAVLJEN Senat je soglasno sklenil, da se predsednik odstavi. — Nad dva meseca ni bil predsednik v stiku s kongresom. Guayaquil, Ekvador, 10. oktobra. — Senat je v (glavnem mestu Quito skoro sogLasno sprejel j resolucijo, ki je odstavila ipred-K ladji je bil poslan kanonski t *^nika republike Juana le Dios Martinez Mera. vil. da se nahaja na nji štirinajst | d^et t^dnov ni «weib. katere so hoteli vtihotapiti v Združene države. Vse so aretirali. STREMLJENJA FAŠISTOV ti prosto voljo za vojaška pusto-• lovstva, je Nemčija zapustila Ligo in Liga je zopet prisiljena, da —................I se zadovolji s tem. da odstop vza- Nekateri domnevajo, da! me na ananje. Nastop Nemčije je za Četrto Internacijona-lo. — To namero najbolj podpira Mussolini. bi dobila Avstrija Tirolsko nazaj, če bi se Otto poročil z Marijo. I svari!« 'za Milan, Italija, 19. oktobra. — Mutssolinijev časopis "II Popolo dTtalia" ipravi, da ni niti najmanjše- možnosti, da bi se poročil avstrijski nadvojvoda Otto z italijansko princeso Marijo. Pred kratkim so se po inozemstvu ra'2l":irile vesti, da je nadvoj- "Pravda' isto vr voda Otto nasprotnik fašizma in da 'bi v slučaju, ako bi se poročil in pruski k princeso Marijo, dobila Avstrija nazaj Južno Tirolsko. "II Popopo d"Italia" pravi: — druga Mandžurija na zapadli. Dunaj, Avstrija, 10. oktoba. — Fašisti se tajno pogajajo z«a sve-, . „ ... tovni kongres, na katerem hočejo vse one. ki želijo rmeti postaviti "četrto internacijonalo", mrr, ol leta........................— .. •«.«.. $3.00 Ja dvtrt leta ..................$1.50 fca Mew York sa celo taco......|7j0l Em pol leta..............;.....$3M> Za liiocemstTo «a celo leto $7.Of. Za pol leta.................... S3.5I Subscription 1 early $€ 00 Adrertiaement on Agreeaeent lahala vsaki dan Ltvaemfil nedelj In praanlkor >pi>J !»re» podpisa ln oaebilostl se ne priub&njejo. Denar naj se blagovoli ij*tl po Money order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da t;u>. .udt prejšnje blvallSCt nunam, da tiltreje najdemo naslovnika. " oLAb NAHODA", 21« w7 l8th Street, New iafk. N. -Telephone: CUelsea (-8(18 STRAŠNA POT OD SEVNICE DO KRŠKEGA MALO PREGLEDA 11. novembra leta 1918 je bilo sklenjeno na evropskih bojiščih nekako premirje, kateremu je sledil mir, ki je bil pa le navidezen. Izza onega časa je že večkrat obstajala nevarnost nove vojne, nikdar pa še tako velika nevarnost kot bas v sedanjih dneh, ko je Nemčija izstopila iz Lige narodov in izjavila, da se ne bo udeleževala razorožitvene konference. Razorožitvena konferenca se je odgodila *lo 26. oktobra v upanju, da se bo do onega časa kaj na bolje obrnilo. Avstrija gradi ob nemški meji žičnato ograjo. Švica trepeče pred mislijo, da bodo Nemci vdrli preko nje v francosko ozemlje. Belgija se še dobro spominja strahotnih dni v avgustu leta 1914 in z mrzlično naglico utrjuje, česar še ni utrdila. Fraueija je mirna in brezbrižna, toda le navidez. Veliki Britaniji očitajo, da je njena krivda, ker so razorozitvena konferenca nikamor ne gane. Hitlerizem je sad versaillskc mirovne pgodbe, ki je skušala Nemčijo za vedno zasužnjiti. Vzroki so pa še globlji. Sovraštvo med francoskim in nemškim plemenom je staro že nad dva tisoč let. Za slučaj, da bi izbruhnila vojna, katere sile bi si stale nasproti? . Avstrija, ki je bila v zaidnji vojni 11a strani Nemčije, jc še vedno zvesta kanclerju Dollfussu. ki je odločen nasprotnik nemškega fašizma. Toda ta zvestoba ni trajna. Kakorhitro bodo zaigrale vojaške godbe "Deirtsohland ueber AlkV. bodo Avstrijci na strani Nemcev. V hipu po pozabljen ves nacijonali-zem, protifašizem in pozabljene bodo vso obljube, ki so bile zadane Mussoliniju. Rusija bo najbrž ostala nevtralna. Zaenkrat je njena poglavitna briga položaj na Daljnem iztoku. Franciji se bodo pridružile države Male antante. Kaj bi storili Italija in Anglija, se zaenkrat še ne da točno prerokovati. Zadnje svetovne vojne se je udeležila, pa>bi bilo zanjo bolje, če bi se je ne. Nad petdeset tisoč Amerikancev je padlo na bojišču, par sto tisoč jih je bilo pa ranjenih in pohabljenih; denarja, ki ga je posodila evropskim državam, ne more izterjati; v zameno za vse dobrote si je pa nakopala sovraštvo evropskih narodov. Amerika se je že enkrat prav pošteno opekla. Enkrat je (bilo dovolj. Ko bo zopet začela teči kri v potokih po evropskih Lojnih poljanah, bo Amerika sočustvovala z evropskimi nesrečneži, njeno sočutje pa ne bo tako veliko, da bi zopet poslala svoje ljudi v Evropo in ponovila vlogo, ki jo je igrala pred šestnajstimi leti. Rooseveltova administracija je ubrala pravo pot. Z evropskimi idržavami noče sklepati nobenih političnih zvez. Evropa naj se briga zase, Združene države se 'bodo brigale zase. Enkrat, četudi zelo pozno, bo menda tudi Evropo srečala pamet. • " - - - 4 ,/t , VREDNOST DENARJA Norveški pisatelj Arne Oarborg je nekoč zapisal: "Denar nima sam na sebi nobene vrednosti, a je nekaj zelo dobrega za tistega, ki ga zna pravilno uporabiti. "Za denar dobiš lahko vse, pravijo ljudje. Ne, vsega ne dobiš. 44Lahko si kupiš: jedi, a ne teka, zdravila, a ne zdravja, mehkih blazin, a ne spanja, učenosti, &. ne duhovitosti, sijaja, a ne udobnosti, razvedrila, a ne veselja, znancev, a ne prijateljstva, služabnikov, a ne zvestobe, zabave, a ne miru. "Lupino vseh stvari lahko Idosežes z denarjem, jedra pa ne, Tega ue kupi noben denar." Sevnica, 26. »ep tem bra. Tudi Sevnici ni prizanesla po-vodenj. V soboto, 23. septembra na vse zgodaj je pričela Sava naglo -rawti in hipomo je za-lila ves nižje ležeči dd trga in šmarsko polje. Množinam vode v Savi so se pred (Semico pridružili še valovi Mirne in Sevnične. Največja nevarni okst je pretila mostu čez Savo in že dopoldne je bil promet črts njega zaprt. Okrog 10. »e je sreidina mostu na-guila Ln obenejn so se potrgale žice telefonskega voda. napeljanega preko mosta. Ker je Sevnica -večje telefonsko križišče in ker je ravno vod preko mosta pri Sevnici zelo važna medmestna in meddržavna telefonska 'zveza, je bila skrb lnero-dajnih činiteljev. da se ta zveza čim proj icpostavi. Da zjveže raztrgane žice. je splezal v soborto okrog 6. ure zvečer 25-Oet.m krepki delavec Ivan Ko-ritnik osa telefonski drog, ki je .stal ravno na nagnjenem delu mosta. Koritnik je imel na nogah plezalke Ln obenem je bil s pasom privezan za drog. Ravno ko je priplezal na vrh droga, je s strahovito silo butniLo v most tra-movje drugega odplavljemega mostu, najhrže enega izmed celjskih. Sevnjr>ki mo.st. ni izdržal tega silovitega sunka, nagnjeni srednji del se je zrušil in treščil v >valov-je Save. Telefonski drog s privezanim Koritnikom je hipoma izginil v vodi. Prizor je bil grozen, Ijttdean. ki so opazovali deio na obeli bregovih Sa>ve, j-e 'zastal dih. Vsaik poskus rešitve je bil onemogočen. Vsakdo je 'bil prepričan, dal je Koritnik izgubljen. Vendar se je pa pojavil nekaj sekund po padcu na površini in navzoči so lahko še opazili, kako si odvezuje pas, ki ga je držal k rogu. Kes se je 'junaku posrečilo, da se je qsvobodtf droga in plezalk na nogah, obenem pa se je prijel za mimo plavajoči trani. Poskusil je se, doseči s plavanjem obrežje, vendar je moral, kljub temu. da je pra>v dobre plavač, to o-pustiti in se zopet oprijeti trama. Xaj večja nevarnost ga je pa še-čakala. Nekaj Mo metrov od mosta je namreč napeta čez Sa»vo močna žična vrv za brod. Vrv, ki 30 je deroča voda metala visoko v zra.k. je stalno padala z vso silo ira'zaij na vodno gladino. Valovi so se poigravali s težko vrvjo kakor 7. igračo. Tn luka je Koritnik pokazal vso svojo duhajprisotnost. Vedel je, da pomeni vrv. ako «ra zadeie. zanj neizopri>bno smrt. Zato je tik pred vrvjo odskočil od trama, se potopil bi preplaval nevarno mesto pod vodo, ki je ravno na tem mestu drla z najmanj 20 km na! uro. Ko je prišel zopet na površino, mu je. voda odnesla tram in moral je plavati tolike časa, da je dosegel drugi tram. na katerem ga je Sava nato nesla mimo skrajno nevarnih vrtincev na Brezavem proti Ra jh en bur g 11. iPfep telefonske in žele«zaiiške post a'je* so bile obv^čene1 o Koritni-Irovi nesreči. Medtem se je bilo že jjfnočrlo. V Rajhenburgu so ga skušali Tešiti, vendar jim to zaradi previsoke votle m ker je plavat tram s Koritnikom prav sredi toka« ni bilo mogoče. Preostala je samo še Krško. Gasilci v Krškem so napeli vrv ob mostu, jo razsvetlil i z avtomobilskimi re-flketor'ji in še označili z lučmi. Tukaj je Ivoritnuik zqpet pokazal oJbčudovanja vredno prisebnost. Zapaziv£i vrv se je v pravem trenutku odgnal od trama in se krčevito oprijel "z rokaani in z zobmi rešujoče vrvi. Bil je rešen po poklriigiumi vožnji na razbesne-lem elementu. Vise'k njegove hladnokrvnosti je pa bilo njjegovo prvo vprašanje, ko je zopet čutil trda tla poti seboj: "Ali je vlak proti Sevnici že odpeljal?" V Krškem so ga okrepčali in preoblekli. Bil je še ves veder. Vendar .se se pokazale posledice drugi dan z živčnim napadom. Upati pa je, da bo kmalu okreval- Škoda, ki jo je utrpela Sevnica. se še sedaj, ko je voda. odtekla, da komaj oceniti. Vsi pridelki na poplavljenem šmarskem in bostanjskem polju so uničeni. V poplavljenem dedu Sevnice je uničeno precej pohištva in zalog in tudi lš6koda ma stavbah se ne da precenit i. Xa j več je pa utrpela tvornica Jugo-tanm d. d., ki stoji tik Save.