Poštnina plačana v gotovini. Cena 4 Dir Vsem našim V prvi številki smo, prosili vse one naše čitateije, ki še niso plačali naročnino, da to store s položnicami, kr smo jih prvi številki priložili. Tej naši prošnji se je odzvalo veliko naših bravcev. Prisrčna hvala! Zamudnike pa ponovno prosimo, da to malenkostno naročnino takoj nakažejo* Kdor ne more plačati 30.— Din, ta naj nakaže saj za pol leta 17.— Din. Če je kdo položnico založil, ta naj od uprave Sv. Petra c. 24 z dopisnico zahteva novo položnico. Kdor pa nima zanimanja za dobro^ čtivo in se mu zdi škoda žrtvovati to malo svotico, ta naj bo toliko prijazen in naj čitateljem! nam obe številki takoj vrne. Na ovitek naj zapiše .,Ne sprejmem" in izroči pismonoši. Kdor lista ne vrne, tega smatramo za naročnika in je dolžan plačati najmanj za pol leta. če ni komu kaj všeč, ta naj piše uredniku Sv. Petra c. 24. Če kdo ene ali druge številke ne prejme, ta naj piše dopisnico z natančnim naslovom. Vse pa prosimo: priporočajte našo revijo, pokažite jo prijateljskim družinam, kajti čim-več naročnikov, tem boljša in večja bo vsebina. Vsebina 2. številke: Svidenje (Ivan Albreht). — Življenje (Marijana Željeznova Kokalj). — Poljub (Slavoj Bol-har). — Pust (Gustav Strniša). — Zimski večer (Matija Lipužič). — Ljubavni signal (Fran Pogačnik). — Obrazi iz ljubljanske drame. Milan Skrbinšek, Polonica Juvanova (Silvester Škerl). — Slovpnski pevci — Juliju Betettu (Ivo Peruzzi). — Širom sveta. — Onim, ki hočejo, ali morajo graditi lastni krov... (Arh. Ivan Zupan). — Nekaj besed o možitvi. — Pomlajevalni problemi (Dr. Haberland. Prir. F. P.). —• SvaU-čica,.— Cvetje v zimi. — Ročna dela. — Zakaj imajo pujski zvite repe (Rose Fyleman, preložil Griša). — Naše knjige. — Smešnice. Posebna priloga: Soinčna roža (Dr., Fran Zbašnik). Naslovna stran originalni linorez »Gorenjec" je delo slikarja-grafika E. Justina. wProia“terpentinska krema daje usnju lep blesk, ter ohranjuje usnje Kdor varčuje, uporablja edino „PROJA“ terpentin*. l*o kremo I j\ # IVAN % IVAN ZUPAN TEHNIČNI BIRO LJUBLJANA, GradiSče 13 izvršuje načrte vsakojih zgradb, zunanjo in notranjo arhitekturo, inte-rijerje proračune; stavbno vodstvo, strokovna mnenja, dekoracije i. t. d. Napake, storjene pri projektiranju in gradnji stanovanjskih hiš, gospodarskih in tvorniških poslopij imajo dalekosežne posledice. V večini slučajev jih ni mogoče več popraviti. Eventuelne naknadne preureditve prostorov so zvezane z visokimi stroški. ‘ Zato se obrnite predno projektirate in gradite na nepristranskega tehnika, ki Vam bo stal z nasvetom na strani in bo ščitil Vaše interese. S tehničnim zastopstvom zvezani stroški so minimalni v primeri s tem, kar si lahko v vsakem slučaju prihranite na gradbenih stroških, poznejših popravilih, preureditvah i. t. d, če so načrti raci-jonelno zasnovani in je tudi stavba tehnično brezhibna. Zato se obračajte pismeno ali ustmeno na edino tehnično pisarno te vrste, ki sama nima interesa na izvršitvi gradbenih in drugih profesi-jonističnih del, ker ščiti v vsakem slučaju le stavbnega gospodarja. Iskoristite naše dolgoletne izkušnje v tehničnem in pravnem oziru in nam sporočite Vaš cenj. naslov, da Vam moremo staviti podrobno oferto. OBNOVA“ gradbena družba z c Zastopstvo za .HERAKLIT to je gradbeni materijal, obstoječ iz okamenele lesne volne. Posebno