KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 42 št. 3 leto 1994 UDK UDC 949.712(-2X05) ISSN 0023-4923 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO! XLII 1994 IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE SEKCUA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA Uredniški odbor: France Dobrovoljc, dr. Marjan Drnovšek, dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin, mag. Stane Granda (odgovorni urednik), dr. Olga Janša-Zom, Janez KopaS, dr. Božo Otorepec, Peter Stres, Kristina Šamperl-Purg, dr. Zmago Šmitek, dr. Sergij Vilfan, dr. Peter Vodopivec, dr. Maja Žvanut, dr. Aleš Gabrič, dr. Janez Cvim (glavni urednik) Prevodi: Katarina Kobilica - angleščina Nike Hudelja - nemščina Lektoriranje: Anton Šepetavc Bibliografska obdelava: Branko Goropevšek Uredništvo in uprava: Filozofeka fakulteta, Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana (tel. 061/1769210) Sofinansirata: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Račitnalnišld prelom: MEDIT d. o. o. Tisk: MOBO INTERNATIONAL d.o.o. Na naslovni strani: Josip Ipavic ob promociji 1904 Na podlagi mnenja Ministrstva za znanost in tehnologijo RS štev. 415-4/92 z dne 5. 3. 1992 gre za pro- izvod, od katerega se plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5% po tarifiii številki 3 Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). KAZALO Perdo Gestrin: Ižansko ozemlje v srednjem veku......................................................... 1 Sonja Anžič: Ubožni institut v Ljubljani....................................................................... 6 Boris Radosvljevič: Krvavi konec Obrenovičev. Majski prevrat 1. 1903 v Beogradu in odmevi nanj v sodobnem slovenskem časopisju........................................................................ 12 Bojan Cvelfar: "Ko prostitutko jeden zapusti, gre že drugi moški skozi vezna vrata" (ureditev prostitucije in življenje v javni hiši v Ljubljani na začetku 20. stoletja).................................................................................. 25 Andrej Staden: Nekaj drobcev iz vsakdanjika ljubljanskih služkinj pred prvo svetovno vojno................................................................................... 42 Igor Ordina: Josip Ipavic med glasbo, literaturo in medicino....................................... 47 Dragan Matic: Plesne prireditve v Ljubljani pred prvo svetovno vojno........................ 67 Metka Gombač: Baza za repatriacijo Radovljica........................................................... 77 Božo Otorepec - 70 let (Stane Granda)........................................................................ 82 Ptujska gimnazija 1869-1994 Razstava na ptujskem gradu ßfartin Steiner)................................................ 85 Zbornik Ormož skozi stoletja IV. Ormož 1993, 360 strani ßfartin Steiner)............................................................ 87 Zbornik za zgodovino šolstva - Šolska Kronika, Ljubljana, Slovenski šolski muzej 1994, XXVn-3, 270 strani (Olga Janša-Zom)............................................................. 88 40 let Gorenjskega muzeja. Kranj 1993, 134 strani (Olga Janša- Zorn)......................................................... 89 Štefan Ledinek, Mežica 1994, O podobi in preteklosti kraja ob njegovi 840-letnici, samozaložba, Mežica 1994, 198 strani (Bojan Balhovec).................................... 91 Anka Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, društev in gibanj v liberalnem - imitamem in katoliškem taboru v letih 1929-1941 v jugoslovanskem delu Slovenije Ljubljana: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Knjižna zbirka Krt; 89, 1994, XXVI, 265 strani (Bojan Balkovec)...................... 92 Mednarodni kultumo-zgodovinski simpozij Modinci 1994 (Alja Brglez)...................... 912 Ervin Dolenc, Senožeče. Skupnost na prepihu. Zbirka Življenje na Krasu št. 2, Senožeče 1994, 108 strani (Andrej Staden)......................................................... 95 Celjski zbornik 1994, Celje 1994, 287 strani (Branko Lesjak)...................................... 96 Hannes Stekl-Marija Wakounig, Windisch-Graetz. Wien-Köln-Weimar, Böhlau, 1992,384 strani (Stane Granda)............................ 98 1994- KRONIKA eM^ -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino Ferdo Gestiin ^ IŽANSKO OZEMLJE V SREDNJEM VEKU Predniki Slovencev so po prihodu v Vzhodne Alpe za časa Samove plemenske zveze in nato države Karantanije živeli svobodno in samosvoje življenje. Po ok. 745. je sledila vključitev in po ok. 820. popolna pokoritev slovenskega ozemlja frankovski monarhiji. Z njo so se začele na slovenskem ozemlju uveljavljati zahodnoevrop- ske (frankovske, nato nemške) oblike fevdalizma. Prihod Madžarov v Panonsko nižino konec 9. stoletja in njihova pokoritev dela slovenskega ozemlja v smeri vpadov v Italijo sta zaustavila proces fevdalizacije na tem delu skoraj za celo stoletje. Tudi na ižanskem ozemlju, ki po novi upravni razdelitvi tvori občino Ig s poglavitnimi vasmi Ig, Iška vas in Tomišelj, se je tedaj v ve- liki meri ohranjal stari slovanski način življenja. Prevladovala je še župsko-županska ureditev s koseškimi dvori in kosezi. ' Novi, fevdalni red se je začel utrjevati šele po zmagi nad Madžari, njihovi ustalitvi v Panonski nižini in z okrepitvijo nemškega cesarstva nad novo pridobljenim ozemljem (po letu 973). Vil. stoletju je bil ta proces v glavnem dokončan. Ižansko ozemlje je bilo že v 11. stoletju in dalje sestavni del velikega zemljiškega gospostva s središčem v Ljubljanski kotlini. Njegovi prvi znani gospodje so bili Spanheimi, ki so imeli bo- gato posest v slovenskih deželah. Njihovo ljub- ljansko gospostvo je mejilo na loško gospostvo freisinških škofov na zahodu, na kamniško gos- postvo na severu, na jugu in jugovzhodu je bilo sosed oglejski posesti, a na vzhodu je bilo soraz- merno majhno gospostvo, prednik velike poznej- še turjaške posesti. Okoli leta 1200 in dalje do izumrtja rodbine (1269.) so Spanheimi imeli tod posest, kije zajela ozemlje južno od Save in Sore od Goričan po vsem Ljubljanskem polju in Barju z okolnimi griči in podkrimskim ozemljem, se- galo je vse do Polhovega Gradca in do bližine Logatca ter litijskega območja. Središče gospos- tva, njegove uprave, sodstva in gospodarstva je bilo na ljubljanskem gradu (castrum capitale). Pr- vič se omenja leta 1144 in v njem so včasih pre- bivali člani rodbine, praviloma pa spanheimski upravitelji. Pri vsem tem so se Spanheimi oz. nji- hovi upravitelji naslanjali na ministeriale, ki so imeli in oskrbovali od gospoda podeljeno minis- terialno posest. Na njej so imeli utrjeno posto- janko (stolp, ki je preraščal v grad) ali dvor kot središče. Imenovali so se po gradovih v Goriča- nah, Sori, Jeterbenku pri Žlebeh, Hrušici, Oster- bergu nad Savo, Polhovem Gradcu, Igu, Falken- bergu pri Turjaku ter pozneje tudi Turjaku, kjer so se morali svobodni turjaški gospodje podrediti Spanheimom.2 Na zemljiškem gospostvu je tedaj že povsem prevladal fevdalizem. Edini ostanki svobodnih so bili kosezi, ki so živeli na Igu, pod Molnikom in v Šiški pri Ljubljani.^ Grad na Igu je poleg gradov Falkenberg, Go- ričane, Jeterbenk in Turjak sodil med najpo- membnejše spanheimske gradove v osrednjem delu Kranjske. Prvič se omenja šele leta 1261 (Igg), vendar je nastal hkrati z vsemi drugimi spanheimskimi gradovi okoli Ljubljane že mno- go bolj zgodaj in bil sedež njihovega mini- steriala. Omenjenega leta je vojvoda Ulrik Span- heim odstopil grad oglejskemu patriarhu in ga takoj dobil nazaj v fevd. Po popisu iz leta 1311 je grad pripadal koroškemu vojvodu, a po letu 1335 je postal deželnoknežji fevd. Ves ta čas so bili na gradu ministeriali, ki so se označevali po Igu (Igger). Omenjajo se v popisu iz leta 1311 in so bili podrejeni tedaj koroškim Majnhardincem. V prvi polovici 14. stoletja se pojavljajo še nas- lednji: Merchel (1319., a je bil že od 1291.), Rüdiger (1322), Konrad, ki je bil ok. 1328 sod- nik v Ljubljani, Almerik (1332.) ter Henrik in Oton (1349.). Še leta 1357 so Turjaški podelili dvor in posest na Igu viteškozmožnemu hlapcu Perchneju z Iga, ki je moral opravljati razna ^ M. Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do pet- najstega stoletja, Ljubljana 1959, str. 51 si.; B. Gra- fenauer, Zgodovina slovenskega naroda I in 11, Ljub- ljana 19642, 19652; S. Vilfan, Zgodovina Ljubljane do začetka 16. stoletja, v: Zgodovina Ljubljane, Ljub- ljana 1984, str. 97. ^ P. Blaznik, Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici, v: Razprave zv. 2, Ljubljana 1971, str. 31 si.; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgo- dovina agrarnih panog n, Ljubljana 1980, str. 116; M. Kos, o.e., str. 258; J.V. Valvasor, Die Ehre des Her- zogthums Krain, XI, str. 576; S. Vilfan, o.e., str. 81. 3 M. Kos, o.e., str. 86. 1 1994- vfti KRONIKA ^ -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino opravila za svoje gospode.'' Stari iški ministeriali so izumrli proti koncu 14. stoletja. Grad Ig pa je propadel že pred letom 1444, a so ga deloma obnovili (po Valvasorju Iški tum, pozneje Tmek, nemško Thumigg).' Že za Spanheimov se je znotraj ljubljanskega gospostva zavoljo dedovanja, ženitev in odtujitev ministerialska posest zelo pomešala. Ko pa so se ministeriali po izumrtju Spanheimov osvobajali odvisnosti od svojega gospoda, so postajali samostojni fevdalci. Ta razvoj se je zaključil v prvi polovici 14. stoletja, ko so Habsburžani, novi deželni knezi, leta 1338 izdali deželne privilegije in prejšnje ministeriale izenačili s sta- rim plemstvom. Spanheimsko gospostvo se je razkrajalo in drobilo tudi z darovnicami, pode- litvami in prodajami svetnim fevdalcem in cer- kvenim ustanovam ter tudi meščanom. Tako je npr. Margareta z Iga - njena mati je bila Irmgarda Porger, poročena z ižanskim ministerialom - leta 1326 pred odhodom v samostan ustanovi daro- vala šest hub.^ Vse to je vodilo k nastajanju novih manjših gospostev z zelo raztresenimi podložniki po po- sameznih vaseh na širšem ozemlju. Razvila so se zemljiška gospostva z raztresenim podložniškim sistemom. Nobeno gospostvo ni obvladalo cele vasi na ižanskem ozemlju, vsako je imelo v vasi le posamezno število hub.^ Se pa te vasi v pisnih virih omenjajo sorazmerno pozno, čeprav so v resnici nrnogo starejše. V 13. stoletju se pojav- ljata samo vas in grad Ig, kakor že vemo, a v 14. stoletju se omenja še pristava pod gradom ob vodi, kjer je bil tudi mlin iških gospodov.* Ig je postal osrednja vas vsega obravnavanega območ- ja. Vas in grad se označujeta tudi kot Studenec (Prunn in Iger phaar, in dem Tum) oziroma kot Sonek (Sonnegg).' Prvotno ime vasi je bilo Stu- denec, Ig je bilo skupno ime za ves okoliš. Toda D. Kos, Med gradom in mestom, Ljubljana 1994, str. 22, 134 in op. 56, 176 in op. 7-9. ^ M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) I, Ljubljana 1975, str. 213. * D. Kos, Ncagramo gospodarstvo in družba na Slo- venskem v 14. stoletju (s posebnim ozirom na plem- stvo in višje sloje meščanstva). Doktorska disertacija na FF, Ljubljana 1993, str. 598 si. ^ Prim. P. Blaznik, Zemljiška gospostva o.e., str. 31 si.; Agrarne panoge n, str. 145 si., 158 si., 163 si. * F. Schumi, Urkundenbuch H, str. 126 - 1249 maj 8; Monumenta historica ducatus Carinthiae IV, 572 - 1262 jan. 24 (castris... Ighe, pozneje se označuje kot "tum zu Yg"); M. Kos, Topografija I, o.e., str. 211 (mcierhof zu Igg, 1350, hof Ig in dem velde ze Igdorf). ' M. Kos, Topografija I, o.e., str. 212. vas Studenec seje večkrat imenovala kar Ig. Poz- neje in v najnovejši dobi se je označevala Stu- denec-Ig, danes samo Ig. Ob koncu istega stoletja kakor Ig, leta 1300, se prvič omenja tudi Gomji Ig pod Krimom (ze ober Yg in dem dorfF).i° Večina vasi na ižanskem ozemlju pa se v virih pojavlja v naslednjem stoletju, in sicer po časov- nem zaporedju: ISka vas (1321.), kjer je bila cer- kev sv. Mihaela, Vrbljene (1323.), Brest, ki se označuje kot vas na območju Iga (1330.), Iška, kjer se omenja cerkev sv. Jere (1352.), Staje (1357.), Dobravica z mlinom kot del ižanske fare (1363.), a kot del vasi Dobravice se že leta 1349 pojavlja Draga, Podgozd (1385.) in Tomišelj (1387.). Konec tega stoletja se v listinskem gra- divu pojavi tudi grad Sonnegg in je v njem že leta 1399 prebival turjaški vazal. Šele v 15. sto- letju se omenjajo naslednje vasi: Strahomer (1415.), Iška Loka (1421.), Kremenica (1421.), Kot, ki se prvič pojavi v turjaškem urbarju (1463.), Sarsko, kjer je bila cerkev sv. Ruperta (1482.) in šele leta 1496 Matena. ^ Ob koncu srednjega veka in v 16. stoletju so imela v teh va- seh svoje kmetije naslednja zemljiška gospostva: Iški turn, kjer so bili stari ministerialni gos- podje vse do konca 14. stoletja; za njimi je imel grad in gospostvo Friderik Harrer.