( Ogromni del njenih zalog, tanmskega ekstrakta je popoln orna' uničen. Iz Slovenije« Matej Hub&d gre v pokoj. I ni sili poslitžila orožja. Pri tej j priliki je bil zaboden fant Jože Peter Zgaga Državni pravdnik je pestinil Po ogromnem delu stopa v no- : ,, , . mlado ženo ki ip /nctniniU ITot«; W„K«wi ........,i.i..JMuhlc 12 Jurne Va-S1 z bajonetom '.niaao ze.no' kI Je zastrupila sto- kaj Ma tej Huhad. ravnatelj drž;jv nega konservatorija v Ljubljani. Nešteto je pevcev po Sloveniji in, , - ... .. Z ,. . . de»no stran prsi vsi ga rastijo, ali tudi izven kro-; „.. . . (v desno nogo, posestnik Brulc J€1?a ntoz,a- (Anton iz stopič pa ustreljen v j ~ In ko ste mu natresli strupa »no stran prsi. I v kavo — jo je v.prašal, ali vas ni • 1 1 ., , Zdivjani fantje se tudi ob po-1peklft rest 7 Ali se vam ni nie gov pevcev in glasbenikov je pra- , , . • 1 tunilil* Ali v«* Kit« ^k „„ • ^ : , v . , g ledu na oba ranjenca niso mogh, . " * as ni blI° ^oza ob vicno ocenjeno in splotxio visoko . ... - . " . ! misli Ha hr» 7,1*; m* „u; 1 . ,, w . mnu-rti. Šele novomeškim orožni-| sllr aa Do zdaJ T53 padel rartev nft vam res ni Npostovano vse twto. kar je za nas , . . . ^ -, . , j, » . , . - km«H' se je posrečilo napraviti 1 - pionir. ki je vse svoje življenje z j brezpriniemo vernostjo in požrtvovalnostjo pfjsvetil glasbeni kulturi svojega naroda. Vselej o-; ml - f^^Sod^ K je" iz'-l^ P^vdnik. .slane rn.?egovo ime najožje zveza- J 1 '"'^m PO ŠTIRIH MESECIH REŠENA ZAGONETKA Iz Konjic poročajo: Zjutraj 20. maja letos je zapustil Orešnar Ignac svoj dernik v bližini znanega Bernikovega križa kakih 40 korakov pod markirano potjo, ki drži na Res ti rk iu dalje na Roglo, na strmini med redkimi smrekami gobe, je na'letel na okostje, pokrito s preprelimi cunjami, iz katerih je Bernik takoj spoznal obleko Orešnarja Ignacija. Prihiteli so sorodniki in so usrotovili. da je to res truplo Češnarja Ignacija. Xa lice mesta je prišla takoj orožmška patrola in nekaj ur nato sodna ikomisija z zvedence-ma zdravnikoma iz Konji«?, ki si3 po pregledu okostja podala svoje mnenje, fla je ČVeenarja Ignacija, ki je bil štel že 74 let. v njegovem igodu zadela srčna ali možganska kap. zaradi katere je pa del na tla in tam mrtev obležal. Od trupla je ostalo samo golo o-kostje, ki se je takoj sesulo pri preiskavi. Iz preperele obleke so nrogLi dobiti zavito hranilno knjižico iu v njej premočenie 100 di-naTske bankovce |>o številu kakih 12 do 15, kar se bo moglo točno no 7. Glasbena Matico ljubljansko, ki je sredetočje vsega našega gla^benepra življenja in ji je Matej Hubad bil celili 3fi let njena diila, artistični inspirator in vodja. Xjeno glasbeno šolo je jh) prevratu dvignil v državni kon-servatorij, izvršil je statut, učne načrte in vso drugo, kjerkoli je bilo za zavod kaj potrebno. Razen te?a je bil nekaj let tudi upravnik Narodnega gledališča. Delo, na- vseh straneh delo. red in razdajajoče aretirati. Pr»xl! ~ Da' samo trenutek je bil. ko novomeškim okrožnim sodiščem se mi Je zasmilil, se je moralo zdaj zagovarjati 211 Kdaj.' — je hotel vedeti dr-mladih famtov. Sodišče, ki je izmed teh spoznalo 18 objožencev za krive, je obsodilo: Cimerman- jo čiča Jožeta na 12 mesecev zapora. pogojno na 3 leta. Cimerman-čiča Janeza na 12 mesecev, pogojni* na 4 Jera, Barboriča blatijo na 7 mesecev", pogojno na 3 leta. Muhiča Matijo na 7 mesecev. — Ko je popil prvo čašo . — je rekel: — Kava ima pa danes nekak posaben okus. Daj, nalij mi še eno šalieo. — Ko je ro rekel, se mi je tako smrlil. da sem morala ugoditi njegovi želji. \ sega vrapa me vprašujejo popojno na 3 leta, ^luhiča Fran-; dragi rojaki. Xi dolgo tega, ko mi ca na 5 mesecev, pogojno na 3 le-1 je nekdo v dolgem pismu razkrita. Sekulo Janeza na 7 mesecev, | val svoje križe in težave ter za- Smrt uglednega savinjskega veleposestnika. fi. oiktobra je na (iroiblji j»ri Sv. pogcvjno na 3 leta. Cimermančiča Janeza za 5 mesecev, pogojno na 4 leta. Sušteršiča Alojza na 7 me- ključil moje dolgo pisanje z vpraša 11 j ;*m : — Kaj naj storim, da bo -moja »Jožeta na 7 mesecev, pogojno na 3 leta. Mrviča Martina na 7 me ,> , , , 1 . . secev, pogojno na 4 leta ; .Jeniča Pavlu pri Preboldu v visiki sta-i.,. . ,, . „ t- . ^ _ • -r ->• • o. ., < irrla na 4 mesece, Gazvodo Mar- secev. pogojno na 3 leta. Lukšič žena z menoj zadovoljna ? Jaz le nerad svetujem, toda v tesni slučaju bom napravil izjemo : rosti 77 let. preminil Julij Sadnik. Pokojink je bil ugleden mož in znan kot hmeljar in vzoren gospodar datax- po Savinjski dolini. Puščavnik iz Slovenjgradca. I V razvalinah starega gradu pri j SamOboru se je naselil mladi pu-I ščavnik. ki vzbuja med prebival-eftvom veliko zanimanje. !Mož nosi dolge lase in brado iter opravlja noke čudne molitve. Pripoveduje, da se je rodil leta 1001 v Slovenj-gradcu in da je bil gozdarski j)raktikant pri raznih ve!-posestnikih v Sloveniji do leta 102o. Tedaj je nevarno zbolel, začela se mu je sušrti hrbtenica, po nekem čnkležu, o katerem j^a noče ničesar natančnejšega povedati, pa je ozdravil in med svojim ozdrav Ijenjeon je imel tudi prikazni, zaradi kaiterih se je odločil za pu- tina na 5 mesecev, pogojno na 4 ieta. Gazvodo Alojzo na 7 mesecev. pogojno na 4 leta, Avseca Franca na 7 mesecev, popojno na — Ce želiš, dragi rojak, da bo žena s teboj zadovoljna, ji dovoli. naij en teden dela. kar ona hoče. drugi teden pa ti delaj, kar ona hoče. Bošt videl da ne bo ni- 4 leta. Cimermančiča Antona na\kdar prepira v liiši. fi mesecev, pogojno na 3 leta. Je-v * rička .Jaineza na 7 mesecev, po-j V nekem mestu je bilo sto pet-gijno na 4 leta. Muhiča Jožeta na ' imivajset žensk, starih od dvaj- 5 mes»M,-ev. Muhiča Janeza na 5, set do petintrideset let. mesecev, poleg te kazini pa še na j Xeprestano so se prepirale, ka-solkiarno povrnitev vseh stroš-Jtera je najlepša. Slednjič so se tokov in na plačilo orožniku Con- Mik o pohot rle. da so sklenile s taj-tali iz Vršnjega vrha za bolečine.' nim glasovanjem določiti, katero • smatrajo za najlepšo. \V so prla-Dva popotnika sta zanetila požar [sovale — oddanih je bilo namreč sto petindvajset iglasov. Vsaka je dobila .samo en glas; 1. oktobra je navsezgodaj na Stanovskem pri Poljčanah začelo goreti «ro^podarsko poslopje p<»-sestnika Alfonza Korošca. Komaj so še mogli odpeti živino, tako hitro se je razširil ogenj, ker je bilo na skednju 40 .meterskih sto tov .sena in slame. < >- spodamko orodje. Zavarovalnina kositi ne zna; da v tistem kraju, tem pa je več lot živel z'nekim krije komaj tretjino škod-. Ik-ieur ,bl1, na P^»tn«e«h. ni bilo starini puščavnikom nekje na Go- Skoro gotovo je. da sta og^ij nobenega komarja, magar: ce bi renjskem. - povzročila dva popotnika, ki st 1 it4ovek z luc'J° nskal • | tisto ni h- Z jroLspodarjevim do vol je-, sPloh 1,1 treba rl(Hati- Napad pijanih fantov na orož-injem spala na .senu. a zjutraj oi^ slu/*ajno kaJ iM»< nlke. i njiju ni bilo vče duha ne sSuha. t,-st,-i kl Xew X;> Gornjo Težko vodo. kjer' Nesreča jc tem otočutitejša, ker!}orka: koKO nt; oprav«, se je vršilo v nedeljo 30. julija že- . je posestnika Korošca zdaj že dru-»l'e n,nras 7naSine- da ^ farma gnanje. je pri3!o .^liko kmetske- j jrič zadela slična katastrofa. Pred ^niia 111 da je Xe;v York en sam ga ljudstva iz vsedi sosednjih va-|ki. Večina se je vedla dostojno, j nekaitere imlade fante pa je vino I precej orrKvtiio. Postajali so ved no bolj objestni in nasilni, da s~o slednjič moraHi intervenirati orožniki. Po aretaciji »lavnega krivca" iteh izgredov so fantje navalili na oba orožnika, ki sta se v skraj- tremi leti mu je namreč zgorela t New York' ki nobCTia kvarna hiša z gospodarskim poslopjem,ne ;bita- vre.j » s'plosaiem pa .pozna npwvor- ški rojak samo tri razdalje: znana mu je okolica Worcestra in F!v C reek a. Forest City v Pennsylvu- Skladišče stolov v plamenih. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ea povratna dovoljenjapotne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ea najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz XVashingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. CO. ugotoviti sele, ko se papir popolnoma posuši. Okostje so sorodniki takoj {»o pregledu spravili v že pripravljeno krsto in odnesli 11a Črednar-jev domi. Tako se je po več mesecih rešila zagonetka, ki je povzročala mnogo raaburjenja in strahu na mirnem Pohorju. Ponoči 4. oktobra je zbudil spe : rtiji in 'Domžale pri Ljubljani, če vaščane gasilski rog. GoTeti je: te?a nu najljiabši iz- zaeelo skladišče stolov in lesa pri ]et v tretjo, peto ali deveto resto. stottarni Luglia Alojza v Borovni-1 * ci. Skladišče stoji k sreči precej j Ljubeznjiva ženica je šla kupit 11a samem in v bližini potoka Bo- ovratnika za svojega moža. rovniičice. IiUglro trpi precejšnjo — Kakšne velikosti? — je ho. škodo, .sai sta mu Zgorela velika tel vedeti prodajalec — kako ve množina izgotovljeuili stolov in jj^ vraf jj,na > ves sirovi les. a zavarovalnino je __ Hm. tega pa ne vem prav pred kratkim znižal za polovico, natančno — je odvrnila.. — Vi Vzrok požara ni znan. ADVERTISE in "GLAS NARODA* DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.50 .................. Din. 100 " $ 4.60 ................. Din. 200 »» $ 6 65 ................Din. 300 " $10.75 ................. Din. 500 " $21.05 .................. Din. 1000 V ITALIJO Za $ 8.25 .................... Lir 100 " $16.10 .................... Lir 200 " $39.25 .................... Lir 500 " $78.15 .................... Lir 1000 '•$156.— .................... Lir 2000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo reč]lli zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morate poslati-$ 5.75 •» " $10.00 " ,f____$10.85 » ■» $15.00 " " _____$16.— •« n $20.00 " " _____$21— •• " $40.00 " "___.$41^5 " " 160.00 " -____$31.50 Prfcjemnlk dobi t •term kraja IsplafiUo ▼ dolarjih. Nujna nakazila lzrrjujemo po Cable Letter za pristojbino $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGlas Naroda" Šie W*8T 18th STREET NEW YORK, W. T. ste približno njegove perPone. Dovolite. da vas zagrabim s prsti o-krog \-ratn. bom kaj povedala, če imate tudi tak vrat kot moj /mož. Tako najbolje vem. ' * Gospodar je dobil četrtletni račun za vodo. Kar >za glavo se jc prijel in vzkliknil: — Xo, to je pa že od sile! Že zopet so mi tri j dolarje več n-aibili. Imel j"e hišo za štiri družine. Vse tri stajiova'lce je vprašal, kaj in kako. in sleherni mu je odgo«-J voril: j — Zaradi vode se pritožuješ? [ Kaj ime briga! Prisežem lahko, ! dia je ftrisem v treh mesecili niti za en kvoder popil. * Ko so vorašali nekega stireg-a nemškega Žida. kaj misli o Hitlerju. je odvrnil: -i~ 'Pzboren možak, kakoumega NVmčija potrebuje v sedanjerm Času. V«se. kar stori, prav stori. Edinole z njeigovo oemijiško reformo nisem -zadovoljen. — Kakšni zemljiška r«foranat — so hoteli vedeti — Po ngefcori zamljiski reformi bi morali biti mi Židje pod zemljo. Hitler bi pa hodil po nji. Za moj d>el bi bilo dosti 'boljše, ee bi bil Hitler .pod zemljo, in bi mi Ži-dje hodili po nji. -o OD AT NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 20, 1933 THE LAMEST SLOVENE DAILY in U. g. A. PREDOR POD GIBRALTAR-JEM PREBOJ SOLUNSKE FRONTE Ž« Vtflj časa se bavijo zlasti španski in francoski tehnični stroko vtn j* k i z idejo, -da bi zvezali Evropo in Afriko z -velikim predorom, ki naj bi čel pod morskim dnom v ožini Gibraltar. Dasi bi zgradba takega najmanj 14 km dolgega predora pod morskim dnom požrla težke stotine milijonov, bi se zgradba vendar izplačala.. I>va kontinenta bi bila -zvezana z železnico in pri prevozu blaga bi odpadlo neprijetno prekladanje z vlakov na ladje in o-bratno. Zato je španska vlada letošnje leto napravila lepo število poskusov, ki naj bi pokazali, kakšno je morsko dno v ožini in kakšne bi bile razmere pri gradbi tega predora. Nekaj vojnih Tušilcev je po naročilu španske vlade v poletju napravilo na črti. kjer naj bi šel predor pod morskim dnom, precej poskusov z razstreljeva-njem morskega dna. To razstre-ljevanje je točno pokazalo, kako trdno je morsko dno in iz kakšnega kamenja s."