^^ Proti sredi 15. stoletja je bilo gospostvo v posesti rodbine Leymtasch. Ko je izumrla, se leta 1539 v imen- jski knjigi kot lastnik omenja Sigmund Turjaški, toda kmalu za njim so si posest pridobili Engelshauserji z Bavarske in z njimi je bil tesno povezan poznejši razvoj ižanskega gospostva. Kmetije je imelo v vaseh Studenec, Iška vas, Iška Loka, Kremenica, Kot, Sarsko, Staje, Gomji Ig in še dmgje. Gospostvo Ig (Sonnegg), drugo ižansko zem- ljiško gospostvo, je bilo od prve polovice 15. stoletja dalje dolga leta povezano z rodbino Schnitzenbaumer. Leta 1436 je namreč Martin Schnitzenbaum, gradiščan v Ložu, katerega oče Viljem je bil deželni oskrbnik in vicedom na Kranjskem, postal lastnik gradu in gospostva." Gospostvo je imelo kmetije po vsem ižanskem ozemlju, zlasti na Igu, v Iški vasi, Iški Loki, Ko- 1° Prav tam, str. 213. 11 M. Kos, Topografija I, o.e., str. 277, 336, 352; Topografija II, str. 104, 532, 576; D. Kos, Med gradom in mestom, o.e., str. 22. 1^ Valvasor, o.e. XI, str. 577; prim. M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 193. 1^ M. Žvanut, Kranjsko plemstvo v preobrazbi: od viteza do gospoda. Doktorska naloga na FF, Ljubljana 1992, str. 153. 2 1994- KRONIKA -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino tU, na Sarskem, v Stajah in na Gornjem Igu. Bilo je kar veliko, leta 1539 je bil njegov dohodek v imenjski knjigi ocenjen na 103 gld. in 47 kr. TurjaSka posest je bilo tretje večje gospostvo na Ižanskem. Že stari Turjačani so si še kot spanheimski ministeriali znali pridobiti posest Falkenberških gospodov. Močno pa so se tod okrepili novi Turjačani. V 14. stoletju že imajo posest na Studencu, dvorec med Igom in Iško vasjo ter posest v Stajah. Do konca srednjega veka so si pridobili posest čreteških in krum- baških gospodov ter kupovali hübe tudi od ljub- ljanskih meščanov. Ob koncu 15. stoletja in dalje so imeli Turjačani že velik del ižanskega ozem- lja, ne le hübe, ampak tudi velike travnike in gozdove, zaradi katerih so bili v sporih s samo- stanom Bistra, ljubljanskimi meščani in tudi ižanskimi kmeti. Poglavitno število hub so imeli na Studencu, v Iški vasi, Vrbljenah in Straho- meru, pa tudi v Iški Loki, na Kremenici, v Kotu, Podgozdu in na Sarskem. Poleg teh treh največjih zemljiških gospostev na ižanskem ozemlju so bili tu v srednjem veku še drugi lastniki in njihova posest ter gradovi. Med svetnimi fevdalci je treba omeniti Ortneške gospode, Lamberge. Leta 1454 je cesar Friderik m, izdal Henriku Lambergu reverz za grad Cori- cane in za urad Ig. Podeljena sta mu bila v do- življenjski užitek, pod pogojem, da bo služil na cesarskem dvoru. Kadar bo tam, bo moral iz teh sredstev, kakor vsi komomiki, na lastne stroške vzdrževati sedem konj.^"* V 16. stoletju so imeli v lasti še tomišelj ski urad z nad 20 hubami v Tomišlju, Vrbljenah in Strahomeru, poleg tega pa še drugo posest na Studencu, v Iški vasi in na Gornjem Igu. Kranjska vicedomska posest je v začetku 16. stoletja obsegala župo Ig, ki je vključevala kme- tije v Iški Loki, Iški vasi in drugje, ter župo Ma- tena. Vanjo so tedaj sodili tudi kosezi v Iški vasi. Številna je bila cerkvena posest in posest raznih beneficijev. Samostan Bistra je imel po- sest okrog Iške vasi, na Gornjem Igu, Dobravici in drugje. Kostanjeviški samostan je imel ob koncu 16. stoletja 13 hub v Brestu. Ljubljanska komenda (nemški viteški red) je imela svojo ižansko župo s posestjo na Studencu, v Iški vasi, Planinici in drugje. Precej posesti si je pridobil ižanski župnik z zemljišči v Vrbljenah, na Stu- dencu in drugje, pa tudi beneficij sv. Trojice v ljubljanski stolnici. Ta je imel več hub v Iški va- si, Vrbljenah, Tomišlju, Kotu in drugod. Bilo je še nekaj manjših cerkvenih lastnikov (benefi- cijev), pa tudi ljubljanski špital in posamezni meščani so imeli posest. Vse cerkvene posesti je bilo na ižanskem ozemlju za kar lepo zemljiško gospostvo, saj je bila po imenjski knjigi ocenjena na 109 gld. 24 kr. in 1 denarič.i^ Vsa našteta zemljiška gospostva na ižanskem ozemlju so imela raztreseno posest. Ta razbitost je ostala še dolgo časa značilnost tega območja, prav tako pa tudi številčna prevlada majhnih zemljiških gospostev. Šele pozneje, zlasti v 17. stoletju, se je uveljavljal proces združevanja v okviru večjih gospostev, čeprav so nastajala s hkratnim drobljenjem tudi še nova majhna gos- postva. Raztreseni podložniški sistem je mogel imeti za podložnike ugodne, prav tako pa tudi neugodne posledice, kakršne so pač bile trenutne razmere. Vsekakor je razdrobljenost slabila enot- nost kmečkih nastopov, čeprav ne moremo zani- kati tudi moči vaške solidarnosti, ki je ta raz- tresenost posesti ni mogla zbrisati. Na splošno vendar velja, da je bil pritisk zemljiških gos- podov na manjših gospostvih večji, ker so pač tudi mali fevdalci pri svoji neznatni posesti želeli živeti kakor plemiči. Položaj podložnikov je bil po posameznih gospostvih torej različen, čeprav je bil na splošno precej enak. Enota zemlje, ki so jo podložniki imeli v uživanju in jo dobili v obdelovanje, je bila huba - kmetija. Praviloma so jih dobili v užitek v obliki začasnega zakupa (Miethube). Le redko se v tem času pojavljajo kmetije po dednem zakupu, po tako imenovanem kupnem pravu (Kaufrecht). Sodeč po najstarejših ohranjenih urbarjih ižan- skega ozemlja, se na prehodu v 16. stoletje kme- tije še niso v večjem številu delile na pol ali se morda drobile na še manjše dele. Le zelo redke hübe sta uživala dva podložnika hkrati, ki pa sta bila sprva verjetno v sorodstvu. Toda medse- bojno razmerje dajatev ni bilo vedno deljeno na polovico. Prav tako so bile v tem času še zelo redke tudi kajže oziroma domci (Hofstett), kar vse kaže, da se je začela drobitev kmetij in na- stajanje kajžarstva ob koncu srednjega veka na Ižanskem šele pojavljati, da je bilo šele v po- vojih. Tudi pustih kmetij, ki so bile v nekaterih območjih slovenskega ozemlja v posameznih ob- dobjih zelo številne, je bilo pod Krimom soraz- Centralna kartoteka Zgodovinskega inštituta M. Kosa ZRC SAZU - 1454 sept. 30. P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o.e., str. 31 si; M. Smole, Graščine, o.e., 190. ARS, Urbarji, sign. 47 u (1485) in sign. 42 u (1501); Urbar ljubljanske körnende - 1490. 3 1994- vi^ KRONIKA eM^ -3/42 časopis za slovensico Icrajevno zgodovino memo malo. To seveda ne pomeni, da niso mo- gle biti v posameznih vaseh občasno tudi bolj pogoste.!'' Tja v 16. stoletje so torej na ižanskem ozemlju povsem prevladovale cele kmetije. Zanje so podložniki kot poglavitno breme zemljiškemu gospodu odrajtovali činž (census), plačilo za zakup. Plačevali so ga večinoma v obliki denar- nega zneska. Tudi sem so podobno kakor dmgje v ljubljanski okolici že močno prodrli elementi denarnega gospodarstva. K temu je nedvomno v precejšnji meri vplivala bližina večje mestne naselbine, Ljubljane. Denarno dajatev je glede na velikost in donosnost kmetije, a tudi v soraz- merju z vrednostjo dmgih oblik dajatev - natu- ralnih dajatev -, podložnik plačeval v različno visokih zneskih. Brez naturalnih dajatev v žitu je činž dosegel tudi višino treh mark soldov. Ob zittii dajatvi je bila denama vsota bistveno manjša; dosegla je 25 do 50 in le redko tudi kaj več soldov. 1^ Naturalno dajatev so podložniki dajali pred- vsem v žitu, v pšenici in prosu ter še posebej v ovsu, ki se je najpogosteje omenjal kot naturalna dajatev. Posamezni podložniki so odrajtovali tudi po 6 do 12 škafov (schaff) pšenice, prosa in ovsa, poleg manjšega zneska denarja. Poleg žitne natu- ralne rente je bila zavoljo zelo razširjene ovčereje močno uveljavljena tudi dajatev ovce z jagnje- tom, ki so jo dajali spomladi okoli Jurjevega dne (Sand Jorgen Recht). Vendar so podložniki po- nekod (npr. Vrbljene) namesto tega že dajali denarno odškodnino v višini 20 soldov. V Mate- ni so vicedomske kmetije namesto te dajatve v živini plačevale 46 krajcarjev, vendar so v znesek vračunavali še dmge obveznosti, ki so jih bili kmetje oproščeni. Praviloma so podložniki pov- sod dajali v naturi tako imenovane male dajatve, predvsem v perutnini (kokoši, piščanci, gosi, kopuni) in jajcih. V posameznih vaseh so dajali podložniki tudi prejo, npr. v Vrbljenah (Reisthar) in Strahomem (Harzeling).20 Tlake ižanski podložniki skoraj niso poznali, saj fevdalci v tem času tod niso v večjem obsegu obdelovali zemlje v lastni režiji. Izjema je bila več ali manj posest ljubljanskega špitala na Studencu-Igu. Tu so njegovi podložniki delali 6 dni ročne in 5 dni vozne tlake na leto.^i Pač pa ^ so podložniki raznih zemljiških gospostev morali za fevdalce opravljati tovome poti. Tako so turjaški kmetje v Strahomeru, na Kremenici, Stu- ; dencu-Igu in v Kotu, a tudi v sosednjih vaseh : Želimlje, Smrjene, Škrilje, Zq)otok, Pijava Go- ; rica, morali narediti eno ali dve vinski vožnji ali pa za vsako dati nadomestilo v višini 15 do 20 krajcarjev. Podložniki vicedomskega ižanskega (Sonnegg) in špitalskega gospostva so namesto tega plačevali celo 26 krajcarjev. Vsi urbarji za to izredno gozdnato območje i poznajo kot dajatev podložnikov odškodnino za j uporabo gozdov (Holtzrecht und Waldrecht), j zlasti v zvezi s pripravo lesa in drv. Vsaka kme- tija, ki je bila obložena s tem, je morala dati ljubljansko kupno mero ovsa ter enega ali dva piščanca.22 Posamezni podložniki so bili dolžni plačevati tudi odvetščino (Vogteyrecht). Večje dohodke so turjaškemu zemljiškemu gospostvu prinašali mlini: teh na svojih posestvih niso imeli malo. Med njimi so bili tudi mlini s štirimi kolesi. Turjaška mlina na Studencu-Igu sta dajala po 11 škafov pšenice ter po 24 škafov prosa in ajde oziroma 22 škafov pšenice ter 44 i škafov mešanega žita, to je ajde in prosa.^^ Občutno breme podložnikov je bila tudi ; desetina, to je deseti del žitnega pridelka (deseti ! snop) in prirastka pri živini. Prvotno je šla vsa desetina Cerkvi, toda že v poznem srednjem veku je na splošno ostala Cerkvi le tretjina nekdanje desetine, dmgo so si prisvojili posvetni fevdalci na razne načine in iz raznih motivov.^'* Obveznosti in bremena ižanskih podložnikov niso bila majhna, vsekakor ne manjša kakor ; drugje. Obveznosti in bremena, sorazmemo težki \ pogoji za poljedelstvo, a tudi ne ravno največje i kmetije so podložnika že zgodaj usmerjali v ne- ; agramo dejavnost. Naravni pogoji so dajali za to dovolj možnosti. Iz te dejavnosti so ižanski kme- tje dobivali del sredstev za kritje fevdalčevih za- \ htev. Ena izmed možnosti, ki so ji znali na pod- krimskem svetu dobro izkoristiti, je bilo gozdno bogastvo pokrajine (drva, gradbeni les, oglje). Posegali so dalje v promet ter so bili pomembni posredovalci blagovnega prometa po barjanskih 1' ARS, Urbarji, sign. 42 u (1501), f 87-88. 1* Plim. F. Gestrin, Obdobje fevdalizma na ozetnlju dom- žalske občine v luči zemljiškega gospostva Jablje, v: Zbornik občine Domžale, Domžale 1979, str. 23 si. 15 ARS, Urbarji, sign. 42 u (1501) in sign. 43 u (1504). 20 Prav tam. 2' P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o.e., str. 73. 22 ARS, Urbarji, sign. 42 u (1501) f 93, sign. 43 u (1504) f 113. 2^ Prim. P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o.e., str. 72. 2'* Prim. ARS, Urbarji, sign. 43 u (1504) f 136. Po letu 1501 je imelo turJEiSko gospostvo dohodek 8 ogrskih goldinarjev tudi od desetin v ŽcUmljah, ki so sieer pripadale gospostvu Iški tum. 4 1994- vi^ KRONIKA ^ -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino vodnih in kopnih poteh. Bližina Ljuljane in važ- nost prometnih poti iz različnih smeri zaledja proti njej in tudi v širši prostor sta dajali tej de- javnosti vedno nove vzpodbude. Promet in tovor- niška dejavnost v zvezi z zahtevami zemljiškega gospoda so podložnika - ob drugih motivih kot so npr. bili prodaja lastnih pridelkov in izdelkov, zahteva po denarnih dajatvah, dobiček - nepo- sredno vodili v kmečko kupčevanje. Na Igu je verjetno že dolgo obstajal tedenski, nedeljski se- jem, kije proti sredi 15. stoletja vznemirjal ljub- ljanske meščane. Na njihovo pritožbo je cesar Friderik HI. leta 1449 sejme na Igu, v Šmarju in drugje prepovedal in naročil kranjskemu dežel- nemu upravitelju in vicedomu, naj sejme odpra- vita.25 Éanski kmetje so vsaj ob koncu srednjega veka posegali v trgovino do morskih mest v slo- venski Istri, kamor so tovorih žito in druge pri- delke, nazaj pa prinašali sol in drugo obmorsko blago. To dejavnost podložnikov so ižanski zem- ljiški gospodje podpirali, saj so podložniki ob tej dejavnosti laže izpolnjevali svoje obveznosti. Ta- ko je npr. leta 1523, ko so Tržačani že zapirali poti proti Kopru in drugim obmorskim mestom v zalivu pod beneško oblastjo, turjaški gospod Tra- jan Auersperg dal podložnikoma z Iga, Ahacu Žvmipeku (Sumpekh) in Ahacu Jurinu, posebno spremno pismo, da bi ju Tržačani nemoteno pu- stili z žitom v Koper.O prometu z Iga proti morju govori tudi sklep, sprejet istega leta na posebni reformacijski komisiji, o prometu na pri- silni poti prek Krasa na Trst. Uporabljati jo mo- rajo vsi tovorniki s Kranjske, Savinjske in Slo- veske marke, s Krasa, iz Ribnice, Cerknice, Iga, Turjaka, Višnje gore in Žužemberka. Tri deset- letja pozneje so zopet ukazali, da morajo tovor- niki s širšega območja Kočevja, Višnje gore, Cerknice in Iga tovoriti blago po poti skozi Senožeče in Lokev v Trst.^' Zanimiva sta podat- ka v računski knjigi zapuščine ljubljanskega trgovca Žige Mospacherja iz leta 1517 in dalje: Primož Polhar z Iga mu je prodal večjo množino raznih kož, a krznar Blaž iz iste vasi je bil trgovčev dolžnik za manjšo vsoto denarja. 25 GZL m/s? - 1449 scpt. 14. ARS, vie. a. m 88-1522 dec. 26 in 1523 Jan 5; F. Ge- strin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mes- ti od 13. do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965, str. 215. I. Simonie, Zgodovina kočevskega ozemlja od nase- litve do leta 1941, v Kočevsko, Kočevje 1956, str. 97. 2* S. Vilfan-B. Otorepec-V. Valenčič, Ljubljanski trgov- ski knjigi iz prve polovice 16. stoletja, v Viri za zgodovino Slovencev, osma knjiga, Ljubljana 1986, str. 30, 34, 87. ZUSAMMENFASSUNG Der Raum um Ig im Mittelalter Die Vorfahren der Slowenen im Raum Ig dürften ein von den Römern kultiviertes Land besiedelt haben. Bis zur zweiten Hälfte des 10. Jahrhunderts hielten sie an der alten slawischen Lebensart fest. Die feudale Gesellschaftsordnung begann sich erst nach dem Sieg über die Ungarn durchzusetzen. Der Feudalisierungsprozeß war im großen imd ganzen im 11. Jahrhundert abgeschlossen. Die ursprünglich hier entstandene große Grundherrschaft im Ljublj anaer Becken mit der Ljubljanaer Burg als Mittelpunkt stand im Besitz der Spanheimer. Nach Aussterben dieses Geschlechts (1269) zerfiel der Besitz dieser Grundherrschaft schnell, und es entstanden zahl- reiche kleinere Grundherrschaften mit über einzelne Dörfer weit zerstreuten Untertanen. Im Raum Ig wa- ren am Ende des Mittelalters die größten Grund- herrschaften Iški tum (später Trnek) mit Grundbesitz in den Dörfern Studenec, Iška vas, Iška Loka, Kre- menica, Kot, Sarsko, Staje und Gornji Ig, Ig (Sonnegg mit Landbesitz in Ig, Iška vas, Iška Loka, Kot, Sarsko, Gornji Ig und Staje) sowie der Grundbesitz der Auersperger (in Studenec, Iška vas, Vrbljene und Strahomer, aber auch in Iška Loka, Kot, Kremenica und Sarsko). Der Grundbesitz aller dieser Gnmdherrschaften war weitgehend zerstreut. Die Einheit des Untertanen-Grundbesitzes stellte eine Hube dar, die auf bestimmte Zeit an den Bauern verpachtet wurde (Miettube). Bis Ende des Mittelalters wurden Huben selten in Halbhuben geteilt, die Zahl der Keuschen bzw. Hofstätten war gering. Ödhöfe gab es auch wenige. Die Untertanen lösten den Zins für die Huben meistens in Geld ab. Deimoch gab es es auch Huben, welche die Pacht in Form von Natural- abgaben an den Grundherrn entrichteten (Weizen, Hirse, Hafer, Schafe samt Lämmern). Alle Huben brachten nur geringe Abgaben ein. Fronarbeit existierte kaum, die Untertanen wurden dagegen oft zum Säumen für den Herrn verpflichtet. Außerdem entrichteten die Untertanen Waldzins, belastet wurden sie aber auch durch den Zehnten. Die Pflichten und Lasten lagen drückend auf den Untertanen von Ig. Um sie tragen zu köimen, gingen sie einem nichtagrarischen Nebenerwerb nach. Sie waren wichtiges Glied im Warenverkehr auf den Land- und Wasserwegen des Ljubljanaer Moors (Säumer und Schiffer). Sie beteiligten sich auch am Bauemhandel (Geyhandel), vor allem mit Ljubljana und den istrischen Küstenstädten (Tauschhandel: Getreide gegen Salz und Wein). Sie nutzten aber auch den Waldreichtum des Gebietes. Sie erzeugten Brenn- und Bauholz sowie Holzkohle imd verkauften sie. 5 1994- sfti KRONIKA -3/42 časopis za slovensico krajevno zgodovino Sonja Anžič UBOŽNI INSTITUT V LJUBLJANI Skrbi za revne in pomoči potrebne lahko sledimo v vsem obdobju človeškega obstoja. Kazala se je v različnih oblikah, nudili pa so jo z različnimi nameni. Pomembno vlogo v tem raz- voju je odigrala Cerkev s svojo karitativno de- javnostjo. Novo dobo na področju avstrijskega javnega skrbstva so pomenile jožefinske reforme. ^ V sklop teh reform je spadalo med dmgim tudi ustanavljanje župnijskih ubožnih institutov, ime- novanih tudi jožefinski župnijski ubožni instituti. Do leta 1787 so bili ustanovljeni v skoraj vseh deželah monarhije. Za zgled jim je bil ubožni institut, ki ga je osnoval grof Johann Nepomuk Buquoy leta 1779 na svojem južnočeškem posestvu Gratzen.2 Proti koncu 18. stoletja so tudi v Ljubljani ustanovili župnijske ubožne institute, ki so delovali v sodelovanju z občinskim svetom preko komisije za reveže.^ Župniki so enkrat mesečno pošiljali na magistrat poročila o finančnem stanju posameznega instituta. V teh poročilih so na- vedli število ubožcev in višino ubožne podpore, ki jo je posameznik prejel v preteklem mesecu. Glavni vir prihodkov za ubožno podporo v ljub- ljanskih župnijah so bile "pušice" oziroma daro- vanja pri cerkvenih obredih, obligacije, sub- skripcije ter prostovoljni darovi. Glede prihod- kov je bilo določeno, da župnijski ubožni insti- tuti od leta 1786 dalje niso smeli, če so pridobili volilo ali darilo v gotovini ali obligacijah v znesku 500 goldinarjev in več, tega denarja raz- deliti med podpirance, ampak so ga morali na- ložiti, da se je oplajal.'* Pred letom 1788 so volila, ki so bila namenjena za uboge, dehli, tako daje pol tega denarja prešlo na invalidni fond. V letu 1788 pa je bilo predpisano, da se volila, ki so izrecno namenjena ubožnim institutom, ne 1 Hannes Stekl, Österreichs Zucht- und Arbeitshäuser 1671 - 1920, Wien 1978, str. 35. 2 Prav tam. ^ Zgodovinski aihiv Ljubljana (ZAL), Rokopisni elaborati, Vladislav FabjanCič: Ljubljandd sodniki in župani, 3. knjiga, str. 847. * ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, &SC. 46, fol.l6 (okrožnica okrožnega uiada z dne 30. maja 1786). delijo in jih V celoti prevzame ubožni institut.^ Župnijski ubožni instituti so si med seboj tudi pomagali. Tako so župnije, ki so imele večje prihodke, oddale denar dmgim. Leta 1799 je v mesecu novembm župnija sv. Nikolaja podarila 36 goldinarjev župniji sv. Petra v predmestju.^ Očitno so župnijski ubožni instituti na začetku svojega delovanja dobro opravljali svoje naloge, saj je francoski oficir leta 1800 v svojih pismih, ko je opisoval Ljubljano, med dmgim omenil, da se more za dokaz dobrih razmer v Ljubljani šteti že dejstvo, da je v mestu malo beračev in no- benih slabo oblečenih ali celo v krpe odetih lju- di.'' Stanje se je sicer nekoliko spremenilo čez dobrih deset let, ko je leta 1813 ljubljanski župan (maire) baron Anton Codelli izdal proglas o od- pravi javnega beračenja v Ljubljani, češ da le-to redi samo lenuhe, resnično potrebne pa spravlja ob sredstva življenja, in pozval župnike ljubljan- skih župnij, naj skupaj s komisijo za reveže pri občinskem svetu popišejo vse reveže.* V letu 1820 so izvršili reorganizacijo zgoraj omenjenih institutov. Z razglasom cesarsko- kraljevega ilirskega gubemija z dne 24. januarja 1820 so v Ljubljani vzpostavili centralno ustano- vo za reveže, imenovano ubožni institut (Arme- ninstitut).' Namen instituta je bil, da pomaga revežem (ljudem, ki so že obubožali) in da skrbi za preprečevnje vzrokov, ki vodijo v revščino. Vodstvo instituta, ki se je imenovalo komi- sija, je za&elo delovati 1. febmaga 1820. Sestav- ljali so ga: člani komisije, katerih je bilo štiri- najst in so bili pretežno trgovci ali pomembnejši ljudje iz Ljubljane, potem župniki vseh petih ljubljanskih župnij (sv. Nikolaja, sv. Jakoba, Marijinega oznanenja, sv. Petra in Tmovega) ter ' ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, fase. 46, fol. 673 ( okrožnica notranjeavstrijskega gu- bemija z dne 27. decembra 1788). ^ ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, fese. 65, fol. 800-801. ' 2^AL, Rokopisni elaborati, Vladislav Fabjančič: Lju- bljanski sodniki in župani, 3. knjiga, str. 783. * ZAL, Rokopisni elaborati, Vladislav Fabjančič: Lju- bljanski sodniki in župani, 3. knjiga, str. 847. ' ZAL, Mesto Ljubljana, institut za mestne reveže, a.e. 32. 6 1994- K§gi KRONIKA -3/42 časopis za slovensico Icrajevno zgodovino zapisnikar, računovodja in računski revident. Komisiji je sprva predsedoval Avguštin Gruber (doktor teologije, cesarsko-kraljevi dvomi svet- nik in ljubljanski škof), po njegovi snuti v letu 1824 pa je predsedovanje prevzel takratni ljub- ljanski škof Anton Alojzij Wolf Število in dnevi sej komisije niso bili določeni. Prednostna vse- bina sej je bil pregled mesečnih zaključnih po- ročil. Vodstvo vseh poslov ustanove je pripadalo gospodu škofii kot predsedniku komisije. Zapis- nike sej je pisal zapisnikar. V okviru instituta so bili imenovani tudi "ubožni očetje". Ti so delovali na točno dolo- čenem teritorialnem območju in so bili nekakšen vezni člen med komisijo in ubogimi. Članom komisije, pristojnim za njihovo okrožje, so odda- jali naznanila o revežih, poročila o finančnem stanju, vršili delitev denarja ubogim ter dajali predloge za višino podpornih deležev. Teritorialno področje, delovanja ubožnega instituta je bilo mesto s predmestji, razdeljeno na devet ola-ajev. Za vsak okraj je bil določen en član komisije in določeno število ubožnih očetov (glede na število hiš v okraju, in sicer približno eden na trideset hiš). Tako je prvi okraj obsegal hiše v samem mestu od hišne številke 1 do 125, drugi okraj od hišne številke 126 do 218, tretji okraj od hišne številke 219 do 314, četrti okraj je obsegal predmestje sv. Petra, peti okraj Kapu- cinsko predmestje in Gradišče, šesti okraj Poljan- sko predmestje, sedmi okraj Karlovško pred- mestje in Kurjo vas, osmi okraj Tmovo in deveti okraj Krakovsko predmestje. 