«toji. Z morskega dna so potapljači privlekli iz raznih krajev velike kamne, iz katerih so geologi natančno določili, iz kakšne /vrste kamenja je morsko dno in ugotovili.da je kamen prav primeren za vrtanje predora. Z drugimi poskusi pa so ugotovili svojstva nforskega dna do globino 1000 metrov. Ker so se vse prve priprave tako ugodno iztekle. nameravajo v kratkem u-stanoviti posebno družbo za graditev tega predora. Ker bo družba morala razpolagati ivajmaelgarske vo- svoj it e v Dardanel in udarec v za-jaščine. so veliki zavezniki šele na ledje turške vojske, nakar bi preko koncu umika začeli razmišljati ojc'rnega morja dosegli zvezo z Ru-tem. kakšno pomoč bi bilo treba,sijo. Odločilnega udarca preko So-poslati junaškim srbskim divizi-1 luna. ki bi zadel v bok in v bli-jam. Ali med tem. ko so se vršila žnje zaledje centralnih sil. Angle-dij)lomatska pogajanja, ko so švi-.ži nikakor niso mogli prav rar.u-pale brzojavke sem in tja. so zma-jmeti. Francozi pa so bili od vsega poviti Nemci in Bolpari prodirali poeetka drupepa mnenja. Njim je naravnost v osrčje Srbije. Konec J bila vsa stvar bližja, resnejši. — koncev so se zavezniške vlade le od-j Priti je morala dardanelska kata-Jočile k temu, da pošljejo pomo'. J strofa, da so zavezniki obrnili svo-3. francoska in 10. angleška divi-,jo pozornost zopet k Solunu, zija sta se izkrcali v Solunu in začeli prodirati ob Vardarju. Toda bolgarske četo so hitro napravile konec tej ofenzivi zaveznikov. — so medtem ustvarili pravcato trd-Francoska in angleška divizija sta nja'.o poljskepa t i pa. Zadnji trans-se umaknili nazaj k Solunu, kjer port srbskih čet je prijel 5. aprila, sta se utrdili r. namenom, da bra- Kakor vemo. .se j» tedanji presto-nita svojo bazo. ilonaslednik in regent Aleksander Decimirane srbske č-te pa so mo. rale prestati svojo Golgoto. P reši ( VAREN KAŽIPOT ZA LETALCE Marki Luvgi Solari, eden od lajožjih Marconijevih sot rudni• 'ov, je po dolgem delu sestavil aparat, ki lovi odmeve. Krstil ga je za "Ehoroeter". Aparat kaže letalcu viimo, v kateri /te rmha-in točno oddaljenost vseh hri-v, stavb, tidov. drugih letal in liuiMga, ki «6 nahajajo v smeri jegove poti. Pzum odpravi «le-rtvo nevarnost pri potovanju v egli «li temi, ki letalcu zastira ki je povzročila že toliko nenreč. V teku 1. 1916. je stvar vendarle postala resna: začelo se je prevažanje antantnih čet v Solun, kjer 'največ trudil za ustvaritev nove fronte, v kat'-ri je videl edino po- roštvo za rešitev svoje domovine. speh. Odločilna borba na solunski so preko Albanije na Krf. kjer se je izvršila reorganizacija ee!otn» srbske armade. Veliki zavezniki so se še vedno prepirali, njihovi o-j fronti se je »začela 14. septembri snutki o potrebi ustvaritve nove fronte so se razlikovali že v samih osnovah. Avstrijci in Nemci so svoje prodiranje ustavili na grški nasproti svojim najzvestejšim: — meji. Vzrokov je bilo več. a glavni "V svobodo ali v smrt!" nih pušk), 2539 strojnic. Č850 topov, 26 e-kadronov in 80 aeropla- n o v. Zavezniki pa so imeli na raz-polapo: grško, angleško, srbsko in francosko armado, ki so skupno rtele: 289 bataljonov (ali točno: 177,562 efektivnih pušk), 2982 strojnic, 2069 topov, 47 in pol : kadronov in 2JM) letal. Napad so je ijnel izvršiti prvotno r.a enem samem majhnem delu fronte, čim pa bo ta del prebit, naj napadejo še ostale armade desna in levo. Sam preboj se je torej imel izvršiti na sektorju svojih 30 km, kjer so bile zbrane močne čete. Pa še na tem ozkem pasu je bil izbran kot jedro poseben odsek, dolg komaj 9 km. kjer se je moral izvršiti odločilni sunek. Udarec je bil strateTko tako preračunan, da ie bil uspeh popolnoma zagotovljen. Razmerje čet je bilo na tem sektorju naslednje: Bolgari 26 bataljonov, 245 strojnic. 146 topov, 3 eskadroni in 24 letal — dočim so zavezniki tu koncentrirali: 75 bataljonov. 756 strojnic. 2610 lahkih »strojnic, 580 topov, 18 eksadronov in 81 letal. Torej vsekakor čvrsta premoč. Osnovna ideja celotne ofenzive je bila: predreti sovražnikove postojanke v širini 30 km. nato z br-zo in energično akcijo razširiti vrzel, prodirati v rajon Demirkapi-ja — Kavadarci — (Jradsko. to pa nrt-al Franche D'Esperey v popolnem soglasju » srbskim geenralniia štabom definitivno določil dan za plavni napad. Glavni udarec so i-mele izvršiti srbske čete. in to II. srbska armada na fronti 17 km s 5 divizijami (šumadinska, timoška, jugoslovenska. 17. -kolonijalna in 122. francoska divizija) T. srbska armada pa napad na fronti 16 km s 3 divizijami (drinska. dunav-ska in moravska). Obe armadi sta bili obilno oskrbljeno s francosko artiljerijo, posebno še s težkimi topovi. in pa s francoskim letalstvom. Priprave za to grandiozno o-fenzivo so trajale mesece in mesece. od 5. julija, ko je bil storjen načelni sklep glede ofenzive. Ali september je v takšnih višavah kaj muhast, posebno še v Moglen-skih planinah. Glavna atributa sta tu: mepla in deževje. Ta dva či- pademo!" In že so ob 6.15 zabrneli telefoni in zatrepetale telegrafske žice, prenašajoč dogovorjeno znamenje: "Pošljite enega častnika in osem mož...." Dve uri pozneje sj zarjula žrela 580 topov, vztrepeta-le so ponosne stene, zadrhtele postojanke, v čudu so se spogledovale bolgarske čete.... Topovski ogenj je trajal ves dan in vso noč. 15. septembra so poletele jnnašk? čete na juris, napad se je začel na celi črti. Napreduje, čeprav počas«.... Topovi pojo svojo strahovito pesem naprej, granate meljejo postojanko .za postojanko. In vendar je zastal elan 17. in 122. francoske divizije. Ampak stari, o-jekleneli Sumadinci takoj rešujejo situacijo. Kakor vihar napadajj center sovražnikovih postojank in evečer zavihra zastava na Slonovem ušesu — Vetreniku — koti 1570. Pod udarci Drincev pada Soko — cela prva postojanka je naša! Hu-ra! KAKO BO NA SVETU ČEZ 150 LET Svet stoji zopet ob prelomu ene dobe in prehoda v novo. kakor je bilo ob koncu starega Rima, za ea-t n reformacije in francoske revolucije. Vprašanje, ki vse zanima, j' le še to: Kakšno bo tisto novo, ki prihaja? • Na to vprašanje odgovarja slo-\iti angleški pisatelj H. G. WelLs v svoji najnovejši knjipi "Oblika stvari, ki pridejo". — "Manchester Guardian" navaja po knjigi razvoj v prihodnjih desetletjih naslednje: Civilizacija castane. To je doba gospodarskih zaplrttljajev, nezmi < selnih nacionalizmov, teritorialnih sporov in zadevic. ki vodijo do vojne. Doba vojne se konča s propadom civilizacije. Bolezni deset-kujejo človeštvo. Vse vezi so pre-16. septembra pade druga po-Itrgane. Tehnični napredek in pro- nitelja bi utegnila odgoditi napad . . , u , . . , . ............ „ ž- zato. ker bi bila korektura in o- Preboje dovršen, pot^ ^vodnja prenehata. Za svet nasto- Njegova prizadevanja so rodila u- z naslednjimi cilji: da se pretrpa 1918 s strahovito kanonado 580 topov. Odločilne so bile prestolo-nas led ni ko ve zpodovin>ke besede je bil prav gotovo naslednji: Nemci ne bi nikdar in nikakor mosli Idejo za poslednjo of- nzivo je vobče dalo srbsko vrhovno povelj- izkoristiti bolgarskih čet na kaki sivo. ki je že od vsepa početka tr- drugi fronti, recimo na francoski ali ruski. Kajti bolparski vojak za to vrsto koalicijskega patriotizma in žrtvovanja sploh ni bil zrel. — Mir skleniti se pa tudi ni izplačale. ker bi bil samo Bolpari uživali Ime preko Dojranskega sadove zmape. dočim bi se ostali zavezniki morali dalje boriti. Razen tega je interes Bolgarov na sa mi Makedoniji bil velik, saj so to bile stoletne pretenzije krogov, ki dilo. da se samo z osvojitvijo črte Ivajniakčalan — Dobro polje — Vetrenik lahko doseže definitiven uspeli. Solun-k-a fronta je tekla (zemljevid v roke!) od reke Stru- jezera in Moplenskih planin do Bitolja in Ohridskega jezera. Dolžena celotne fronte je merila okrog 450 km. Posadko sovražnikov so tvorile kombinirane avstrijske, nemške in bol- na bolgarskem od nekdaj vedrijo (rarske čete. formirane v tri arma-ir. oblačijo. Nadalje prodiranje v [tie: v XI. nemško ter T. in II. bol prško Makedonijo se Nemcem tudi zato ni izplačalo, ker bi po osvo- parsko. Vse tri armade so štele: 297 bataljonov (181.660 efekt i v- sovražnikova zveza v dolini Var-darja z armadami v okolici Bitolja in da se obenem preseka glavna zveza sovražnika z zaledjem v dolini Vardarja. t V popledamo teren, vidimo, da je za ghmii napad bil izbran najtežji odsek, katerega viš ne gredo vse nad 2000 m (Kajmakčalan 2525 m). Kdor pozna te višine, ve. da so takorekoč na las podobne našim Julijskim in Kamniškim Alpam. A kdor še more prav pojmiti, kakšen je napad na terenu, kjer ima sovražnik ur jene postojanke in lahko neprestano sipa openj, — si lahko prav zamisli, kakšne vred-ii ost i je bila taka odločitev. Nemško vrhovno povelj.-1 vo je do zadnjega menilo, da na tem delu Srbi ne bodo imeli uspeha, ker je teren pretežak. In vendar se je uprav tu zgodilo tisto nepričakovano.... Dne 8. avgusta 1918 je bil ge- pazovanje topovskega ognja one. mogočena. Vsako odlašanje pa sproti zmanjšuje nade na uspeh. Zaradi tepa je bila nervoza 13. septembra v štabu generala d'Es-pereva velika. Sam general s svojim pomočnikom generalom Char-pierjem in polkovnikom Tronso/ nom je prišel v srbsko vrhovno poveljstvo na zadnji dogovor, ki se je sukal najbolj okrog besede: — vreme. Barometer je kazal sicer lepo, ampak.... Če bi jutri bilo slabo, še boljše odložiti napad za dan. dva. kakor začeti s kanonado. o kateri se ni vedelo, če bo v stanju Kavadarce je odprta! čete so v razsulu, beže. zametujejo orožje. Bolgarske p« klavrna doba. Zedinjene ameriške države n. pr. predstavljajo občin brc*. , —— - pr. Zastonj meče komandant; samo nejasen sistem fronte bataljon za bataljonom proti zmagovitim četam. Srbi nadira-jo nalik lave, n;č j'h ne zadrži. — Desno in levo od srbskih armad se vrše napadi angleške in francoske armade. Ni sile. ki bi v teh trenutkih mogla ustaviti srbske čete. Kaj opreznost. krf metod k a rovovske tektrke. kaj dogne etapne službe, kaj počitek!.... Vse to ni nič! Nemci so š^ parkrat poizkušali ustaviti prodiranje srbskih diviz j. .........................nli niso uspeli. Najhujša borba S3 popolnoma razrušiti svraznikove,. 