7 1994- ^ KRONIKA ^ -3/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino 8 1994- KRONIKA eM^ -3/42 časopis za slovensito Icrajevno zgodovino Finančni vir dohodkov ob začetku delovanja instituta je bil predvsem kapital v obligacijah, subskripcije in pušice. Kasneje so se jim pri- družili tudi prispevki od prodanih vstopnic za gledališke predstave, prispevki od prodaje novo- letnih voščilnic in čestitk ob raznih praznikih, od tombole, deleži pri zapuščinah lumlih (predvsem pri duhovnikih), razni prostovoljni darovi ter ustanove (Stiftungen), ki so jih ustanavljali posamezniki in so bile včasih splošne in name- njene vsem ubogim, včasih pa je bilo točno določeno, kateri ubogi lahko pridobijo določeno ustanovo. V tridesetih letih samostojnega delo- vanja instituta se je pri njem zvrstilo 21 različnih ustanov. Najbolj opazna med temi ustanovami je bila Salvayeva ustanova za obubožano plemstvo. Sledimo ji od leta 1835 pa do leta 1850.i° Ob začetku delovanja je institut razpolagal s 100 nadarbinami s po 7 krajcarjev dnevno, od katerih je bilo 80 določenih za tamkajšnje (ljub- ljanske) ubožce in 20 za t. i. hospitalske ubožce, predvsem za idrijske rudarje. Kar se tiče raču- novodskih poslov, je bilo določeno, da se delajo mesečni obračimi, s katerimi se seznanjajo člani komisije. Ob koncu leta je sledil letni obračun, ki je bil sestavljen iz skupnih prihodkov in izdatkov instituta preko celega leta in je moral biti javno objavljen ter predložen tudi okrožnemu uradu. Pri javnih objavah letnih finančnih obračunov se je predsednik instituta v uvodu vsako leto za- hvalil za darove in podporo, ki jo je institut dobival med letom in se vedno tudi priporočil za vnaprej. Kdo je bil upravičen do podpore? Vsak, ki si s svojim delom ni mogel zagotoviti osnovnih po- treb za življenje in je vsaj deset let stalno pre- bival na območju mestne občine ljubljanske. Med prosilci je bilo največ starejših ljudi. V pri- merih, ko so starši dobivali podporo za otroke, je bilo določeno, dajo dobivajo toliko časa, dokler otroci ne morejo zaslužiti, pri čemer so poudarili, da je treba gledati predvsem na to, da otroci redno obiskujejo šolo in krečanski nauk in da se ne vzgojijo v brezdelneže in berače. Po do- polnjenem dvanajstem letu, ko so otroci izstopili iz šole, starši za svoje otroke niso bili več upravičeni do podpore in komisija instituta je poskrbela, da se je mladenič kot vajenec pre- skrbel pri "poštenem" rokodelcu. Vsak, ki je želel podporo od instituta, je moral najprej oddati prošnjo za podporo. Laiiko jo je napisal sam ali pa kdo drug in se je prosilec samo podpisal. Prošnjo so lahko oddali na magi- stratu, ubožnemu očetu ali župniku. Te prošnje so bile zelo različne. Za vsakega prosilca po- moči je ubožni oče izpohiil naznanilno polo. V naznanilno polo je vpisal prosilčeve osebne po- datke: ime, priimek, rojstni kraj, staisi, starost, prejšnje bivališče, čas bivanja v Ljubljani, stan, število otrok, poklic, oziroma zadnje obiskovanje šole, dotedanje delo oziroma zaslužek, telesno stanje, opravilo ali delo, za katerega je še pri- meren. Tem podatkom je sledilo mnenje ubož- nega očeta, pod katerega je prosilec glede na svoje bivališče spadal, nadalje nmenje župnika in na koncu mnenje člana komisije in komisijski sklep, na podlagi katerega se je potem izpla- čevala podpora ali kako drugače postopalo s prosilcem. 1^ Delitev podpornih deležev so izvajali ubožni očetje ali pa od njih za to delo določeni kaplani, v župniščih (kasneje v ubožnici) ob določenih dnevih (sprva v ponedeljkih) in ob določeni uri. Vsak ubog je moral priti osebno po podporni delež, samo v primeru bolezni je lahko prevzel denar prosilcev pooblaščenec, seveda na podlagi pooblastila in potrdila, i"* Kasneje so uvedli ubož- ne knjižice, v katerih so bili naslednji podatki: ime ubožnega očeta ter podatki o podpirancu (ime, rojstni kraj, rojstno leto, prejšnja zaposli- tev, stan, bivališče, župnija, datum komisijskega sklepa o podpori, dnevna podpora in opombe). V knjižici je bil tudi zaznamek glede delitve de- ZAL, Mesto Ljubljana, institut za mestne reveže, a.e. 265. Ti letni obračuni finančnega poslovanja instituta so ohranjeni za vsa leta samostojnega delovanja instituta (1820-1857) in se nahajajo v 2^AL-u, v okviru fonda: Mesto Ljubljana, institut za mestne reveže pod kla- sifikacijskim znakom CO. V letu 1844 je ccszu- Ferdinand obiskal Ljubljano in podaril vsoto 2000 gold., namenjeno revežem. Ob tej priliki je prosilka za ubožno podporo Katharina Jakob (rabljeva vdova) napisala prošnjo v verzih: Euere k.k. Majestät! Dein holder BUck - O, guter Kaiser Fer- dinand! - Verspricht mir alle Güte, - Darum wage ich mit Zufersicht - Als eine arme alte Witwe - An dich die erste Bitte: - Um eine kleine Unterstützungsgabe, - Von deiner reichen Kaiserhabe, - Was dir der Herr der Welten - Wolle Tausendfach vergelten. - Und trift mein Wunsch aus Dankbarkeit - Mit Gottes willen überein; - So sollst du lange lang regieren - Und stets gesund und glücklich seyn. (ZAL, Mesto Ljubljana, institut za mestne reveže, a.e. 412). Primerjaj: ZAL, Mesto Ljubljana, institut za mestne reveže, a.e. 52. I"* ZAL, Mesto Ljubljana, institut za mestne reveže, a.e. 32. 9 1994- K§fi KRONIKA eM^ -3/42 časopis za slovensico krajevno zgodovino narja v nemškem in slovenskem jeziku, ki se je glasil: "Uboshni dnar se deli v uboshnizi osmiga in triindvajsetiga vsakiga mesza, to je: sa pervo polovizo mesza se deli osmiga, sa dmgo polo- vizo mesza pa triindvajsetiga. Kadar te dve dni kaka nedelja, ali kak prasnik sadene, se deli dnar pred ta dan. Kadar obdarovanz umerje, se morajo bukvize ozhetu ubogih nazaj poslati."'^ Ustanovitev ubožne hiše ali ubožnice v Ljub- ljani je pomenila veliko pridobitev za institut. V letu 1832 je magistrat provincialnega glavnega mesta Ljubljane podpisal najenmo pogodbo z gospodom Francem Tschemitschem o najemu hiše št. 4 v Karlovškem predmestju.'^ Hišo so najeli z namenom, dajo ubožni institut uporablja za ubožnico. V pritličju je imela štiri sobe, dve kuhinji, veliko klet, shrambo; v prvem nad- stropju sedem sob, štiri kuhinje, tri shrambe; v dmgem nadstropju podobno in na podstrešju še eno veliko sobo. Prvo najemno pogodbo so sklenili za deset let z letno najemnino 420 gol- dinarjev, ki so jo plačevali iz mestne blagajne, tako da je bil ubožni institut najemnine prost. Skoraj istočasno je magistrat od istega lastnika najel tudi hišo št. 5 v Karlovškem predmestju, prav tako za ubožnico. 2. januarja 1833. leta je v ubožni hiši našlo svoj dmgi dom že 42 mestnih revežev (11 moških in 31 žensk).V ubežnici je veljal hišni red, ki je določal, da se vrata ubožnice poleti zapirajo ob osmih, pozimi ob sedmih, ubogi v hiši morajo živeti v mim in edi- nosti, si pomagati med seboj in sami opravljati določena hišna dela. Prepovedano jim je bilo beračenje po hišah in trgovinah. Če le niso bili hudo bolni, so morali iti vsak dan zjutraj v cerkev in tam moliti za vse dobrotnike mesta, ki jih oskrbujejo z živežem in prebivališčem. V Ljubljani je ubožni institut imel veliko in dokaj pomembno vlogo pri reševanju socialnega vprašanja tamkajšnjih prebivalcev. Sodeloval je z dmgimi ustanovami, ki so pač v tistem času veljale za dobrodelne (meščanskim hospitalom, prisilno delavnico, blaznico, najdenišnico, otroš- kim zavetiščem). Po letu 1850 oziroma 1860 je vedno več poslov ubožnega instituta v Ljubljani začela prevzemati mestna občina ljubljanska s svojimi uradi. Nova občinska zakonodaja je nam- reč skrb za reveže nalagala občini. Samostojno poslovanje instituta je bilo ukinjeno. Zakon z dne 28. avgusta 1883. leta je precej podrobno določal kakšne so dolžnosti občine do njenih ubožcev. ZUSAMMENFASSUNG Das Armeninstitut in LJubljana Bei der Erforschung der Sozialgeschichte trifft man auf Einrichtungen der sozialen Fürsorge. Dabei handelt es sich um die Sorge fur Arme imd Bedürf- tige, wie sie in jeder Epoche der menschlichen Exis- tenz gegenwärtig war. Der Beitrag handelt von Ent- stehimg und Tätigkeit des sog. Armeninstituts in Ljubljana (Laibach). Ein neuer Zeitabschnitt im Bereich der öster- reichischen öffentlichen Fürsorge wurde durch die josephinischen Reformen eingeleitet. Dazu gehörte auch die Gründung der Pfarrarmeninstitute. Diese entstanden nach dem Vorbild des 1799 von Graf Johann Nepomuk Buquoy gegründeten Armeninsti- tuts. Auch in Ljubljana wurden gegen Ende des 18. Jahrhimderts Pfarrarmeninstitute gegründet, die über die Armenkommission mit dem Gemeinderat zusammenarbeiteten. Die Haupteinnahmequelle dieser Institute waren Opfergeld, Obligationen, Sub- skriptionen sowie Spenden. Im Jahre 1820 wurde eine Reorganisation der In- stitute durchgeführt, und durch die Verkündimg des Illyrischen Gubemiums kam es am 24. Januar 1820 zur Gründung einer zentralen Einrichtung fiir Arme, genannt Armeninstitut. Die Leitung des Instituts, die sich Kommission nannte, war aus Kommissionsmit- gliedem (14), Pfarrern aller fünf Ljubljaner Pfarren, einem Rechnungsführer und einem Rechnungsrevi- denten zusammengesetzt. Vorsitzender der Kommis- sion war der jedesmalige Bischof. Im Rahmen des Instituts wurden auch sog. Armenväter als Bindeglie- der zwischen der Kommission und den Armen eman- nt. Der Wirkungsbereich des Instituts war die Stadt mit ihren Vorstädten, in neun Bezirke eingeteilt. Für jeden Bezirk wurde ein Kommissionsmitglied beauftragt und eine bestimmte Zahl von Armenvätem bestimmt. Einnahmequelle waren Obligationen, Subskriptionen, Geldopfer, Beiträge von verkaflen Theaterkarten, Beiträge von verkauften Neujahr- skarten imd Glückwunschkarten bei verschiedenen Feiern, Beiträge von Tombolaspielen, Anteile bei Hinterlassenschaften, verschiedene Spenden sowie Prav tam, a.c. 444. ZAL, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, fase. 267, fol .629-630. l'' Prav tam, fol. 663-664. 1* Prav tam, foL 782. Glede tega zakona primerjaj: Žarko Lazarevič: Ubožna oskrba v Ljubljani na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 35, 1987, št. 1-2, str. 38. 10 1994- vIfi kronika -3/42 časopis 23 slovensko krajevno zgodovino Stiftungen. Die Jahresabrechnung von Einnahmen und Axosgaben des Instituts wurde jedes Jahr öffen- theb bekanntgegeben. Zu einer Armemmterstützung war deijenige bere- chtigt, der durch seine Arbeit sein Lebensminimum nicht erreichte imd mindestens zehn Jahre im Gebiet der Stadtgemeinde Ljubljana wohnhaft war. Der Antragsteller mußte zuerst auf dem Magistrat, bei einem Annenvater oder einem Pfarrer ein Gesuch einreichen. Der Armenvater füllte dann den "Auskunfls-Bogen" für jeden Antragsteller aus. In den Bogen wurden Personaldaten des Antragstellers eingetragen, die Meinimg des zuständigen Armen- vaters, femer die Meinung des Pfarrers, die Meinung des Kommissionsmitglieds und der Kommissions- beschluß. Die Unterstützungsgelder wurden von Armenvätem an die Armen verteilt, zunächst geschah das in den Pfarrhäusern, später im Armenhaus an genau festgesetzten Tagen. Eine große Errungenschaft fiir das Institut bedeu- tete die Einrichtung des Armenhauses im Jahre 1832 in Ljubljana. Zu diesem Zweck wurde vom Magistrat das Haus in der Karlstädter Vorstadt Nr. 4 und 5 gemietet. Bereits 1833 fanden 42 Stadtarme dort ihr zweites Heim. Das Armenhaus hatte eine Hausord- nung, an die sich die Bewohner zu haUen hatten. Es arbeitete auch mit anderen Wohltätigkeitsor- ganisationen in Ljubljana zusammen. Nach 1850 bzw. 1860 begann die Ljubljanaer Stadtgemeinde mit ihren Ämtern zunehmend die Aufgaben des lostituts zu übernehmen. Damit hörte auch die selbständige Tätigkeit des Instituts auf. Durch das Gesetz vom 28. August 1883 ging die Armensorge zur Gänze in die Kompetenz der Gemeinden über. II 1994- vfti KRONIKA -3/42 časopis za slovensico krajevno zgodovino Boris Radosavljevič KRVAVI KONEC OBRENOVIČEV Majski prevrat 1.1903 v Beogradu in odmevi nanj v sodobnem slovenskem časopisju Kadar v sodobnem časopisju (tujem in do- mačem) beremo o dogajanju