1 J . ije vnela pred Nisem. Nis je pome- utrdbe Ker se vreme ni moplo vnaprej upotoviti. je genera! d'Esperev pustil polkovnika Tronsona na fronti z nalogo, da zjutraj 14. septembra na vse zgodaj presodi, če je vreme povoljno za napad ali ne. Ta. ko vid'mo 14. septembra od 5. uri nil, za central up sile zelo veliko, največ v celi Srbiji. Preko Niša gre vendar edina dobra zveza Avstrije in Xemč'je v Bolgarijo in Turčijo. Po tej zvozi gre tok materija. Ia na v^hod in od vzhoda na zahod. Ta predel se mora držati za m • u r» i" v>:ako ceno, čeravno je.izgubljena polkovnika Tronsona m b. Belica . m • V-. ' , . ... , . ,, [cela Macedonija. Ta zveza je. bila (sedaj armijskega generala), kako na opazovališču nestrpno pričakujeta floro. V nebo je bilo to jutro uprtih še na desettisoče parov oči s pobožno željo, da bi Bog dal lep dan. ki bi pr ne^el odrešitev zasužnjeni domovini — Srbiji in svobodo podjarmljenim bratom on-r.tran Save in Dunava.... In res se je rodil ugoden dan, lep, čeprav ne idealno veder in jasen i nekaj oblakov se je gromadi-lo na severu. Zatorej je padla odločitev: "Na- tudi vzrok konvencije v PlesMi, glavnem nemškem štabu, kjer je bil sklenjen napad Avstrijcev. Nemcev in Bolgarov na Srbijo v letu 1915. N š pada. u-peh se širi na sever in zahod. Rezultati solunskega preboja vo bili ogromni: osvobojena je Srbija, izvršeno je zaedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, kapitulirala je Bolgarija, -za njo Turčija, posredno Nemč'ja in Avstro-ogrska.... — Prišel je konec sveto\ ne vojne.... federacije. Leta 1960. prehaja človeštvo v dobo mraka. Toda sredi revščine in zmede se že kažejo znaki obnove. Misleci, ki jih je človeštvo že na jk>1 pozabilo. so bili že v dobi izkušenj napovedali potrebo ene same države, ki naj bi obsegala ves svet. Rešitev prihaja s svetovne konference letalcev. ki se vrši I. 1966. v Bassori. Letalci se odločijo za zarotn ško metodo. S pomočjo učenjakov, sociologov. tehnikov, prevzemu svetovno oblast in s kontrolo nad vsem transportom porušijo lastninsko pravico in zagospodarijo svetu.— Svojo vlado osnujejo na temelju enakega deleža vseh na splošnih dobrinah. Svetovne dobrine postanejo last vseh. izvzemši le stvari, ki jih vsak človek neobhodno potrebuje za svojo osebno rabo. (Ta .si>tnm je precej podoben tistemu, ki ga zastopajo sedanji tehnokrati.) Ker imajo plemiči ozračja vso dejansko oboroženo moč v svojih rekah, morej svojo voljo brez ozira vsiliti obubožanemu prebivalstvu. Nova svetovna država se zelo hitro razvija. čeprav ne mnnjk.i težkoč. Ob složnem naj>oru vseh »:l. ki jih vodi osrednja oblast, se hitro vrača blagostanje. Okoli let i 1970. se oblast v novi državi utrdi podobno, kakor se je to zgodilo v Sovjetski Rusiji, toda bree. ozko-srčnih dogem komunizma. Kontrola nad transportom daje vladi o-gromno moč. duha mladine pa pridobivajo šole. Produkcija hitro narašča in na drugi konferenci v Ba-sori 1. 1978. se določi in sprejme tridesetletni načrt. Potem pride trenutek, ko je nevarnost. da sveta zaradi osebnih zadev e propade — podobno, kakor je bilo v Rusiji tedaj, ko je moral Stalin pnpnati Trockega. Nastopi doba velikih političnih atentatov. 47.000 smrtnih kazni vzpostavi na s vetu strop red. Snide se tretja kon-fermca, ki slednjič in trajno uredi svet. Vse kužne bolezni prenehajo. prebivalstvo se vrača na : voje domove, prosveta in vzgoja s' razmahneta. L. 2096. svetovna država prekorači prvo stopnjo svojega življenja. Zopet je razum glavni gospodar človrške uso^e. To so prerokbe in fantazije an-glelkega pisatelja o bližnji bodočnosti sveta. Oudno je. da mož zida zgolj na razum, ki je še pravkar odrekel, se izkazal nesposobnega, da zadovolji človeštvo in vtemelji njegovo srečo. Bo že moral ljubi Bog priti do besede v vsakem bodočem redu. ki naj človeštvu res prinese odrešenje iz zmed in gorja. "itls toasted * ZA ZAŠČITO GRLA — ZA BOLJŠI OKUS SEKIRA IN RABEU Ker ji odpwrl Hitler dosedanjo gu i loti no kot inozemski izum. *o se nemški rabi ji zopet oborožili s srednjeveško domačo sekiro. To zmago domače kulture so uživali kot prvi dne 5. maja obglavljeni obsojenci: trije morilci v Berlmu m eden v Frankobrodu ob Meni. To me«to ni videlo «mrt-ne obsodbe od julija 4eta 1914. (aročite te na "GLAS ITARODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. ____. "O tli V A I O O i' M*W YORK, FRIDAY, O0VOBSB 90, 1088 THE LABGB8T SLOVENS DAILY in V. 8. A. 3 '' V ft I za več kot $1 ' f ^ t r 30% popusta V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMAN JKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SLICNE VSEBINE POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN / POEZUE Hiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiyA^iiiiiiiiiiy KNJIGARNA "GLAS SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 Weet 18th Str^t. New York ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : S 2 MOLITVENIKL SVETA URA ▼ platno ve«................... 30 v lli«o usnje ve* ............1JO v najfinejše usnje vez 130 v najfinejše usnje trda ve* -----------------------1.88 SKRBI ZA DdSO v platno ve*. __________.M v fino usnje ve* ............130 v najfinejše usnje ves 130 RAJSKI GLASOVI v platno ve*. ________40 v usnje ve*. ____________....130 v fino usnje vez. ______1.50 v najfinejše usnje ve*. 1.60 KVIŠKU SRCA v Imitlrano usnje ve*. .00 v usnje vez__________________ .80 v fino usnje vez. _____1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ..................................1.50 v oel celluloid ve*. _.....1.20 NEBESA NAS DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje ve* 1.50 ▼ najfinejše usnje trda ve* --------------------------1.80 MARIJA VARHINJA fino ve* ............................*.20 v fino usnje ..................1.50 v najfinejše usnje trda *ez ...................................1.60 Hrvatski molitveniki: (Jtjetia jstarostF, fina vez. __________1.— Slava Bogu. a mir ljudem, fina ver 1.50 najfinejša vez ........................134 Zvončee nebeški, e platno ...................80 fina vez .................................L— Vlenac. nnjflneJS* n« .................1.60, Angleški molitveniki: (u mladino) Child's P ray er book i v Imrvaete platnice vezano .....30 ▼ helo koa» vezano.......1.10 ........................30 .........................SS .1.25 ...JO ...JO ...60 ...40 Come Unlo Me fino veaano Key of Heaven: fino vezano .............. ............35 ▼ nuni* »t-zano .........„...............70 v najfinejše nanje vezano........1.20 (ZA OL>RASI,E> Key of Heaven: v celold vezano ____....... v celold najfinejši rez v fino usnje vezano .... Catholic Pocket .Manual' v fino usuje vezano ............. Ave Maria: v fino usnje verauo---- POUČNE KNJIGE Angle&ke slovensko berila _____..... Amerika in AaMrikanrl (Trunk) Angeljska služba all tank kaka aa naj »4 rele k sv. nafti___ Boj nalezljivim boleznim ______ Cerkniško Jesere.............„...... Dumaii zdravnik po Knajpu .1.20 .130 .130 .1.50 1.40 ....10 .....75 .130 broširano................... nomadi žlvinotdravnlk broHrano Domači vrt ______._______________ Govedoreja ................................... Hitri računar ................ Gospodinjstvo ........................ Jugoslavija (Uellk) 1. zvezek 2. zvezek, 1—2 snopič _______ Kletarstva (Skalick)) ____________ Kratka arbska gramatika ___________ Kratka zgodovina Slave—ov. Hrvatov la Srbov .............. .130 . 1.23 ...130 . .75 -.130 130 ...130 —.50 Kaka ao postane državljan Z. D. JU Kaka a« p s sta ne amcrllkl državljan .15 Malarija In eneržlja ...............LM Mlada leta dr. Janeza Ev. Knki .75 Mladeničem, L zv. ...------------------00 II. sv------------------___i__M 'Oba skopal M centov) U so bilo la dom---L lav. Kuharica, 008 str. lapo vas. tBTallaOsk)______3. Ojačen beton _____________ Obrtno knjigovodstvo_______________230 Praktični računa r.................75 Perotninarstvo. broSlrano ............130 Pravila za oliko_________________06 Psihične motnje na alkoholskl poo- Isgi ......................................75 Predhodniki ln Idejni utemelji ruskega I dejali zma ..................130 Radio, osnovni pojmi 1* Radio tehnike, vezano ____________________.2.— broširano ..................................1,75 Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) -..............130 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zavese, lepo trdo vezana........................i«— Sadno vino ........................................40 Sadje v gospodinjstvu ...................75 Učna knjiga in berHo laškega Jezika ................. .........................00 Učna knjiga in herilo italijanskega jezika .................... 1.— Učbenik angleškega Jezika trdo vez. ...................................1.50 broširano ...............................~1.2f» Uvod v filozofijo tVeber) 130 Veliki slovenski spisovnllt: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovec .............. Veliki vsevedež ............................ Voščilna knjižica ......................... Zbirka domačih zdravit.............. Zdravilna zeli&ča ........................ Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..................................130 Zgodovina Cmetnostl pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ........-.130 Zdravje mladine ............................1.25 Zdravje in bulezefl v domači hiši. 2 zvezka _______.______________________1.20 Zgodovina Srbov. Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zvezek .............. . ... ,.QQ Pro roko r al ne karte _____- - —---l— POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) broS..................80 Andrej Hofcr ......................................30 Beneška vedcževalka ........................35 Belgrajski biser ................................35 Beli meeesen ...................................40 Bele noil, mali Junak ........................60 Boiično darovi ................:.................35 Božja pot na Bledu ...........................20 Božja pot na Šmarni gori ................20 Cankar: Grešnik I>enard, brofl................70 Mimo življenja ...........................30 Moje življenje ..........................75 Romantične duše___________.00 Ballcansko-Turškft vojska ................30 Balkanska vojska, s slikami .........25 Boj In zmaga, povest .........................20 Blagajna Velikega vojvoda .............60 Burska vojska ...................................40 Beatln dnevnik ..............................30 Čarovnica .....................................35 Cvetina Borograjska .................45 Cvetke __________________________________________25 Čebelica _____________________________________25 Črtice is življenja na kmetih _______35 Drabii, in razne povesti — Spisal MUčlnnki _____________________00 Dekle Eliza ________________________40 Dalmatinske povesti .......................35 Dolga roka..............................50 Ds Ohrida in Bltolja _________________70 Doli z orožjem ...........................50 Dve sliki: — Njiva; 8tarim ........(MeSko) ...................................00 Devica Orleanska ..........................30 Duhovni boj ______________________________50 Dedek Je pravil; Marinka in škra- . teljeki _______________________________40 Elizabeta __________________________________85 Fabijola ali cekev v Katakoasbafa.....43 Pran Baron Trenk_________________________95 Filozof ska zgodba --------------------------,60 Fra Diavela ____________________.______________50 Goispodarica sveta .....................40 Gostila« v stari Ljubljani ___________.00 Grška Mitologija________________„L— Gusarji ---------------------------------76 Gusar ▼ .Mahih ----------------------30 Hadši Murat (Tolstoj) __________40 Hči papeža, ves.___________________1_ Hektorjev meč -------------------------30 Had vika .......................................40 Hudi (asi. Blago dufto. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ...................w....40 Huda Brezdno (1L sv.l ..._________35 Huaaorske. Groteska In Satira . vezano .......——^ ...................M$ bvofiirano..................................-.00 trtet g. Broučka --------------------130 Izbran| spUl dr. H. Dolenca_____..„60 U tajnosti prirsde___________60 H modernega sveta, trdo vsa.__LM Izbran* spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ---------------------150 broftlrano _________JO .75 Jagnje.............—~——................30 Janko in Metka (aa otroke) __________30 Jernač Zmagoval, Med plazovi .....__50 Jutri (Strug) trdo vea ____________.__75 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ..............................10.— 8. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ............................. .75 Juan iMserija < Povesti is Španskega življenja ............................50 Kako se sem Jaz likal (Alešovec) I. zvezek ..................00 Kako sem se jaz likal (AleSovec) IT. sv. ____________60 Kako sem se laz Ukal (Alefiovec( IU. zvezek _________.60 Korejska brata, povest la miši jenov # Koreji ______________________________30 Krvna ©sveta .................................30 Kmečki punt (Senoa) .........................60 Kuhinja pri kraljici gosji noiid ..30 Kaj se Jc Markaru sanjalo .............23 Kazaki ...............................................60 K rižev pot patra Kupljenlka _______70 Kaj se Je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................00 1. z v. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade In legende; Tolmač (Levstik .......70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike .....—..............70 Ljubljanske slike. HiSnl lastnik. Trgovec, Knpčljski stražnik. Uradnik, Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakar ca, Dubovnik. Itd____________________________.60 Lov na ženo (roman) .....................30 I-Aicifer ............................................. Marjetica .......................50 Materina žrtev -..............................30 Moje življenje ..................................75 Mali Ix>rd .........................................30 Mlljonar brez denarja......-.....-..........75 Maron, krščanski deček iz Libanona .............................................25 Mladih zanikernežov lastni živo- fopls ......................................75 Mlinarjev Janez ..............................30 Musolino..................................___________.40 Mrtvi Gostač ....................................35 Mali Klatež .........................................70 Mesija ..........................................30 Malenkosti (Ivan Albrechtj ..........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ........................25 Misterija, roman..............—_________1.— Možje .................................... 130 Na različnih potih _______________40 Notarjev nas, humoreska____________S5 Narod, ki izraira ............................40 Naša vas, II. del, 0 povesti...........30 Nova Erotika, trdo vez___—---------70 Naša.leta, trda vez ______________________70 broširana ..................M Na Indijskih otokih___________________50 Nafti ljudje__________________________40 Nekaj is naake zgodovina_____________35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov blvfle- ga slovenske?* polka___________130 Ob 50 letnici Dr. Janeza KL Kreka „25 Onkraj pragozda___________________.30 Odkritje Amerike, trdo vezano —..30 mehko vezana ...... ---------------30 Praprečanove zgodbe ................SS Pasti in zanki_________________25 Pater Kajetan_______________L— Pingvinski otok ______..._____—_____30 Povest o sedmih obešenih_________30 Pravica kladiva _______________________50 Pabirki Iz Roia (Albrecht)______25 Pariški zlatar ___________________________S6 Prihajač, povest ........................^30 »ožigalec_________________________SS Povesti, iiesml v prosf (Baudelaire) trdo vezano ------------------L— Pa strani klobuk________________30 Plat zvona ......................40 Pri stilen •.______;_____c____j_________30 Prst božji ___________________________30 Patria, povest ls Irske jnnaike do- Prva ljubezen Po gorah In dallnah Pal litra vipavca ......... Poslednji Mehikanec Pravljice H. Majar Predtrianl, Preftern In nlki r gramofonu , ..30 ...80 ..31 dragi svat« Prigodbe čebelice Maja, Ptice selivka, trda ves Pred i^vibta Popotniki Pozaava Boga Plrid _________ trda Praftkl jodek Prisega Pravljice in pripovedka (Kofiutnik) 1. svezek ...................,„.,^„....40 2. svezek________________45 Prvič med Indijanci...........................SO Preganjanje indijanskih misionar- J®r ............................80 Robinzon ........___________________ Robinzon Crusoe________________________ Revolucije na ' Portugalskem _______ Rdeča in bela vrtnica, povest Rdeča megla _____________________________ Rdeča kokarda____________________________ Seriant Diavolo. ves. Slovenski šaljivec .................... Slovenski Robinzon, trd. vez.________ Stric Tomova koča .................... Sueški invalid ____________________________ Skozi Širno Indijo ...._________________ Sanjska knjigii, mala ..............._____ Sanjska knjiga, velika ___________ Sanjska knjiga, (Arabska) _____ Spomini Jugoslovanskega dobro-voljca. 1914—1918 ____________________ Sredozimcl, trd. vez. .............. brog. __________________________________ Stranote vojne ..................._______ Štiri smrti, 4. zv_________________________ Smrt pred hišo ..................... Stanley v Afriki ____________________ Spomin znanega potovalca .... Stritarjeva Anthologlja, broft Sisto Šesto, povest iz Abrucev .... Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................................ Študent naj bo, \. _______ Sveta Notburga .u........................... Spisje, male itovesti........................ Stezosledec_______________________________ Šopek Samotarke ......................... Sveta noč .................................. Svetlobe in sence ............................ Slike (Meško) ................... Spake, humoreska, trda ves. _____ SHAKESPEARE*'A DELA: ...30 ...30 ....70 .135 1.00 „..40 ....75 ..30 ...35 ...30 ...60 ...90 .130 .135 ....60 ...40 ...30 ...35 .......65 ......30 ....130 .......80 ......30 ...30 ....35 ....35 ....35 .....50 .....35 ......80 ..1.20 .....60 ....JK) Machbet, trdo vez._______ brofiirano Othelo ............................... Sen Kresne noči .......... ..30 .„70 .-70 ...70 glnvarja Splošna Knjižnica: Št. 3. (Ivan Rozman) ..Testameot ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani ....................................35 Št. 4. (Cvetko Goiar) ..Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str., broftlrano ..................................30 St. d. (Novak) IJuebsomnest .... M Št. 7. Andersonove pripovedk«. Za slovensko mladino priredila Dtva, 111 strani, broft.____________35 Št. 8. .75 Akt štev. 118___:____ Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Praliliml sodobne f!!a-zofije, S47 strani, broft._____7« Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, relljefna karikatura In minulosti, 55 str., broft. _______28 8t. 11. (Pavel Golla) Peterčkeve poslednjo sanje, boClčna povest ftt. 14. (Dr. Kari Engllft) narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 286 str^ broft. _________________ Št. 15. Edmaad in Jntof de Gmm- court, Renee Maup^nn _______________40 ŠL 10. (Janka Sa»ec) Življenje, pesmi. 112 str., broft. ______________.45 Št. 17. (Prosper Msrlmee) Verna doše v vieab, povest, p revel Mir-Ko Pretnar, 80 strs. -----------------SO Št. 19. (Gerlisrt Hatiptman) Potopljeni z vati, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenit Anton Funtek, 124 strani, broft. —_________50 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači In Komurasaki, japonski roman, Is čeSČlne prevel dr. Fran Bradač, iri strani, broS. _____________.45 St. 21. (Frllolla Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, EL. 78 str. broS. -------------------------------....35 St. 22. (Toistoj) Kreutzerjeva sanata 30 št. 23. (Sophokles) Antigona, Žalna Igra, poalov. C. Golar. 00 str. broftlrano ..'._____—------------------30 fit. 24. (£}. U Hulwer) Poslednji dnevi Pompejev, X. dri, 855 str., broft. ---------------------»O St. 25. Poslednji dnevi Pompeja, 1L del---------------------------S9 St. 26. (L. Andrejev) Črna asa-ske, poslov. 4oslp Vidmar, 82ptr. broft.------------------------.36 Št. 27. (Fran firjavee) Brezposelnost ta problemi skrbstva aa brezposelne, 80 str., broft._______35 Št 29. Tarzan sin opic. trdo ve*....130 Št. 31. Boka roko ............................35 Št. 32. Živeti ..........................35 Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna * Jugurto, poslov. Ant Dokler, 123 shrani, broft.................50 št. 30. (Ksaver Meško) Listki, 144 strani .......................65 ŠL 37. Domače živali ...;__________30 Št. 38. Tarzan in svet ____________1.— Štev. 30. La Boheroe ________________30 Sl 47. MisteriJ dufto ___________ Stev. 48. Tarzanova iivaU __________SO Štev. 49. Tarzanov sin, trd ves ....L20 Št 50. Silka De Grajo ...............130 Št. 51. Slov. balade in romanee....30 St. 54. V metežu ........................L— Št. 05. Namišljeni bolnik ____________30 Št. 56. To in onkraj Sot le.............J39 Št. 58. Glad (Hamsun) _______________30 Št. 50. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma, I. del ..................1.— Št. 60. (Dostojevski) Zapiski is .mrtvega doma. II. del ..............1.— Št. Gl. (Golar) Bratje in sestro.....75 št. 02. Idi jot, I. del (Do*tojevkl 30 Št. 02. Idi jot, II del ......................30 Št. 04. Idijct, III. del ................30 Št. «5. Idi Jot, IV. del ....................30 Vsi 4 deli ______________________ 8.25 Št. 06. Kamela, skozi oho »Ivanke, veseloigra .................................45 Slovenski pisatelji II. z*.: Potresna povest, Moravsko slike. Vojvoda Pero I Perica, Črtice ...........................................