v Srbiji v XIX. in v začetku XX. stoletja, se človek ne more izogniti vtisu, da je zgodovina tega naroda zgolj zgo- dovina vojn, zahrbtnega boja dveh dinastij (biv- ših pastirjev in trgovcev z živino - to se je dalo prebrati kdaj pa kdaj tudi v Slovencu) za oblast, državnih prevratov, dvomih škandalov, nad ka- terimi se je naslajala cela Evropa, nenehnih spre- minjanj ustav in neustavnih razmer. Skratka, gre za zgodovino tudi za balkanske razmere precej nemirnega naroda. Precej podobno so razmere v omenjenem obdobju opisane tudi v literaturi. Konec nekega bivanja ali zaključek nekega procesa ponavadi pomeni (ali pa omogoči) hkrati nastanek novega. Tako je tudi z dogajanjem, ki ga obdelujemo v pričujočem sestavku. Pomenilo je konec dinastije Obrenovičev in hkrati vrnitev dinastije Karadordevicev na srbski prestol. Maj- ski prevrat je usodno vplival na nadaljnje doga- janje, najprej seveda v sami Srbiji, potem tudi v njeni soseščini, sprva ožji (balkanske vojne), in končno v Evropi (I. svetovna vojna). Še posebej usodni vpliv je to dogajanje pozneje imelo tudi na ostale južnoslovanske narode. Tudi to je eden izmed razlogov za sam izbor teme pričujočega sestavka. Sama vest o uboju poslednjega Obrenoviča je izzvala različne odmeve v Evropi. Na evropskih dvorih so jo sprejeli s strahom in ogorčenjem, čeprav za uradne kroge (vsaj nekaterih držav - npr. Avstro-Ogrske in Rusije) ni pomenila pre- velikega presenečenja. Tudi v očeh evropskega javnega mnenja srbski dvor ni nikoli posebno dobro kotiral, sta pa zadnja Obrenoviča zato iz- datno polnila strani "rumenega" tiska, kot bi da- nes temu rekli. Zato je ob tej novici (razen v Angliji, ki je glede tega poseben primer) javno mnenje ostalo precej neprizadeto. Stvari so se seveda rahlo spremenile, ko so na dan začele pri- hajati vse pikantnosti o izvedbi tega uboja. Le-te so namreč presegale tudi vzdržljivost želodca povprečnega bralca še tako pogrošnega časopisa. Te zadeve so tisti, ki so srbske razmere bolje poznali, jemali bolj "naravno" in jih šteti za ne- izogiben rezultat razmer. S tem v zvezi bomo pozneje videli tudi zanimiva stališča v sloven- skem časopisju. Da so bili krvavi dogodki v Beo- gradu imenitna kost za glodanje, priča tudi dejstvo, da je v Srbijo nemudoma prihitelo okoli 200 dopisnikov raznih evropskih listov. Razgreto ozračje, ki so ga tudi sami pomagali ustvarjati, se je začelo počasi ohlajati, ko so ugotovili, da v Beogradu vlada red in mir in da uboj sam nima prav nobene povezave z dogodki v Makedoniji. Na balkanske vojne je bilo pač potrebno še malo počakati. Ker je nova oblast v Beogradu uspela po pre- vratu v državi ohraniti red in mir, sta diplomaciji Rusije in Avstro-Ogrske, dveh najbolj zaintere- siranih držav za položaj na tem delu Balkana, prevzeli prvo fazo akcije glede priznanja novega režima. Seveda ju je pri tem vodila predvsem želja po ohranitvi svojih, že pod prejšnjim reži- mom pridobljenih pozicij. Tako sta vladi obeh avtokratskih monarhij (s tovrstnim poudarkom na Rusiji) bili pripravljeni gledati na uboj srbskega kralja kot na notranjo zadevo Srbije, v katero se ne mislita vmešavati. Sta pa zato težili k temu, da se oblast začasne vlade čim prej konča z izvo- litvijo Petra Karadordeviča. Razen že omenjenih dveh držav je največ zanimanja za srbsko nasilno menjavo na prestolu kazala Anglija. Samega an- gleškega kralja je dogodek precej pretresel, še posebej zgražanja vredno pa je zanj bilo to, da so bmtalni umor zagrešili častniki, ki so kralju pri- segli zvestobo in bi ga pravzaprav morali pred takšnimi stvarmi varovati. Tudi angleški diplo- mati v svojih poročilih o tem dogodku niso nič kaj preveč ovinkarili. Za samo dejanje so odkrito uporabljali besedo mesarjenje. Anglija je še pred prihodom novega kralja v Beograd odpoklicala svojega beograjskega poslanca. Na tem mestu bi se pravzaprav vrnili k spremljanju beograjskih dogodkov na Sloven- skem. Kot je razvidno že iz naslova pričujočega 12 1994- OH KRONIKA ^ -3/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino sestavka, je bil avtorjev poglavitni namen raz- iskati odnos slovenske javnosti do majskega pre- vrata ter razmer v Srbiji neposredno pred njim in po njem. Gre torej za dogajanje v Srbiji leta 1903, za vedenje o njem ter odmevih in odnosu do tega dogajnja na Slovenskem. Ta odnos je v pomanjkanju ostalih virov lahko včasih dovolj transparenten tudi skozi dnevno časopisje, seveda z določenimi zadržki. V času, ki ga obravnava- mo, so bili časniki pač osnovno sredstvo javnega obveščanja. Ostaja pa dejstvo, da sredstva jav- nega obveščanja zraven svoje poglavitne deklari- rane fiuikcije (obveščanje javnosti) opravljajo tudi druge. Vemo namreč, da so hkrati tudi zelo pomembno sredstvo za ustvarjanje (ali usmerjan- je) javnega mnenja. O določeni zadevi se da pi- sati tako ali drugače. V takratnem slovenskem prostoru sta odličen primer za to Slovenec in Slo- venski Narod. Vpliv določenega medija v jav- nosti pa je odvisen tudi od njegove razširjenosti znotraj določenega prostora. To je bilo potrebno upoštevati tudi pri izboru virov. Po teh kriterijih sta v ta izbor nujno prišla tudi zgoraj navedena časnika. Kot nekakšen geografski korektiv pa sta bila pritegnjena tudi časnika, od katerih je eden nekako "pokrival" slovenske zahodne oz. primor- ske pokrajine - to je bila Edinost (liberalno usmerjen list, ki je izhajal v Trstu), drugi pa vzhodne. Gre za Slovenskega Gospodarja (kato- liško usmerjen) z njegovimi prilogami. Nekaj drobcev je bilo moč najti tudi v ostalih listih npr. v Naših zapiskih. Prav tako so bili k uporabi pri- tegnjeni tudi nekateri srbski viri, če se je z nji- hovo pomočjo lahko potrdila ali ovrgla vero- dostojnost poročil v slovenskem časopisju. 9. januarja 1. 1903 je v Slovenskem Narodu na prvi strani izšel članek, ki naravnost odlično ilustrira tudi siceršnji odnos tega časopisa do srb- skih razmer in poročanja drugih (predvsem avstrijskih in nemških) časnikov o njih. Za Narodhi lahko rekli, daje bil odločen nasprotnik "nemškutarskih obrekovalcev", včasih pa celo neke vrste srbski "odvetnik". To velja v precej- šnji meri tudi za druge slovenske liste, v tej smeri pa je še posebej izstopala npr. Edinost. Kot primer samo nekaj odlomkov iz tega članka: "Srbija je danes ona država, na katere račim se zabavajo evropski listi. Kadar namreč nima avs- trijsko in nemško časopisje drugih senzacio- nalnih motivov, pa se loti Srbije v trdni veri, da si sme o njej še toliko neverjetnih stvari izmiš- ljevati, najde se vedno dovolj ljudi, ki vse ver- jamejo. Dementi pridejo ali prepozno, ali jih pa to Srbiji sovražno časopisje sploh ne priobči. Potrebno je tedaj, da vsaj slovanski politiki sprej- mejo vsako tako senzacionalno vest iz Srbije s potrebno rezervo..." Članek se nanaša na obisk grofa Lambsdorffa v Beogradu in na špekulacije, ki so jih ob tem obisku objavili v National Zeitung^. V začetku marca 1. 1903 se je pisalo o oblet- nici razglasitve Srbije za kraljevino,2 pri čemer pa v poročilih o proslavi ob tej priložnosti niso pozabili zapisati, da se predstavniki skupščine slovesnosti v cerkvi, pa tudi poznejšega sprejema niso udeležili. To je lahko pomenilo samo eno - kralj šteje skupščino za že razpuščeno. O kra- ljevih "nesporazumih" s skupščino so poročali tudi prej. Tako je Slovenski Narod že v januarju pisal, da "parlamentarne razmere v Srbiji ... niso ugodne". To naj bi potrjevalo tudi dejstvo, "da se je državni proračun brez sklepa skupščine podaljšal do konca leta 1903". V Narodu niso pozabili dodati, da se podobno počne tudi v Avstriji s pomočjo paragrafa 14. Napovedovali so tudi možnost novih skupščinskih volitev v letu 1903.3 Ponovno so se začele pojavljati vesti, ki so potrjevale, da se v Srbiji resnično pripravlja nova sprememba ustave. Poglavitni namen te spre- membe pa naj bi bil "razširitev prerogativov kro- ne".** To je moralo nujno povzročiti odpor srb- skih političnih strank in tako lahko že nekaj dni pozneje beremo tudi o odstopih nekaterih vladnih ministrov, kot reakcijo na kraljeve namere. Tako sta odstopila zunanji minister Sima Lozanič in prosvetni minister Luka Lazarevič.* Sami "spremembi" ustave je predhodil dogo- dek, ki je nedvoitmo še pospešil Aleksandrov ko- nec. To so bile t. i. marčevske demonstracije. Tu- di o tem imamo precej poročil. Slovenec o tem poroča takole: "Radi odredbe, ki jo je izdala beli- gradska policija, ki nalaga trgovskim pomočni- kom, da morajo nositi službene knjižice, so ho- teli isti v nedeljo (23. marca/5, ^rila 1903 - op. B. R.) demonstrirati proti temu, kar pa jim je preprečilo orožništvo. Demonstrantom so se pri- družili tudi visokošolci. Ob spopadih z orožniki je bilo ranjenih več oseb. Na večer so se demon- ' Slovenski Narod, 9. januarja 1903, štev. 6. 2 Slovenec, 9. marca 1903, štev. 55; Slovenski Narod, 9. marca 1903, štev 55. 3 Slovenski Narod, 17. januarja 1903, štev. 13. ^ Slovenski Narod, 24. marca 1903, štev. 67. ' Slovenec, 4. in 6. aprila 1903, štev. 76 in 77; Slo- venski Narod, 6. ajnila 1903, štev. 77; Edinost, 4. aprila 1903, štev. 76. 13 1994- v#i KRONIKA -3/42 časopis za slovensico krajevno zgodovino stracije ponovile in je došlo na ulice mesta tudi konjeništvo, ki je radi izzivalnega vedenja dija- kov tudi streljalo. Število ranjenih še ni znano. Izkazalo se je, da sta ona dva eskadrona konje- ništva prišla na prizorišče šele potem, ko so orož- niki že razpršili demonstrante. Vojaki so vsesko- zi streljali le slepo, da so preprečili nadaljno nabiranje ljudij. O polu noči je vladal popoln mir po vsem mestu. Večina opozicijskih listov je bila zaplenjena radi poročila o zadnjih dogodkiL Eden ranjencev, neki trgovski knjigovodja, je vuml vsled dobljenih ran. Število ranjencev ce- nijo na 15-20 oseb. Demonstrantje so klicali: ži- vela armada!, kar je dokaz, da so ti dogodki tudi v zvezi z zadnjo krizo. Pri uredništvih vladnih listov so pobili okna". Slovenski Narod poroča o petih mrtvih in šestnajstih ranjenih demonstran- tih. Narodovi podatki se skoraj ujemajo s srb- skimi uradnimi viri, obstaja le malenkostna raz- lika v številu ranjenih.ö Seveda si vsega tega kravala ne moremo za- misliti samo kot izraz nezadovoljstva in užalje- nosti trgovskih pomočnikov, ker naj bi bile tudi zanje uvedene legitimacije, kot o tem piše Slo- venec. Vedeti je potrebno, da so bile izkaznice s fotografijo dotlej obvezne le za "prijateljice no- či", služabnike in hišne pomočnike, kuharje in ribiče, se pravi poklice, ki niso ravno visoko kotirali na družbeni vrednostni lestvici. Konec leta 1902 je res prišlo do nekaterih sprememb, ki so se nanašale na to področje, vendar je še tik pred demonstracijami upravnik mesta Beograda Božidar Maišičanin pomočnikom zagotovil, da se nanje te odredbe ne nanašajo. Očitno to po- močnikov ni pomirilo in so demonstracije kljub prepovedi poskušali izvesti. Pri tem so jim še posebej izdatno pomagali dijaki in študentje, ki so "solidarnost" s trgovskimi pomočniki izko- ristili tudi za proteste zoper načrtovani državni udar, o katerem so čivkali že vrabci na beo- grajskih strehah. To je bil verjetno tudi glavni razlog neredov, razviden tudi iz gesel, ki so jih vzklikali demonstrantje ("Živeo ustav!", "Dole s kraljem!", "Dole s kraljicom!" in "Živela repub- lika!"). Poleg mrtvih in ranjenih so jo še najbolj skupila "režimska" uredništva glasil. Dejstvo je, da je takoj po marčevskih demon- stracijah Aleksander dejansko izvedel nov držav- ni udar. Ta je naletel na močan odmev tudi v slovenskih časnikih.Tako se je zgodilo, da lahko * Slovence, 7. aprila 1903, štev. 78; Slovenski Narod 6. in 7. aprila 1903, štev. 77 in 78; Edinost, 6. aprila 1903, štev. 77; Srpske Novine, 2. aprila 1903, štev. 74. npr. v isti številki Slovenca ali Slovenskega Na- roda na začetnih straneh beremo še o neredih v Beogradu, na koncu lista (med brzojavkami) pa že tudi o Aleksandrovem državnem udam. Malce nenavadno je, da se vsi slovenski listi kar nekako strinjajo v tem, da gre sicer resnično za novi Aleksandrov prevrat, vendar pa naj bi ga izzvali radikalci sami, ker seje pokazalo, "daje resničen svojedobni Milanov izrek, da se z radikalci ne da vladati". Tako piše Slovenec. Slovenski Narod pa pravi o tem takole: "Ustavo leta 1901 so na- pravili radikalci, ki so bili takrat na krmilu. Se- veda so si državne zakone tako prikrojili, da bi ostala njihova stranka za večne čase vladujoča. Ne le v senatu in državnem svetu so si zagotovili večino, temuč tudi svoje plače so si v ustavi uredili (o tem 84. člen - op. B. R.) ter sploh skrbeli za to, da bi jih ne bilo mogoče pregnati iz varnih pozicij. Tudi volilni red, tiskovni in društveni zakon so si prikrojili po radikalnem obrazcu". Bistvo samega dogajanja bi povzeli po Slovencu, ki pravi, da je "serbski kralj Alek- sander ... izdal včeraj (7. aprila oz. 25. marca po srbskem koledarju - op. B. R.) na srbski narod dve proklamaciji, s katerima razveljavlja sedanjo ustavo ter razpušča vsa zastopstva, obenem pa oktroira novo ustavo. Ta državni prevrat je pa prav posebne vrste. Ustava iz 1. 