«30 Tigrovi zobje -----------------------------1.— Tik za ironto ...............................70 Tatič, (Bevk), trd. ves. _________________75 Tri indijanske povesti .......................30 Tunel. soc. roman ......................^.138 Trenutki oddiha .............................30 Turki pred Dunajem .......................-31 Tri legende o razpelu, trd. vea.....65 Tisoč in ena noč: I. zvezek _________....._________________130 II. zvezek...................„.~........1.40 III. zvezek___________________________X50 3 KNJIG R SKUPAJ______3.75 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebnje 12 povesti ................................................._5Q 4. zv. trdo vezano. Vaebuje S. povesti -----------------------------------------JH) 5. zv. trdo vezano. Vinski brat ........30 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po-vestl .........................................—50 IGRE Beneški trgovec, Igrokas v 5. dejanj .00 Cyran de Bcrgerac. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ----------------------------------1.70 Edela, drama v 4. dej......................00 Gospa z morja, 5. dej. .....................75 Lokalna železnica, 3. dej..................50 Ala rta, Semenj ? Rlchmondu, 4. dejanja ...........................................30 Ob vojski. Igrokaz v fitlrib slikah.....30 Tončkove sajne na Miklavšev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih ........................................30 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vez.................45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .......75 Za križ ln svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih ..........................................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............60 G. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala Izdaja ..... Lgrabljeni milijonar ___ V krempljih inkvizicije ... V robstvu (Matičlč) ______ V gorskem zakotjir______ V oklopnjaka okrog sveta: 1. del _________________ 2. del _________________________ OBA SKUPAJ____________ _____________l— ... 130 ......130 _____135 ....30 ....30 ..1.60 Veliki inkvizitor______________________1-- Vera (Waldova), broš.......35 Vojska n» Salkanu, s slikami------25 Vrtnar, < Rabindranatb Tagore), trdo vezano .75 broftlrano ----------------....___60 Volk spokornik ta draga poveatL...L— trdo veaano----------135 Vojni, nir ali poganstvo, V pustiv Je šla. m. av. Valentin Vodnika t Vodnik svojemu* narodu Vodnikova prattka 1. 1927 Vodnikova pratika 1. 1928 Vodniki ln Zbirka ljudskih I?er: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ..............-.....................60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ...............*...30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška dekliea, SMerta blagoslov ............30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .............................80 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka —..... ...........30 PESMI in POEZIJE Akropolis in Piramide ......................30 broširano ..................................30 Azazel, trdo vez. ................—--------1.— Balade in romance, trda vez -------1.25 Bob za mladi sob, trda vez ..............40 Kraguljčkl (Utva) _______________________.65 trdo vezano ____________................80 MoJe obzorje, (GangI) ______________....1.25 Narcis (Gruden), broft. ------------.......30 Primorske pesmi, (Gruden), vez.....35 Slutne (Albreht), broft. ..................30 Pohorska pat« (Glaaer). broft. --------30 Oton Zc^udč: . Sto Zadnje dnevi Za kruh—, povest Zmaj is Življenje alav. trpina, izbrani ' Alsiovec, 3. ar. aknpaj . ......130 Vijolica. Pesmi aa mladost-- Zvončki. Zbirka pesni j sa slovensko mladino. Trdo vezano — Zlatorog, pravljice, trda vea - ...30 —60 ..36 Žontol nafta Zrnato In kenee gdč. Pavlo ZMrka narednik l del ... . IL del •m«M4§ .40 .40 štirih (Dotfe) Zgodovinske anekdote Z ognjem ta Zločin ta kazen: I. In IL sveuek vezana _____ -80 .135 Zgodbe zdravaBta Muznika...............70 Zlati pantar ______- ..............30 ZBIRKA SLOVRNSKIH POVCSTI 1. zv. Vojnondr ali 2. sv. Hudo brezdno 3. sv. Veaala povesti 4. sv. Peveatl ta slike 5. sr. Student naj bo. — Nrft PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Psvčič) Slovenska koračnica: 10 sveskov. Vsak svezek po_____30 S mladinskih pesmi (Adamič) 30 NOVE PK8MI 8 SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Sest Mrodnlh pesmi (Prelovec) 30 meSani in moSki zbor Slovenski akordi (Adamič): I. zvezek...............................73 IL svezek____________________75 Pomladanski odmevi, n. sv........45 AaMriška slovenska llra{HoImar) 1 — Orlovske himne (Vodopivec) _____1J?0 10 asoiUh ta mešanih zborov — (Adamič)__________.45 moSkizbOb Trije moftkl zbori (Psv«č) t*. Izdala Glasbena Matica______40 Narodna nagrabi** (Psvčlč)--35 Gorski odmevi (Lahamar 2. sv. —45 DVOGLABNQ: Naši himni______________ MEŠANI SBORIf Planinska, IL av. (Lakarnar) MJa 30 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA- NJEM: Domovini, (Foester) _____________0| Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) Četvero in petero rasnih glasov________41 Jaz bi rad rudečlb rez, moftkl rbor z bariton solom ln priredbo sa dvospev.................................. V pepelnični noči (8attner). kan-tatnta za soli, zbor ln orkeeter Izdala Glasbena Matica______71 Dve pemnl (Prelovec), aa moftkl »bor ln bariton solo _________ PESMARICA GLASBENE MATICE] 1. Pesmarica, uredil Hubad ...3J| 2. Koroške slovenske narodne pesmL (Svikaršič), 2. zv..........30 MALE PESMARICE: 8t 1. Srbske narodne himne .......H Št. la. Sto čutiš, Srblne tužnl ....11 Št. 10. Na planine___________________11 Št. 11. Zvečer .....................15 St. 12. Vasovalec __________________II Št. 13. Podoknica ..............J| Slavček, zbirka ^oUkih pesmi —-(Medved) _______________________________JBk Lira, srednješolska, 1. in 2. svezek PO 3| Troglasni mladinski zbor primeren za troglason ženski ali možkl zbor, 15 pesmic. (Pregei) ...... Mešani in moški zbori (Aljaft) =! 3. zvezek: Psalm 118 ; TI veselo poj; Na dau; Dlvna noč ............40 6. zvežek: Opomin k veselju; Svo-ta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Goslo _____________^41 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; I»ri »vadbi; Pri mrtvaškem sprevodu: Geslo .49 8. zvezek: TI osrečiti jo botl (me-Sau zbor > ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčlce stoj ; Kmetskl hiši ....................44 CERKVENE PESMI Domači glasi, Cerkvene pesmi za mešan zbor ........................... 12. Tantum Ergo (Premrl) ..........34 Mašne pesmi ta mešan zbor — (Kattuer) .....................................34 12 Pange iLngua Tantum Ergo Ge* nitori. ( Foersteri .........................34 12 Pange Lingua Tantum Ergo Gonit ori (Gerbič) .............................34 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetni kom (Premrl) ...............................40 10 obhajilnih in 2 v častpresv. Sr. cu Jezusovemu ffirum) ............31 Missa in honorem St. Joseph! (Pogarfee&> ....................41 Kyrie .............................. K svetemu Bešnjemu telesu (Foerster) ........................ Sv. Nikolaj .............................. 33« „J9 NOTE ZA CITRE Koželjski: Podnk v Igranju na citrab, 4 zvezki .................. Buri pride io, tarsčnica___________ NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi a raški zbor in petje (Bajuk) ....134 Bom čel na planince. Podpurl alov. narodnih pesmi (Bajuk)______L—* Na Gorenjskem Je fletno ..........Lh —.05 RAZGLEDNICE Newyorške, Različne, dučat _______01 Velikonočne, božične in novoletna ducat -------------------------M I* raznih slovenskih krajev, ducat .44 Narodna noša. ducat________________09 posamezne po —.. . ,. ............._0| ZEMLJEVIDI Stenski zem^evid Slovenije na moft nim papirju o platnenimi pregibi _____________________731 P okrajni rečni zemljevidi; Dravska Banovina ...... ......M Slovenske Gorice, dravska ptujsko polje —.............—30 Ljubljanske in mariborske sblasH 31 Pohorje. Kezjak Prekmurje in Mednararje Canada _____________ __ ._____.40 Združenih držav, veliki___44 Mali __________________________14 Nova Evropa...................... 01 Zemljevidi: Alabama. Arkansas, Ariisnn, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklaboam, Indtesa, Montana. Mississippi, Wa too, Wyoming, vsaki po Illinois, Pennsylvania, t a, Michigan. Wisconsin, Weal Virginia, Ohio, New York — Virginia, OWe, Near Vark vm-ki po---------------41 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 centa. Co. pošljete gotovino, rekom as dira j to pismo. Ne naročajte knjig, katerih m 0 ceniku. Knjige poSUiamo poitnlno i>roatq "GLAS NARODA" Cl» W. U »treat NEW XI _______ _._ _ T "O L A 8 RAIODA" WEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 20, 1933 BJJZtT MU. 4 4 KRATICA DNEVNA ZGODBA i'EES: Republiki Ourania je tega leta srevno absolviral« n?ujo štirinajsto revolucijo iti novo izvoljeni pred-• cdnik Ramiro Spada je imel jx>lne r<-ke d la. Neprestane revolucije so zrahljale finance in moralo cveto. •*e republike. Xepla<*aui dolgovi so nar isli do fantastičnih številk, celo tvorniee orožja — ki so jmznane po svojih dolgoročnih kreditih — list: vili nadaljnje dobave. Ljudstvo, živeče v nepretrgani revoluciji gnI'niei. ^e je vdalo kvartam, likerjem, kokainu in vinu. Strogi, n pravični Ramiro Spada je videl, da vodi ljudska razbrzda nost deželo v novo revolucijo, rato je izdal stroge naredbe. Za pijančevanje je krMtkomalo določil smrtno kaz<-n. Toda žejnih in revolucionarnih Ouranijeev ta kazen ni oplašila. Kskor obsedeni >o |K)pivali na-pri j. Električni stol je deloval v I ermanenei in inozemska delniška družba. ki je dobavljala tok po industrijski ceni. je delala mastne dobičk \ Ramiro Sp.ida se je u-t-trašil velikih računov in poklical je k sebi starega revolucijskega kolega Pabla Vineza. ki je bil točas-ni minister za higieno. "Povej mi, dragi Vineyt, kaj naj htorim * Ljudje ^o kakor obsedeni! Se malo se ne pl*8» električnega stola — pijejo kakor za stavo! Iti kar je najbolj žalostno — naši lastni pristaši so pijauei. Včeraj s> aretirali meji organi ministra financ Pedra Alvareza — pijan je razgrajal na trgu Revolucije! Ali naj pomorim vso (»tiranijo? I^e za kaj se ljudje kljub najhujSi kazni ne odpovedo pijači?" "Ker jo ljubijo, drajri tovariš predsednik!" je odirovoril izkušr-^-JI.e odprla in sluga je privedcl v jedilnico tri osebe: Prvi je bil slej>ec. drugi pohabljen revolucionar brez noge. tretji p rem r a žen, suh berač, ki ni imH na vehi drugega, kakor stare kopali!" hlačke, ki jih je hogve kateri užaljeni rekorder odvrgel v kopališču. Sluge so jih posadili za mizo. nanosili so jim celo baterijo buteljk najboljšega vina. Predsednik Ramiro Spada se je čudom čudil, kje je dobil izkušeni in trezni minister Viniy' toliko t** osovražene pijače. Pablo Vinez pa je prijel začudenega predsednika za guntb pri te-'ovniku in mu zašepetal: "Zdajle, dragi predsednik. bo3 dobil odgovor, ki si g:t zahteval dopoldne pri zaupnem sestanku od mene! Potrpi satno par minut." Sluge so pridno nalivali, slepec, pohabljenec in berač pa so z užit- Zoper hrbtobol N »j hitrejši način, da se iz ne bite hrb-tolnila, ie. da vas kdo dobro namaže * ANCHOR Pain-Expetter bai tam. kjer vas boli. Patn-Expeller takoj prodre do sedeža bolečine in blažena od-pomoč hitro sledi. Imejte vedno steklenico Pain-Expel-ler v vaši biii in namažite se takoj, kjerkoli vas boli. Pri VMh lekarnarjih — 35c in TOo velikosti. Samo pristni ima Sidro nntrao PAIN-EXPELLER kom srkali žlahtno kapljico. Ko so izpraznili že lepo število buteljk, je slepec naenkrat dvignil čašo in ginjen Spregovoril: "O žlahtna pijačica. kako oku-Mia .--i. kako sladka iu ognjena, kako jasna in čista! Vidim te. kako zlata, vidim, kako vstajajo mehurčki iz dna čase, kakor srebrni bberi!" "Ti nesramnež ti," se je obregnil pohabljeni revolucionar brez nog. "Saj si vendar od rojstva slep. pa govoriš, da vidiš barvo tepa dobrega vineka! Ali nas hočeš vleči za nos? Še eno zini. pa te bom obr-eal. da boš zletel z divana!" "Tako je!" je vedelo zakričal berač v kopalkah. "Le po njem! Kar obreaj ga — in pošteno ga obrcaj! Globo bom že jaz plačal pa še novo obleko ti bom kupil v konfekciji! Predsednik Ramiro Spada je iza-r-iiden majal z glavo, izkušeni in trezni minister Pablo Vinez pa mu je rekel: "Nvt. zdaj vidiš, zakaj ljudje ljubijo vino! Zato. da pozabijo svoje težave! Odpravi najprej t r plen je skrbi, bolezen in revščino — potem pa lahko še vino pre-poveš!" Takoj drugi dan je strogi, a pravični Ramiro Spada preklical grozni dekret; inozemski družbi, ki jo dobavljala sok po industrijski ceni. pa je preskrbel druge koncesije. Obnovil je propadlo vinogradništvo v republiki. Ljudje so se z vnemo lotili nove pridobitne možnosti in ker je bila že prva letina odlična, so zaprosili vlado, naj po-skrvi 7-3 izvozne olajšave. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori« Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po- Vlf » sil jamo. č>e se pehota umika, se mora u-makniti vse. Duša iu odločilni či-nitelj boja je in otstane človek, to je infanterist. Na zadnjih dvesto mettrih pred sovražnikom ga puste na cedilu vse osrtale vrste o-rož.>a. Tu mora. zanašajoč se- 'le sam nase, od'locrti izid boja. ENERGIJA IZ RASTLIN Izračunali so. da proizvajajo vsi stroji, ki so ua razpolago Zdr. državam, toliko energije, da odpad« trna vsakega delavca po 30 k. s. Če pomislimo, da je treba za delo 1 k. s. deset, ljudi, tedaj si lahko izračunamo, da je ameriškemu delavcu na razpolago 300-kratna človeška moč. Kakor da bi delalo za vsakega delavca po 300 sužnjev. Ameriški stroji opravijo delo. ki bi ga zmogla tsele o-gromna množica 10 milijard sužnje v! To je svetla stran medalje o Z BAKTERIJAMI NAD LJUDI, ŽIVALI IN RASTLINE -Nedavno smo priobčili mnenje 'ra.i kvadratnih kilometrov, se ne nekega učenjaka, po katerem bak- mogli braniti in tudi pred- terije — kali kužnih bolezni — ni- mestja z nepopolno kanalizacijo so kakor niso tako nevarno bojno zapisana smrti. Ako se človeštvo ne sredstvo, kakor si nekateri pred- izpametuje, bo našel v prihodnji stavljajo. Zdaj naj priobčimo še vojni ekonomski kanibalizem nase drugo plat zvona, ki slove: dobe pravi izraz, ki bo odgovarjal Prvič se je bila posluiila bak-terielne vojne 1. 1912 angleško-ho-^indska kazenska ekspedicija napram ljudožrskim rodovom na Markesovih otokih. Prepodila je domačine z orožjem, nato pa zapustila v osamelih vasicah po ošpicah okužene igrače in j>erilo. Po- stanju znanosti. Predobro so računali vojni strokovnjaki! Lani je poteklo 400 let. odkar je izumil van Leemvenhoek drobnogled. in omočil medieini nagel ra»-% Aoj v blagor človeštva. 400 let je. odkar so ugledali učenjaki v mikroskopu prve bakterije ter iskali .-ledice niso izostale. Napram o-j sredstva in pota za borbo proti kužbi neodporen organizem otoča-lnjim. In tudi ni dolgo, da smo se nov ni zmogel zdravilnega proti-strupa. Bolezen se je sirila p bliskovito naglico in vsako okuženje je prineslo smrt. Rod za rodom je umiral in le malo se jih je rešilo pred epidemijo v prazgode. O tem bestial nem dogodku ni zvedela Evropa, vojaške kronike so ga prikrile. toda strašna smrt,* ki je kosila na Oceanu, je poteptala človeško dostojanstvo in osramotila njegovo znanost. Ob koncu svetovne vojne so se pr^lužili tega nevarnega sredstva rešili kuge in kolere. Toda genij ;stih ljudi je sklenil sedaj drugače. Začel je zlorabljati znanost in teptati človečanstvo. Danes neguje nevarne bakterije, da bi ponovno izročil človeka kuori, lakoti in drugim stiskam ter ga ugonobil. STRAŠNA NEUMNOST Pod naslovom • "Strašna neumnost" je objavil v "Prager Pres-turli Xemei na zapadni fronti. Njih se" znani publicist in prijatelj na- naklep pa je veljal le indirektuo francoskim vojakom. Okužili so velike francoske kontingente živine z govejo kugo na parkljih in gobcu. da bi s tem povzročili lakoto, kar se jim je tudi v precejšnji meri posrečilo. Toda Nemci so oškodovali tudi sebe. Že po treh tednih je izbruhnila kuga med nemško živino. Bakterielno vojno so vodile tudi irvezne armade napram boljševi-kom. Uporabile so bacil kolere. Z Hali so usipali svilene Vrečice s Čoveških stroj ill. Ta medalja pa j kulturami kolere v sovražno arma-ima eb drugo, dosti temnejšo | do in posebne patrole za zastrup-stran. m sicer to, da izvirajo ener- j ljevaie vodnjake ter zaloge živil, -lie. no katerih delu^in ,,«55 Xeštete žrtve so pokrivale ceste in Angleško-slovensko Berilo VLOGA INFANTERIJE V BODOČNOSTI ENGLISH SLOVENE READER STANE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri , "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V- TEM LISTU VSAKI TEDEN Občudovalci novih vojnih sredstev (pRinov. bakterij itd.) so že proglasili .da .je čas, iko je pehota v vojni igrala glavno ulogo. minil, in da bo njen pomen poslej tako skrčen, kaikor se je to že zgo-»dilo konjenici. Docrfa nasprotnega mnenja so italijanski strategi. Tako piše Renzo Reggiani v julijskem «zvezk-u "La Rassegna Italia na" nned drugim: "O priliki nekega julbileja je poslal general Zoppi pred par meseci 35. pešpOlku poslanico, v kateri pravi: "Zgodovinska doba, v kateri živimo, stoji tako zelo v znamenju dejanja in prebude moralnih sil, da mara po vsej priliki postati doba infanterije". Dejansko moremo danes govoriti ne le o obnovi, marveč, naravnost o primatu — prvenstvu — ijehote. kakor ga doslej še ni poznajo no-bone stoletje. Še vsaka vojna se je dosedaj odločila v eni ali več bitkah, v katerih je zim ago izvo-je-vala v prvi vrsti pehota, negle-de na večjo ali manjšo moč drugega soudeleženega orožja. Kajti zmagati pomeni vedmo. obvladati sovražnika s tem. da varno zapo-sedemo njegove postojanke ali njegovo ozemlje. Tega pa ne more izvršiti nobena druga čeita kakor pehota, ki ima tako v boju vselej in povsod zadnjo, odločilno besedo. Za nobeno drugo rož je ni tako važoo rn bistveno, da sta ukazovalna ohflast in pokorščin^ v tako strogem ravnotežju, kakor za infanterijo; kajti njena moč temelji v prvi vrsti na člove&i. nraivni sili. <4Stotisoč topov ne bo prineslo zmage, če vojaki niso sposobni za naskok", piGe Mussolini v svojem vojnem dnevniku. Tn v svojem govoru dne 12. 8. 1925 ie dejal: "Mislim, da bo o usodi vojne, kakor tudi o veličini in propadu -kakega naroda slej ko prej odločala tpehota !" Pehota je v svojem bistvu tisJto orožje, ki dosega svoj višek po osefomedn pogumu in zavestnem jpreziranju smrti. Proti vojaku, ki se Ibori peii. se nazadnje osredotočijo vsa orodja, vsa tehniČma vojna sredstva, vse snovne in nravne uničevalme »Sle, ki jih ie iroreH čtk>T ije. po katerih delujejo naši stro ji. v petih četrtinah iz premoga in kamenega olja. Zaloga tega dvojega pa postaja od leta do ie-ta maoijša. dočim potr-eba po energijah stalno narašča. Cm e*no po-kolenje bomo izčrpali vse svetovne zaJo^e nafte, v kalkšnih štirih pokolonj-rh ostanemo brez premoga. Kaj potem? Tehnika si obeta pomoči tvd novih virov energije, pred vsem od vode, vetra in solnea. Vodne sile se rent i rajo tsele pri visokih napet odrtih, ki omogočajo od vaja-n.ie električne energije na velike razdalje. Pri 100 tisoč voltih računamo lahko z akcijskim radijem do 500 -km. čez to daljavo se vod s to napetostjo ne izplača več. Zato okušajo napetost zvišati in ni izkljnečno, olis. Louis Bnnieb ILLINOIS: Aurora, Mary Butelmr Chicago, J. Bevfič. J. Luknnleh Cicero, J. Fabian (Chirac, Cicero in Illinois) JoIIet, Mary Bambicb, Joseph Hw vat i-i Salle, J. Spellch Mascoutali. Frank Augustta North Chicago. Jože Zelene KANSAS: frirartl. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivec Steyer, J. feme (za Penua.. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroft, Frank Stalar MINNESOTA: Chisholm, Frank Gonže Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Sekulii Eveleth, Loirs Gonže Gilbert, Iritis Vessel Hibbins. John PovSe Virginia. Frank Hrvatlcb MONTANA: Uoundup. M. M. Pnnian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gownnda. Karl Rtrnisha , Little Falls, Frank Masle Joe Hill OHIO: Barberton, John Balant, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar-linger, Jacob Resuik. John Slannlk Euclid, F. Bo J t Girad. Anton Xagode Lorain, Louis Balant, John Kum-še Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Kikelj OREGON: Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Amhridge, Frank JakBe Braddock. J. A. Germ B rough ton. Anton Ipavee Claridge. Anton Jerina Conemangh. J. Brexovec Export, J. Previa. Lonis Sopančič Farrel, Jerry Okotn Forest City, MaHi Kamin Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polant* Krflyu, Ant. TaUielj Luaehie. Frank Balloch M*an^r, Fr. Demshar -'', ''' MeftdoW I^ands, J. KoprltSek Midway. John Žust Mbdn Run, Frank PodmlHfek Pltlfeburgh tn vso okolico, Vlo/wl Arh Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Readng, J. Pezdirc Steelton. A. Hren Turtle Creek, J. Skerij. Fr. 8chifret West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis. Frank Skok Sheboygan, Lea Majema WYOMING: Rock Springs, Loali TaodMr Diamondville, Joe RaUch Vsak zastopnik iste petrdlle n m to, katere Je pcejet ttatiiMk* raje UPRAVA "GLAS NARODA*' VAB > A I O O A" NSW YORK, FRIDAY, OCTOBER 20, 1033 BLO DAILY (n U. I. A. ^paREGINA Roman iz : življenja: ZA M O L A 8 NARODA" PBIBEDIL I. H . 