1901 je razve- ljavljena za četrt iure, po preteku tega časa je pa zopet dobila prejšnjo veljavo, seveda s spre- membami, ki so se kralju zdele potrebne. Kratko se da ta prememba takole označiti: Radikalnemu zmaju v Srbiji je kralj pomval nevarne zobe in po tej operaciji mu zopet podelil še nekaj ur živ- ljenja... Dotično odstavek kraljeve proklamacije slove: Iz navedenih razlogov suspendiram veljav- nost ustave z dne 6. aprila 1901 za kratko dobo. Vso državno in vladno oblast sprejemam v svoje roke ter odrejam sledeče: Ukaz o imenovanju senatorjev ne velja, ugasnejo mandati državnih svetnikov. Narodna skupščina, ki je bila izvo- ljena za dobo 1901 do 1904 je razpuščena ter izvoljeni senatorji izgube svoje mandate. Veljavo izgube zakoni: tiskovni zakon iz 1. 1882 z modi- fikacijami iz 1. 1884 in 1892, občinski zakon iz 1. 1866 z modifikacijami iz 1. 1875 in 1878. V dmgi proklamaciji uveljavlja kralj zopet ustavo IZ 1. 1901 senat in tajni volilni zistem torej še ostaneta, le senatorji oziroma poslanci bodo iz- nova imenovani oziroma voljeni... Kralj Alek- sander je bil torej le dobrih pet minut samo- vladar. Toliko časa je potreboval, da je postrigel pemti radikalcem, ki so svojedobno onemogočili 14 1994- KRONIKA ^ -3/42 časopis za slovensico li KRONIKA -3/42 časopis za slovensico Icrajevno zgodovino procesi v poznem srednjem veku se dajo z viri kontinuirano in statistično primerljivo dokumen- tirati le v nekaterih delih avstrijske Štajerske, hkrati pa velja, da so slabše raziskani, ko gre za posamezne hübe in njihove lastnike. Referent je v tej zvezi predstavil rezultate lokalne raziskave okolice Voitsberga in svoj prispevek sklenil z ugotovitvijo, da je termin slovenski v prvi polo- vici 13. stoletja še ustrezal pričakovanjem lite- rame publike miimesängerja Ulrika von Liechtensteina v klišejskem poimenovanju pode- želske doline Mure, da pa je od konca srednjega veka to veljalo le še za Spodnjo Štajersko od Slovenskih goric, ki se odtlej tako imenujejo. Skupaj s člani organizacijskega odbora sim- pozija, ki so s svojimi razmišljanji sklenili le- tošnje srečanje, moramo ugotoviti, da je bil tudi Mednarodni kulturno-zgodovinsM simpozij Mo- dinci 1994 dobro pripravljen, da so se orga- nizatorji zelo potmdili in sicer zaspani panonski kraj za tri dni naredili za središče zgodo- vinarskega razmišljanja o preteklih migracijah na tleh petih sosednjih dežel. Še posebej pa je treba tudi letos pohvaliti že večkrat preizkušeno prevajalsko skupino, ki vsako leto omogoči, da so druženja zgodovinarjev kljub jezikovnim oviram karseda neposredna. Alja Brglez Ervin Dolenc, SENOŽEČE. Skupnost na pre- pihu. Zbirka Življenje na Krasu št 2, Senožeče 1994,108 strani. V zadnjem času je izšlo kar nekaj del, ki posvečajo pozomost krajevni zgodovini in vsak tak mikrozgodovinski drobec o določenem kraju in o življenju njegovega "malega" človeka še kako pomembno razširi in obogati naše vedenje o živahnem, slikovitem in pisanem, včasih pa tudi težavnem in biunem življenju ljudi na Slo- venskem. Eden takšnih prispevkov k razširjanju naših spoznanj o bogati slovenski preteklosti je prav gotovo mdi knjiga Ervina Dolenca o Senožečah in Senožejcih, knjiga o skupnosti na prepihu. Avtor, ki je - mimogrede - iz Senožeč tudi doma, danes pa je znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, je že pred izidom knjige objavil več člankov, ki se ukvar- jajo s Senožečami in Senožejci v preteklosti. Pričujoče delo pa predstavlja celovit prikaz zgo- dovine kraja in njegovih prebivalcev od prve poselitve do današnjih dni. Številne opombe na koncu knjige povedo, da si je avtor pri sestav- ljanju mikrohistoričnega mozaika o Senožečah pomagal zlasti z raznovrstno literaturo, za ob- dobje 19. in 20. stoletja pa je uporabljal tudi pisne in ustne dokumente, kot npr. Status Ani- marum, župnijsko kroniko in dmge. Knjiga je prav lično opremljena tudi s številnimi fotogra- fijami, risbami in kartami. Zelo zanimiv je specifičen in izrazit geo- grafski položaj Senožeškega podolja. V geo- loškem, hidrološkem in etnološkem pogledu je Senožeško del Primorske in se ožje močno pri- bližuje Krasu, od katerega ga ločuje predvsem večja nadmorska višina in ostrejše podnebje. V smislu političnih meja pa so bile Senožeče z okolico do leta 1918 del nekdanje Notranjske (Iimerkrain), po prvi svetovni vojni pa del Pri- morske, ki se je izoblikovala med leti 1920 in 1947. Velik gospodarski pomen pa je imela vse do današnjih dni zlasti prometna lega Senožeč in krajev v okolici. Še pred vključitvijo teh krajev pod rimsko civilno oblast je namreč tod vodila "trgovska cesta" proti Trsm. Senožeče se kot kraj prvič v zgodovini ome- njajo že v dmgi polovici 12. stoletja, v času Devinskih gospodov. Leta 1399 so vsa devinska posestva podedovali njihovi sorodniki Walseeji, leta 1472 pa so prišle Senožeče z gradom, mit- nico in z vsemi posestvi in dohodki v roke Habs- buržanov. Senožeče so tako postale del dežele Kranjske in njihova deželna pripadnost se od leta 1527 ni več spremmjala. Avtor posebna poglavja nameni še pomembni plemiški družini Porzia, ki je imela Senožeče v lasti od dmge polovice 16. do začetka 20. stoletja, pomembni in plemeniti družini GarzaroUi ter dmgim plemičem in boga- tašem. V 18. stoletju, za časa cesarice Marije Tere- zije, se je začela uvajati modema civilna uprava. V revolucionarnih letih 1848/49 so ustanovili okrajna glavarstva in sodne okraje. Sedež uprave, sodišča in davčne uprave pa je v Senožeče prinesel razne uradnike (od 1847 do 1867 je bilo tu okrajno glavarstvo, od 1867 do 1918 pa okraj- no sodišče). Avtor nato v nadaljevanju opiše še lokalno politično življenje pred prvo svetovno vojno ter razmere med veliko vojno, ki se je začela poleti 1914. V času velikega pomanjkanja obleke in zlasti živeža so s senožeških dvorišč 95 1994- vi^ KRONIKA eM^ -3/42 časopis za slovensico krajevno zgodovino izginjali celo psi in mačke, vojna pa je pobrala tudi veliko domačih fantov in mož. j 9. novembra 1918 so prišli v Senožeče prvi j italijanski vojaki. Vojska je dokončno zapustila j kraj šele januarja 1920. Po rapalski mirovni I pogodbi z dne 12. novembra 1920 je bila Pri- i morska in z njo mdi Senožeče priključena ita- lijanskemu kraljestvu. V Julijski krajini je nastala nova upravna ureditev. V času med obema voj- nama so bile na Senožeškem, kot nam lepo pri- kaže avtor, zelo pestre politične razmere, občuten : pa je bil mdi italijanski nacionalistični pritisk in I fašističen teror. Po napadu na Jugoslavijo in njenem razko- sanju so italijanske oblasti nadzor in pritisk na slovensko prebivalstvo v Julijski krajini še pove- čale. Slovensko odporniško gibanje se je vedno bolj krepilo. Prva večja skupina domačinov je odšla v partizane v začetku leta 1943. Po kapi- tulaciji Italije so se Nemci samo občasno zadr- ževali v Senožečah. Podobno je bilo z domo- branci, ki so mieli v kraju stalno postojanko le od julija do novembra 1944. Med dmgo svetovno vojno je iz senožeških vasi v okvim narodno- osvobodilnega gibanja padlo 42 predvsem mla- dih ljudi. V italijanskih in nemških taboriščih in | zaporih, kot talci ali kakšne dmgačne nasilne i smrti pa jih je umrlo 25. Po vojni so Senožeče ostale na jugoslovanski strani Morganove črte. Tudi v socialistični Jugo- slaviji je prišlo do raznih reorganizacij lokalne uprave. Avtor podrobno analizira tudi prve de- ; mokratične volitve aprila 1990, s katerimi zaklju- čuje oris upravno-političnega razvoja v zgodovini Senožeč. V dmgem delu knjige pisec opisuje mate- rialne in duhovne razmere v Senožečah. Od 13. ; stoletja dalje lahko sledimo večjemu razmahu i trgovine na Senožeškem in neagrame panoge so ! zlasti zaradi ugodne prometne lege Senožeč po- stopoma začele prevzemati večjo vlogo v zago- tavljanju materialne eksistence prebivalcev. Z razvojem prometa v 18. in 19. stoletju je od kmetijstva na Senožeškem živela gotovo že manj kot polovica ljudi. Položaj trga na tej čedalje bolj prometni cesti je v marsičem izrinjal podobo kmečkega, vaškega naselja in dodajal elemente urbanega, mestnega. V Senožečah je od srediijega veka cvetela i zlasti trgovina z žitom. Od 13. stoletja dalje je senožeškim gospodom vedno večje dohodke prinašala tudi mitnica. Obdobje od srede 18. do srede 19. stoletja avtor označuje kot čas hitre gospodarske rasti teh krajev, ki je bila še bolj kot prej pogojena z rastjo prometa skozi Senožeče. V senožeški trgovini se je zaradi pomorstva začel uveljavljati les. V prvi polovici 19. stoletja je poleg kmetijstva najpo- membnejša gospodarska panoga postalo lur- manstvo (prevozništvo). Hkrati s prometom in flirmanstvom so se krepile tudi vse spremljajoče dejavnosti. Po otvoritvi zadnjega odseka južne železnice med Ljubljano in Trstom (1857.) je cestni promet skozi Senožeče izrazito upadel. Lesne sejme so v dmgi polovici 19. stoletja za- menjali živinski sejmi. S preusmeritvijo prometa pa se je sprožil tudi val nezadržnega izseljevanja iz teh krajev. Posebno zanimiva pa je današnjemu ljubitelju piva senožeška pivovarna Adria, ki se je leta 1911, ko so v njej zvarili 35.000 hI piva, lahko kosala s pivovamo v Laškem (30.000 hI) in s pivovarno Union v Ljubljani (37.000 hI). Pivo- varna je dajala kruh okrog 100 delavcem, pro- izvodnjo piva pa so nadzorovali češki mojstri, saj so ga varili po plzenskem recepm. Pivovarna je (žal!) propadla po italijanski zasedbi. Po dmgi svetovni vojni je nova komunistična oblast v veri, da je industrijsko delavstvo naj- naprednejši nosilec razvoja, ki naj bi zagotavljal socialistično pot v svetlo prihodnost, pospeševala širjenje industrijskih obratov, kjer je zaposlene lažje mdi politično nadzirati, hkrati pa je one- mogočala gospodarsko neodvisne kmete. Po orisu gospodarskih razmer je avtor ana- liziral še prebivalstvo in razvoj naselij na Seno- žeškem, versko življenje, šolstvo ter pestro in razgibano kulturno in družabno življenje. Andrej Studen CELJSKI ZBORNIK 1994, Celje 1994, 287. strani. Celjski zbornik, lokalni zbornik z najdaljšo tradicijo na Slovenskem, se je v zadnjih letih razvil v eno izmed najbolj kvalitetnih domo- znanskih publikacij pri nas. Tudi zadnji zbornik je tako po obsegu in kvaliteti člankov (v njem objavlja kar 17 avtorjev) kot po svoji širini (od arheologije, zgodovine in etnologije do eko- 96 1994- ^Mi KRONIKA ^ -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino logije) na izredno visoki ravni, le-to pa potrjuje tudi domiselno oblikovanje. Prvi dve razpravi v zborniku sta arheološki. Prispevek Irene Lazar Steklene rebraste skodelice v Sloveniji nam podrobno predstavi steklene rebraste skodelice, značilen element rimske materiahie kulture iz 1. stoletja našega