61 Z nekim <|>ot»ebnun pogledom 4>e ozre vanjo. — Vedno t To vprašanje mu je valo in ipriene takoj govoriti o nečem drugem. Uršika pa je to v.praaanje slwala in majhen Mrah jo obide. Kaj je mi*lk atrie Tom t» tem vprašanjem? Ali je mislil, da ne bo za vedno ostala jv Langenfurtu? Toda Toon ji ni dal č«&a. da bi razmišljala o tem. Teti in Uršiki pomaga obleči »uknjo, nato •pograbi oba kovčega, katera so hoteli vzeti t> seboj. Hoče ju netfti v avtomobil, toda se easmeje in zopet sede. — Ne. tega sedaj ne smem več, Uršika; to se meni ne spodobi več. da bi bil svoij po«treioek. Neumen svet je to. Uršika! Mnogokrat nama bo še hodih) rv .na pot je, da ne bova sinela sama napraviti, predno «e bova privadila na običajnosti. — Zakaj ne bi smel, strrc Tom? Tom se nasmeje. — Pomisli vendar, Uršika; tukaj, v tej deželi je skoro sramota, ako kdo otpravlja kako delo, ki ga smatrajo za nizko. Seveda, te- I ga ne moreš ra-zumeti. da je kako delo nizko in tudi potem, če imaš dovolj moči za to. — Ne. tega ne razumem. — Tudi jaz ne. toda tako je. Vsi gredo po stopnicah in Toni pošlje šoferja, da prinese kov-čege. Šofer začuden zategne obraz, ko »o mislili, da bo nosil kovče-ge. Tom se glasno zasmeje. — Uršika, tudi šoferju ne smem zajnrvedati nositi kovčege, kaj-J ti to je proti njegovi stanovski zavednosti. Prihodnjič moramo (vzeti s seboj služabnika, ako bo treba kaj nesti. — se norčuje Tom. Tom damama pomaga vstopiti in ko se £ofer vrne s kovčegi in še »vedno kaie razžaljen obraz, pravi Tom smeje: — Gotovo si niste nič napravili. Ali sta bila kovčega pretežka ? — Ne, miloatljivi gosrpod, toda to ni moje delo. — Tako. tako! Ko bi 'bil to vedel, bi jih bil rajši sam prinesel. R temi besedami vzame šoferju kovčege ter jih sam potisne pod sedež. — Gotovo ni proti vaši časti, da morate sedeti pri kovčegih. gospod šofer? Malo nevoljen sede šofer na svoj sedež, ne da bi kaj odgovoril. Zgoraj je slika plakata za *c«rte;ra j<> pa tudi vaša Lucky Lucky Strike cigarete ki .-e naha- pražeira. da da boljši okits in zn- ja po vsej deželi v r?!ožbah tfgo- ščiti jri-Ic». Posledica splošne po- vin, kater? prodajajo cigarete. Iz zornosti je ta, da ni med Lucky ra«zita norost tega plakata so Imr- nobene ra/like. Vedno so čvrste in rana jadra, kar je v velikem kon-' dobro naipolnjene. redno so mile t rast u z barvo oceana, po katerem in ralrle. Vsak korak v izdelavi jadra čoln, , Lucky Strik? je korak proti enot- Barrana jadra so znana v ov- nosti. V to svrho se i>oslužujejo Topskih deželah, posebno ob an- ' l. ♦ -. ♦ i 4 4 - -u ♦ ..... .... , , , vee kot sestdest natančnih lnstru- gleski in obali Sredozemskega mor- ] ja. V zadnjem času so se jih za- i nu A>* * čeli posluževati tudi v tej deželi, i V Lucky Strike .boste vedno nfinej.e šipe, podrta vrata, polomljeno poh štvo in razdrti podi. Vod h pa jc nanasela vanje tudi vso pelno hla-ta. Ljudje si niti toliko ne upajo v bivališča, da bi poskusili s snažen jem. Pa jih je tud; premalo in so preveč odabeli. da bi mofj-li sam kaj opraviti. VSI PRIDELKI USIČESI Grozno je razdejanje povodnji po njivah in polj h. ki so pred 14 dnevi tako lepo obetala. Unič-no jc prav rse. do zadnje hilke. Ves ves zgnil in ni prav za nobeno ra-' o. Ljudje g.i sprarlj-ajo iz svojih k;.*š". Ltr» je z drugimi gomo-jn cami in ista u oda je zadela tudi pšen:eo in druge ž tarice, ki so jih imeli ljudje v kaščah priprav =jene za sem*. Žito po kaščah je v tednu, ko je bilo pod vodo. rzka-lilo in zd*j tra ljudje mečejo na gnojišča, strnjeno v velike kepe. po DOLiM se Siri grozes SMRAD Zadnje dni je zadelo nesrečno dolino še novo z'o. ki se sra je tudi hati. Po dolini se je namreč začel širiti grrnnvit smrad, ki ga povzroča predvsem gnitje poljskih pr:-dflkor na njivah, zlasti gnitje zelja. Poleg tega pa je voda v stn;-žko dolino nanesla vsa stranišča in fekalije, ki jih je nabrala med unijo od Dcbrepolj do Vel:k"h Lašč. Zaradi tega vhda med prebivalstvom upravičena l>ojaz n j pred kužnimi boleznimi, ki j h u-tegiv smrad |K>vzroč'ti. Vsi vn U n^aki v dolini s<» b li okuženi. Večino jih že desinficirali. vendar je veda v njih uporabna komaj z:; zir no. ljudem pa se po pravici ga-b;. Danes so jrasilci iz Kompolj z motorno brizgalno pričeli i^.pra-znjevati vodnjak" in bodo vanje napeljali pitnt> vodo. V vsaki vasi >0 napolnili do sedaj po en ali dva j vodnjaka, ki bosta morala služTi '.sej vasi. I LJUDJE OBUPUJEJO I Razumljivo je, da je katastrofi ki je prišla tako n-nadno. delovala tudi na ljudi katastrofalno. Večina od njih je skoraj popolnoma obupala. Vsi se zavedajo, da je ogrožen njihov življenjski ob-| stoj. Vse njihovo delo je sedaj ;i-smerjeno predvsem r tem", da -si 1. oktobra: Si lx>uis v Hamburg Vulrania v Trat Briiren v Bremen !£4. oktebra : Bercngaria v Cherbourg 25. oktobra: ljfUtschland U asliingtun Hamburg Havrn 27 oktobra: Majestic v Cherbourg oktobra: Kuiopa v Brerr.en Volendam v B<>ul<)Kne Con te di Savuia v Genoa t. novembra: New Yr rk Aguiturua. 11. novembra: Milwaukee v Hamburg Ilex v Genoa ;" Champlaln v Havre 15. novembra: 1'res. Koosevett v Havr« St. Louis v Hamburg .Majestic v Cherbourg 17. novembra: St^tendam v Boulogne Paris v Havre 1» novembra: Augustus v Genoa 22. novembra: Dm t srh land v Hamburg V/ashington v Havre 25. novembra: Kuropa v Bremen Veenda.ni v Boulogne Conle di Savoja v Gen.>a lie de France v Havre 29. novembra: N'eu York v Hamburg f'res Harding v Havre Kerviiguria v Cherbourg 2. decembra: rolendam v ftoulogne \*uleanfa v Trst Ch.-mj>Ialn v Havre . f 'rn :J Hamburg Cherbourg 6. decembra: Bremen v Hremen Albert Kjillln v Hamburg Manhattan v Havr* 4. nc vem bra: . \*o:fciidam v Boulogne baturtiia r Trst lie de France v Havre 8. novembra: Albert Ballln v Hamburg Manhattan v Hi-vre Bremen v Bremen I 10. novembra: lb.tterdsun v ' Herengaila Boulogne v Cherbourg j.oišv;«) n- kje grižljaj kruha in da si urede kj-rkoii zasilna prenočišča. Od .strašnesra smradu jih boli gla\a in spanj?, ki ga preb:jejo na kakšnem kozolcu, jim nič m-zalrže. Vsi so upadlih, bledih li<-. s katerih odseva glad, iz oči pa jim zre obup. Nihče ne ve. kako ho preživel to »c nio. katere koraki so že | pred durmi. Mnogim je votla uni -«i la tudi vso obleko in imajo sedaj ; na sebi :-amo tist° borne cape. v katerih so se rešili v strašni noči. J Povodenj. ki jo je doživ. la stru-/ka dolini, je mnogo hujši od ono. ki jo je doživela pred 109 leti. — Voda je stala pri tej povodnji za i-oldrug meter višje kakor takrar. To je videti iz opustošenja v cerkvi. V cerkvi je s-1a-Ia roda do ina-lrjja 2 111 vsoko in je prodrla celo v tabernakelj do Najsvetejšega. Polomljene ^o v cerkvi vse klopi, uničena vsa mašim obleka in masne knjige. Pri povodnji pred 109 leti je bila veda v cerkvi vj-oka le pol metra. j 9. decembra: I llfx v Genoa Majestic v Cherl.niirg I 12. decembra: St. Louis v Hamburg 13 decembra: ['ics. Itndpevelt v IH,t» 14. decembra: Pi.ris v Havre 15. decembra: Rercngurla v (Micrbourg Eurnpa v Bremen C- nto di Savoia v Genoa 20. decembra: Washington v Havre Hamhiirc v llamouig tlcrembra: O'ymuic v Cherbourg Sč7. decembra: New York v Hamburg Premen v Bremen Pi es. I 'ni rti iig v Havre 3!. decembra: Pennland v Havre Z A B 0 Z I C Potujte v Slovenijo preko Havre z našimi osebno v (Klenim i izleti na modernem ekspresnem parniku — "ILE DE FRANCE" 25. NOVEMBRA—16. DECHfftSR \ ail f NA KRASNEM NOVEM' PARNIKU "CHAMPLAIN" 2. DECEMBRA Čiste, moderne kabine. Dobra služba. NIZKE CENE ZA VSE DELE SLOVENJE Za pojasnila in karto vprašajte pri naAih zastopnikih cJreneh. J&ie 19 STATE ST.. NEW YORK. N. V. Čajo. Jz pod kopala in omajala jim ! leto'nji pridelek je izgubljen. Pa je temelje, in tako se dogaja, da ne samo to. Voda je uničila tudi se od časa do časa podre pri kakšni v e. kar so inp-li Ijudj" spravljeno S tem jo je hotel nekoliko ojunačiti. Tršrka vidi »iroko ograjo iz črnega mramorja in se spomni, da je bila tako široka ograja ob 'stavbi stena, nakar se seveda udre- v kaščah in žitnicah. Krompir stopnicah tudi v stanovanju mienih .^arii^er. nredno so odpot.o- |___________ vali 'v Transvaal. Tudi sama se je drcala po taki ograji, kot delajo • \a1i v Transvaal. Za treni-tek je zmasral v n:ej otrok. Poželjh-o je ' visel njen »pogled na ograji. Tom vidi ta pogled in se »meje. — Drugič enkrat, lTršika. kadar bodo moji odlični služabniki s pota. i 1'riika prikima in gre h Tomom in teto Greto po stopnicah navzgor. Tn nato stoji v svoji sobi in začudeno gleda na krasno opremo. ' Previdno poakuča z Jiogo gladka tla. (Kako lepo je feilo vse. kako 1 krasno! Kramo izrezljano pohištvo. naFpete blazine, dragocene za- ' vese iz brokata in postelja s širokim baldahrno«i in sama postelja 1 tako široka, da bi nrogla ležati tudi počez. Na postelji so brle s čipka mi obrobljene blazine tz židane rjuhe. Pri o4cnu je bila toaletna mizica z okroglim zrcalom. , • — Tukaj imaš gorko in mrzlo votlo. 1'ršika. In tukaj pole~ .sobe je majhna kopalna .soba. "kjer imaš tudi gorko in mrzlo vodo. To.-da. ostani pri *voji mrzli vodi. kakor do sedaj. Uršika. Mrzle kopeli so vedno fcolj zdrave; gorka votla človeka samo poleni. j ln tako «rredo dalje «"e skozi drugi dve sobi. kateri je Tom določil «za Uršiko. Vsaka soba je bila drugače opremljena z umetno izreziianim pohištvom. i ■ gHBlB^ Mlf 1'rški se nasrlo dvigajo prsi. — O. «trie Tom. to »e v*e kot v kaki pravljici. Tako «vHike so-be in tako dragoceno *pohi«tvo! In tukaj naj iaz .stanujem? — Slikaj vendar. Uršika; poleg tega pa ti je na razpolago s* cela hiša. — pravi Tom. srečem. da ji je mogel Vse ponuditi. Tedaj pa T'r:rka nenadoma omahne na stol, si 1 rokami zatis-ne obrax in zajriaka. da se ji trese eelo telo. Prestotffn gkoei kji je j TomS « k (Dalje prihodnjič.) ^ i. DRUŠTVA %J NAMERAVAT? PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čiU umo ▼»(• članstvo, pač pu vsi Slovenci v fati okoliet CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOZlCNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljeva lec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-- B E REN G A RIA--- EUROPA------ BERENGARIA--- ILE DE FRANCE--- ---25. NOVEMBRA ---29. NOVEMBRA --15. DECEMBRA --13. DECEMBRA 9 , --16. DECEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in t preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DAXE8 NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. fc