štetja. (Avtorica je izdelala tudi osnovno tipologijo posod za ozemlje današnje Slovenije in ocenila njihov časovni izvor na osnovi ohranjenih grob- nih celot). Članek Vere Kolšek Rimska plastika v oklepu pa govori o torzu marmornatega kipa v oklepu, ki so ga odkrili pri arheoloških izkopavanjih na območju celjskega Mestnega gradu leta 1992. Avtorica je ugotovila, da je kip nastal v celejanskih kamnoseških delavnicah po predlogi iz klavdijevskega časa. Ker so najdbe oklepnih plastik v provinci zelo redke, še posebej tiste iz zgodnjih stoletij, je celjska najdba še toliko dragocenejša. Obsežna razprava Dušana Kosa obravnava srednjeveško zgodovino. Že njen naslov Dediščine, dedno pravo in plemstvo ruz Kranj- skem in slovenskem Štajerskem (posebej v 14. stoletju) pove, da se ukvarja s problematiko de- dovanja v poznosrednjeveški družbi. Razprava temelji na bogatem listinskem gradivu, avtor pa je posebno pozomost posvetil analizi deželnega prava o dedovanju. Sledi prispevek Aleksandra Žižka Izsek iz delovanja celjskega barvarskega ceha v letih 1760-1843, ki na podlagi zapisov v Četrti knjigi celjske barvarske skladnice prikaže delovanje ceha v izredno zanimivem obdobju krepitve absolutistične države in modemizacije proiz- vodnih procesov. Ivanka Zajc-Cizelj pa v raz- pravi Socialna struktura šoloobveznih otrok na celjskih osnovnih in nedeljskih šolah 1760-1843 na osnovi ohranjenih šolskih katalogov predstavi socialno strukturo šoloobveznih otrok. Članek Jožeta Hudalesa Slovenska družina med vzhodom in zahodom, ki temelji na podrobni analizi župnijskih matičnih knjig in ohranjenih zapisnikov duš, nas seznani z značilnostmi "dm- žinskega vzorca" v Velenju in okolici v 19. sto- letju. Avtorje družinski vzorec v Velenju umestil v širši evropski prostor, poskušal pa je odgovoriti tudi na vprašanje, ali je slovenska družina sodila v zahodno ali vzhodno evropski prostor. Dr. Žarko Lazarevič nas v razpravi Celje- prvotno središče slovenskega zadružništva opo- zori, daje Celje že leta 1883 postalo sedež Zveze slovenskih posojihiic. Celjska Zveza je bila prva zadružna zveza med Slovenci, vendar svojega prvenstva (da bi z oblikovanjem lastne denarne centrale igrala vidnejšo vlogo na finančnem po- dročju) ni znala izkoristiti. Daje lahko pariška mirovna konferenca iz let 1919-1920 še kako aktualna, nam je pokazal Bojan Himmelreich v članku Slovenci in pariška mirovna konferenca 1919-1920. V njem je na podlagi še neobjavljenih dokumentov, spominske literature in slovenskega časopisja ugotavljal, kakšne so bile priprave Slovencev na pariško konferenco, kdo so bili nosilci le teh itd. Snov je močno aktualna tudi danes, še posebej v delu, ki govori o pogajanjih za našo zahodno mejo. Naslednji dve razpravi se dotikata perečih ekoloških problemov v različnih časovnih ob- dobjih. Razprava Ekološki problemi v Celju med obema vojnama avtorja Janeza Cvima priča, da se je mesto ob Savinji v času med obema voj- nama soočalo z velikimi ekološkimi problemi, ki so mesto vedno bolj oddaljevali od njegovih velikih turističnih ambicij. Celjska mestna občina je pristojne sicer opozarjala na ekološke pro- bleme, vendar je vedno naletela na gluha ušesa. Tako so se celjske turistične perspektive že pred dmgo svetovno vojno razblinile kot milni mehurček. Da na ekološkem področju ni dosti bolje niti danes, pa nas opozarja zadnji prispevek v sklopu Članki in razprave, razprava Igorja Šebenika z naslovom Problematika neurejenih odlagališč v Sloveniji. Avtor v razpravi predstavi perečo pro- blematiko divjih odlagališč odpadkov v Sloveniji s poudarkom na primem Celja in okolice. V sklopu Zapisi je na prvem mestu članek Antona Janka Parzival in slovenska Štajerska, ki je prevod dela srednjeveškega epa Parzival Wol- frama von Eschenbacha. In sicer dela, ki omenja slovensko Štajersko. Poleg povsem konkretnih poimenovanj krajev na slovenskem Štajerskem (Celje, Rogatec, Hajdina pri Pmju) zasledimo v delu epa, ki govori o viteških bojih pri Rogatcu, tudi označbo "ein weridu windesch diet", kar priča, da so se viteških bojev udeleževali tudi plemiči slovenskega rodu. Igor Ordina nam v prispevku Dve avto- biografski pričevanji v nemščini predstavi avto- biografske spise Alme Karlin in Friza Zanggerja, kot dveh značilnih ustvarjalcev, ki sta pripadala nemškemu kultumemu krogu na Slovenskem. Za Almo Karlinovo značilen kozmopolitizem in za Zanggerja prav tako značilen radikalni nacio- 97 1994- K§fi KRONIKA eM^ -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino nalizem lahko jemljemo kot dve skrajni reakciji v položaj mnajšine postavljenih nemško govorcih prebivalcev po letu 1918. Vladimir Šlibar nam v razpravi Domača obrt in prehrana na Paškem Kozjaku prikaže domačo obrt in prehrano pred dmgo svetovno vojno in velike spremembe v prehrani po njej. Kot zadnja v tem sklopu pa je zanimiva razprava Alenke Kolšek Prenova zdraviliškega kompleksa v Laškem, ki predstavlja konser- vatorske smernice za rekonstrukcijo zdravi- liškega kompleksa v Laškem s posebnim pou- darkom na parkovnem delu. Sklop Gradivo tokrat prinaša le članek Branka Goropevška Pogajanja za skupen nastop šta- jerskih Slovencev na volitvah v deželni zbor 1909. Na osnovi pisem prvaka liberalne stranke dr. V. Kukovca (njegova slika je na hrbtni strani publikacije) odborniku SKZ dr. F. Jankoviču avtor prikazuje vzdušje med pogajanji slovenskih strank na Spodnjem Štajerskem za skupen nastop na volitvah. Jesenski dogodki 1908 so bili nam- reč dobra podlaga za skupen nastop proti nemški večini v deželnem parlamentu, toda pogajanja so bila vseeno neuspešna. Slovenski politiki so stali povsem na različnih bregovih in tako škodovali predvsem sebi in Slovencem. Rubrika Jubilej prinaša članek Jožeta Škor- janca Oris razvoja Gimnazije Celje-Center (1948-1993), ki je v lanskem letu praznovala 45- letnico obstoja. V zadnjem sklopu (Aktualno) pa je objavljen prispevek Jere Vodušek-Starič Po- litika in politično izrazoslovje ob koncu 2. sve- tovne vojne. Avtorica ugotavlja, da sta politično izrazoslovje in njegova povezava s političnim dogajanjem med in ob koncu dmge svetovne vojne pokazala politične cilje KP in njeno taktiko pri izpeljavi revolucije. Skratka, zadnja številka Celjskega zbornika je zanimivo branje in jo velja vzeti v roke. Branko Lesjak Hannes Stekl-Marija Wakounig, V^indisch- Graetz. Wien-Koeln-Weimar, Boehlau, 1992, 384 strani. Plemstvo, ki je živelo na Slovenskem, ima v našem zgodovinopisju zelo nenavadno mesto. Na eni strani je opaziti prizadevanja, da bi dokazali, kako so med njih prešli mdi nekateri Slovenci, na dmgi strani pa se mu bi najraje kar odpovedali, kot da ga ni bilo ali pa je bilo vedno proti nam. Doslej ni bilo opaziti večjih poizkusov, da bi se tega pomembnega družbenega sloja lotili neobre- menjeno, predvsem pa da bi pogledali mdi na napake slovenske politike, ki v večini primerov ni znala izrabiti njihove deželne zavesti. Pri Čehih je bila situacija dmgačna. Spominjam se, da sem imel pred leti dokaj bmno diskusijo z nekim, zdaj že pokojnim našim zgodovinarjem, ki je zapisal, da so Auerspergi češko plemstvo. Njegov poglavitni argument je bil, da so bili vpisani v tamkajšnjo deželno des- ko. Vsa moja nasprotna argumentacija ni nič za- legla, saj smo po njegovem Slovenci morali biti brez plemstva. V sedanjih časih, ko večina na- šega zgodovinopisja postaja, če že ne bolj strpna pa vsaj raznolika, bo mogoče počasi le prodrlo, da se takim ljudem nima smisla odpovedovati, saj s tem puščamo ob strani zelo pomemben seg- ment naše preteklosti. Rodbino Windisch-Graetz je na naše ozemlja stoletja vezalo predvsem ime. V 19. stoletju so se med nami znova naselili in odigrali zelo pomembno vlogo, ne le v poli- tičnem, ampak zlasti gospodarskem življenju. Nepomembni niso niti za znanost. Spomnimo se samo izkopavanj njihove pogoste gostje in so- rodnice kneginje Meklenburške, ki je z Bo- genšperka in tudi neposredno na terenu vodila desetletja največja arheološka izkopavanja. Delo Haimesa Stekla, profesorja na dimajski univerzi in Marije Wakounig, v vseh pogledih odlične naše koroške rojakinje, je take vrste, da bi ga bilo nujno hitro prevesti v slovenski jezik. Knjiga ne govori o plemstvu v romantični obliki, ampak pred nami razgalja eno najuglednejših avstrijskih plemiških družin v vsej njeni človeški veličini in bedi. Pristop obeh avtorjev do obrav- navanih vprašanj je izredno sodoben, saj sprem- ljamo kneze in njihove rodbine od zibke do gro- ba, vmes pa izvemo o njihovih vojaških in poli- tičnih karierah, o vzponih in padcih, o junaštvih, pa mdi človeka nevrednih dejanjih. Iz številnih zelo detaljnih opisov njihovega vsakdana, avtorja sta imela na razpolago celo intimne dnevnike nekaterih članov rodbine, razberemo, kako tudi ljudem "plave" krvi življenje ne prizanaša. Neka- tere bralce pritegujejo osebne zgodbe, dmge poli- tika, podpisanega je zanimal predvsem njihov odnos do gospodarskih vprašanj. Čeprav avtorja obravnavata le čas od srede prejšnjega stoletja, je vendar povsem jasno, da imamo zlasti pri starejši veji Windisch-Graetzov opraviti z rodbino, ki jo 98 1994- vi^ KRONIKA ^ -3/42 časopis za slovensico krajevno zgodovino je čas v mnogih pogledih povozil. Klasičen primer tega je znameniti feldmaršal knez Albert, ki novega duha kapitalizma ni nikoli dojel. Nje- govi nasledniki in zlasti člani številnih družin, so znali predvsem trositi, v bistvu so po življenj- skem stilu ostali v fazi, ko so predvsem podlož- niki poskrbeli, da so lahko fevdalci "flikali" konec s koncem. Slovenci imamo v zavesti predvsem mlajšo linijo, ki izvira iz brata feldmaršalovega brata. Čeprav so njeni člani, verjemo v spomin na pred- nike v visokem srednjem veku, nosili nekoliko nenavadna imena, kot so Weriand in podobna, ni bilo v njihovem odnosu do naših ljudi čutiti no- benega prezua. Medvojni lastnik te posesti je bil izredno ponosen na svoje izvrstao znanje sloven- skega jezika. Pred leti mi je uspelo najti kar nekaj starejših ljudi, ki so služili pri knezih na Hošperku, Predjami ali Logatcu, pa so vsi po- udarjali njihove človeške vrline. Tudi pokojni primarij dr. Drago Mušič, sicer ugleden razisko- valec zgodovine medicine, mi je pripovedoval o življenju in delovanju svojega strica, ki je pri njih služboval kot gospodarski strokovnjak v Konjicah. Žal je bil arhiv mlajše veje, ki je bil shranjen na čudovitem Planinskem gradu ali Hošperku prav vandalsko in po nepotrebnem uni- čen, stavba pa prepuščena razpadanju. Rodbina knezov Windisch-Graetz je po za- slugi odličnega dela Stekla in Wakounikove ob- delana, saj so predhodna obdobja že poprej obde- lali dmgi avtorji. Slovenci bi, kot je bilo že ome- njeno, to delo morali dobiti v prevodu. Upamo, da bi ljudje, ki bi to knjigo brali, počasi le spre- videli, da se je tudi do ljudi "plave" krvi treba dmgače obnašati. Ne mislimo tu na noben poli- tični ali socialni odnos, ampak zgolj kultumo civilizacijski. V šestdesetih letih je bilo po hod- nikih ljubljanske filozofske fakultete slišati trdi- tev, da knezi Auerspergi iščejo nekoga, ki bi opi- sal njihovo preteklost. Vesti ni bilo mogoče pre- veriti. Opozoriti bi bilo treba še na grofe Barbo, Attemse in dmge, ki so še vedno del naše bolj ali manj neznane zgodovine. Kot zgodovinarji mora- mo priznati, da bi nam normalen odnos do nji- hovih potomcev izredno koristil. V lasti imajo še marsikatero dragoceno arhivalij o, knjigo, foto- grafije, spomine... Ali se bomo morali še naprej zadovoljevati z dejstvom, da imajo dostop do njih le tujci, ki kot njihovo nahajdišče navajajo "loco secreto"? Stane Granda Izšla je knjiga: Jera Vodušek Starle "DOSJE" MAČKOVŠEK Ljubljana, Viri št. 7 Arhivsko društvo Slovenije, 1994, 236 strani Avtorica skozi komentirano objavo gradiva predstavlja enega pomembnejših dosjejev slovenske Udbe. V njem je gradivo ing. Janka Mačkovška, ki Je 1. 1945 umrl v Dachau, in sicer: zapisi o političnem dogajanju 1. 1941, o ustanovitvi in delovanju Slo- venske Zveze 1942/44, Napredne delovne skupnosti ter slovenkih legalnih strank, zlasti .INS. Prikazani so mdi njihovi stiki z begunsko vlado v Londonu in prizadevanja za slovenske meje. Knjigo lahko dobite v Arhivu R Slovenije, Zvezdarska 1 99 UDK 253 (497.12 Ljubljana) "17/18" ANŽIČ Sonja, arhivistka. Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI-61000 Ljubljana, Mestni trg 27 Ubožni institut v LJubljani Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 42, št. 3, 1994, str. 6-11 V letu 1820 so v Ljubljani po reorganizaciji župnijskih ubožnih institutov (ustanovljenih v 80. letih 18. stoletja) ustanovili ubožni institut. Članek obravnava organizacijo, delovanje in razvoj instituta od njegove ustanovitve do sredine 19. stoletja, ko je bilo njegovo samostojno delovanje ukinjeno in je skrb za mestne ubožce v celoti prevzela občina. UDK 392.65 (497.12 Ljubljana) "1900/1914" CVELFAR Bojan, študent zgodovine. Filozofska fakulteta SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2 "Ko prostitutko Jeden zapusti, gre že drugI moikl skozi vezna vrata" (Ureditev prostitucije in življenje v Javni hi« v LJubljani na začetku 20. stoletja) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 42, št. 3, 1994, str. 25-41 Avtor je na podlagi arhivskega gradiva iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana prikazal vsakdanje življenje prostitutk v ljubljanski javni hiši v desetletju pred prvo svetovno vojno. UDK 949.712 Ig "05/14" GESTRIN Ferdo, akad., dr., redni imiv. prof v pok., SI-61000 Ljubljana, Gestrinova 1 Ižansko ozemlje v srednjem veku Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 42, St. 3, 1994, str. 1-5 Avtor obravnava to malo ozemlje južno od Ljubljane v času od naselitve Slovencev do konca srednjega veka. Sledil je procesu fevdalizacije, nastanku in razvoju zemljiških gospostev, položaju podložnih kmetov in njihovim obveznostim. UDK 949.711 "1903" 929 Obrcnoviči "1903" RADOSAVLJEVIČ Boris, mag., asistent. Filozofska fakulteta Ljubljana, SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2 Krvavi konec Obrenovičev Majsid prevrat 1.1903 v Beogradu in odmevi nanj v sodobnem slovenskem časopisju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 42, št. 3, 1994, str. 12-24 Majski prevrat jc najprej usodno vplival na nadaljnje dogajanje v sami Srbiji, potem pa tudi na dogajanje v njeni soseščini - sprva le v ožji (balkanski vojni), pozneje pa v širfi (I. svetovna vojna). Se posebej usoden vpliv je imelo kasneje to dogajanje tudi za ostale južnoslovanske narode, med njimi tudi za Slovence. Najpomembnejši vir informacij o dogajanjih v Srbiji so bili trije vodilni slovenski dnevniki: Slovenec, Slovenski narod in tržaška Edinost. Preko njih so bili o dogajanjih v Srbiji Slovenci dobro obveščeni. UDC 392.65 (497.12 Ljubljana) "1900/1914" CVELFAR Bojan, History Student, University of Ljubljana, Faculty of Arts, SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, "When One Leaves the Whore, the Next Man Is Already Waiting at the Front Door" (Regulation of Prostitution and Life in the Whorehouse in Ljubljana at the Beginning of the 20th Century) Kroruka, Magazine for Slovene Local History, 42, No. 3, 1994, p.p. 25-41 On the basis of data from the Historical Archives of Ljubljana, the author describes the everyday life of prostitutes in a whorehouse in Ljubljana in the decade before the First World War. UDC 253 (497.12 Ljubljana) "17/18" ANŽIČ Sonja, Archivist, Historical Archives of Ljubljana, SI-61000 Ljubljana, Mestni trg 27 The Institution for the Poor in Ljubljana Kronika, Magazine for Slovene Local History, 42, No. 3, 1994, p.p. 6-11 After the reorganisation of the parochial institutions for the poor, which were founded in the eighties of the 18th century, the Institution for the Poor was established in Ljubljana in 1820. The article deals with the organisation, development and running of the Institution from its founding to the middle of the 19th century, when it ceased to operate as an independent institution and the municipality assumed total responsibility for the care of the town's poor. UDC 949.711 "1903" 929 Obrenoviči "1903" RADOSAVLJEVIČ Boris, M.A., Assistant Lecturer, University of Ljubljana, Faculty of Arts, SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2 The Bloody End of the Obrenovic's - the Overthrow in Belgrade, May 1903, and the Reactions in the Contemporary Slovene Press Kronika, Magazine for Slovene Local History, 42, No. 3, 1994, p.p. 12-24 The May Overthrow had a fatal influence on future events, particularly iu Serbia, but also in the whole region, first during the Balkan wars, and later in the First World War. The most fatal influence it had was on the Southem Slav nations, and among them the Slovenes. For the Slovenes, the most important sources of information on the events in Serbia were three leading Slovene political dailies: the Slovenec, the Slovenski Narod, and the Edinost from Trieste. According to these dailies the Slovenes were very well informed about the situation and events in Serbia. UDC 949-712 Ig "05/14" GESTRIN Ferdo, Academician, Ph.D., Retired Full Professor, SI-61000 Ljubljana, Gestrinova 1 The Territory of Ig in the Middle Ages Kronika, Magazine for Slovene Local History, 42, No. 3, 1994, p.p. 1-5 The article deals with the small territory of Ig, located to the south of Ljubljana, from the settlement of the Slovenes to the end of the Middle Ages. The author discusses the process of feudalisation, the formation and development of land tenures, the position of the villeins and their obligations to the lord of the manor. UDK 929 Ipavic J. "1873/1921" GRDINA Igor, dr., docent, Filozofska fakulteta Ljubljana, SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2 Josip Ipavic med glasbo, literaturo in medicino Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 42, št. 3, 1994, str. 47-66 Skladatelj in zdravnik dr. Josip Ipavic (1873-1921) je v letih 1905-1910 ustvaril svojo najobsežnejšo partiture, opero Princesa Vrtoglavka (Prinzess Tollkopf). Libreto mu je napisala tedaj priznana pisateljica Mara von Berks, vendar zaradi uporabe drzne dramaturgije, ki se je zgledovala pri kompoziciji romana Gustava Flauberta Skušnjava svetega Antona, delo nikoli ni moglo priti na oder, čeprav so Ipavčevo glasbo pozitivno ocenili Leoš Janaček, Alexander Zemlinsky, Wilhelm Kienzl in Oskar Nedbal. UDK 314.745.4 (497.12 Radovljica) "1945" GOMBAČ Metka, arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, SI-61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 Baza za repatriacijo Radovljica Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 42, št. 3, 1994, str. 77-81 V prispevku je predstavljeno delovanje baze za repatriacijo Radovljica, ki je bila eden od številnih zbimih centrov v Sloveniji, preko katerih so se vračali vsi, ki so bili med drugo svetovno vojno v internaciji, nasilno preseljeni, mobilizirani v okupatorsko vojsko, na prisilnem delu itd. Podatid so zbrani predvsem iz fonda Štaba za repatriacijo vojnih ujetnikov in intemirancev Slovenije. UDK 331-055.2 (497.12 Ljubljana) "1890/1914" STUDEN Andrej, mag.. Inštitut za novejšo zgodovino, SI-61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 Nekaj drobcev iz vsakdanjika ljubljanskih služkinj pred prvo svetovno vojno Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 42, št. 3, 1994, str. 42-46 Sloj hišnih poslov je bil večinoma sestavljen iz predstavnic ženskega spola. Med ljubljanskimi služkinjami so prevladovale mlajše, samske ženske. Večina jih je prišla v Ljubljano iz okoliških vsisi, njihov socialni izvor pa se omejuje na kmečke in spodnje sloje. Večina ljubljanskih gospodinjstev je zaposlovala le po eno služkinjo. Za svoje delo so bile plačane s hrano in stanovanjem, denarni del zaslužka pa se je ponavadi izplačeval mesečno. Prehrana in stanovanjske razmere služkinj so bile zelo slabe, njihovo privatno življenje pa je bilo zelo omejeno. Avtor nato obravnava še nekaj primerov iz njihovega vsakdanjika - npr. spolno izrabljanje služkinj, brezposelnost, "vdajanje" v prostitucijo, srečevanje s fanti in problem nezakonskih otrok. UDK 793.3 (497.12 Ljubljana) "1913/1914" MATIC Dragan, mag., arhivist. Zgodovinski aibiv Ljubljana, SI-61000 Ljubljana, Mestni trg 27 Plesne prireditve v LJubljani pred prvo svetovno vojno Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 42, št. 3, 1994, str. 67-76 Avtorje na podlagi časopisnih poročil podrobno predstavil plesno sezono v Ljubljani v zadnjem letu pred prvo svetovno vojno. Hkrati je opozoril na težavno uveljavljanje novih plesov, kakršen je bil npr. v tem času tango. UDC 314.745.4 (497.12 Radovljica) "1945" GOMBAČ Metka, Historical Archives of Slovenia, SI-61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 The Centre for Repatriation in Radovljica Kronika, Magazine for Slovene Local History, 42, No. 3, 1994, p.p. 77-81 The article presents the running of the Centre for Repatriation in Radovljica, which was only one of the many assembly centres in Slovenia, where all those who had been interned, moved by force from their homes, mobilised by the occupying forces, or doing forced labour during World War Two, were returned to. The article is based on data from the file entitled Headquarters for the Repatriation of Prisoners of War and Internees of Slovenia. UDC 929 Ipavic J. "1873/1921" GRDINA Igor, Ph.D., University of Ljubljana, Faculty of Arts, SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2 Josip Ipavic Between Music, Literature and Medicine Kronika, Magazine for Slovene Local History, 42, No. 3, 1994, p.p. 47-66 The composer and doctor. Dr. Josip Ipavic (1873-1921) composed his largest score, the opera Princess Coquette (Prinzess Tollkopf) between 1905-1910. The libretto for his opera was written by a contemporary writer, Mara von Berks, but the opera never appeared on stage, although Ipavic's music was highly praised by Leoš Janaček, Alexander Zemlinsky, Wilhelm Kienzl and Oskar Ncdbal, because the librettist used scandalous dramaturgy which, in composition, followed the example of the novel La Tentation de Saiut Antoine by Gustave Flaubert. UDC 793.3 (497.12 Ljubljana) "1913/1914)" MATIČ Dragan, M. A., Archivist, Historical Archives of Ljubljana, SI-61000 Ljubljana, Mestni trg 27 Balls in Ljubljana before the First World War Kronika, Magazine for Slovene Local History, 42, No. 3, 1994, p.p. 67-76 Based on newspaper reports, the author presents the dancing season iu detail on the eve of the First World War. He also points out how difficult it was for new dances at the time, such as the tango, to gain popularity. UDC 331-055.2 (479.12 Ljubljana) "1890/1914" STUDEN Andrej, M.A., Institute of Modem History, SI-61000 Ljubljana, Kongresni frg 1 Some Fragments from the Everyday Life of Maids in Ljubljana before the First World War Kronika, Magazine for Slovene Local History, 42, No. 3, 1994, p.p. 42-46 The majority of domestic servants were female. The maids in Ljubljana were mainly young, unmarried women and the majority of them came to Ljubljana from the neighbouring villages. They originated from farming communities and the lower social strata. Most of the households in Ljubljana only employed one maid. The maids were given food and accommodation, and a monthly wage by their employers. Nutrition and housing conditions were very poor, and their private life was highly restricted. The author also deals with some examples from their everyday life, such as sexual exploitation, unemployment, "submission" to prostitution, dating boyfriends and the problem of illegitimate children. Ferdo Gestrin Sonja Anžič Boris Radosavljevič Bojan Cvelfar Andrej Studen Igor Grdina Dragan Matić Metka Gombač