priporočljiv za nazidke, prizidke, manzarde, medstene; za vile, delavske hiše in planinske koče. Najprimernejše sredstvo za vzidavo podstrešnih stanovanj v stare hiše. Dobavlja se: v obliki 1 Om velikih plošč razne debeline, za postavljanje sten in za izolacijo ali kot surovi materijal za tlačenje sten. PREDNOSTI. Lahkota: 1 kub. m tehta samo kg850, 1 kub. m opeke kg 1670. — Izolira proti mrazu, toploti in zvoku mnogokrat bolje kakor vsako drugo sredstvo. — Ognjevarnost je ista kakor pri opeki; zavarovalne premije kakor za zgradbe iz opeke. Brza in enostavna izvršitev: vila je popolnoma dovršena in suha v 90 dneh. — Cenenost: 20 do 30°/o prihranka pri stavbenih stroških. — Kemična sestava prepreči zarejo mrčesa, kakor pojavo gnilobe in gob. 1' IT. BRUNČIČ & F R. REBERNIK Stavbena in pohištvena pleskarja in ličarja LJUBLJANA, KOTNIKOVA UL. Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene zmerne. — Priznano solidno delo. — Jamstvo po dogovoru. IVAN KOPITAR OBLASTVENO KONCESIJONIRANI ZIDARSKI MOJSTER Natančnejše informacije se dobe: LJUBLJANA KRALJA PETRA TRG ŠTEV. 3 III r I I I Franc Fujan krovski mojster LJUBLJANA Galjevica štev. 9 se priporoča za vsa krov-ska dela, ki jih izvršuje strokovno ih solidno Podružnica: CELJE, Lava 21. Najboljši in najtrpežnejii krovski materijal je umetni škrilj za kritje streh „KRMENIT“ ♦ Izdeluje ga tovarna „Kamenit*' v Laškem Lastnica: Stavbna družba d. d. LJUBLJANA, VRTAČA ŠTEV. 5 DOMAČI PRIJATELJ MESEČNIK ZA ZABAVO IN POUK. Leto II. 29. februarja 1928. Štev. 2. Izhaja koncem meseca. — Naročnina letno 30'— Din, polletno 17'— Din. — Posamezna štev. 4'— Din. — Izdaja: Konzorcij „Domačega prijatelja— Odgovoren za izdajateljstvo in uredništvo urednik Emil Podkrajšek, upravnik agr. Vladimir Sergejev. Za tiskarno J. Blasnika nasl. v Ljubljani Mihael Rožanec. Vsi v Ljubljani. — Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Sv- Petra c. 24. — Rokopise ne vračamo. Ivan Albreht: Svidenje. (Iz zbirke ..Žerjavica v krvi.“) Neli je mineval čas kakor na trnju. Vsaka minuta je bila strašna mora, ki leže na človeka z vso svojo težo in se zasesa vanj* da se zajeda bolečina do mozga. Več ko tisočkrat je dopoldne pogledala skozi okno, ko pa je potem vprašala mater, ki je prišla v sobo, koliko je uira, ji je rekla, da je komaj deset. „Mati, jaz znorim,” je rekla Nela in s sklenjenimi rokami zakrila oči. „Nela, .Nelica, poglej, koliko sva že pretrpeli. — Premagaj se samo še —“ „N’e morem več, mati, ne morem —“ „Ali Nelica, srce moje, kaj je vendar nekaj minut, teh par ur, ko veš, da popoldne ob petih pride? 1“ „Ob petih, mati, ob petih, a zdaj je šele deseti” V krčevitem joku se je sesedla mladenka na divan, skrila glavo v blazine in podrhtevala. „Nelica“, jo je v plahem sočutju klicala mati, toda mladenka se ni odzvala. Gospa Amalija je tedaj tiho sedla za malo mizico in vzela v roke vezenje. Bilo ji je tako čudno tesno, da sama sebe ni mogla razumeti. Ko je med vojino jelo po mestih naraščati pomanjkanje, se je gospa Verličeva s svojo edinko preselila na deželo, v neznaten letoviški kraj, kjer je najela malo vilo in čakala boljših časov. Kot vdova po vladnem svetniku Verliču je živela čisto v zatišju in posvečala vso svojo skrb samo hčerki, ki je bila zaročena z av-skultantom Milanom Gradišarjjem. Milan je kot rezervni poročnik odšel na bojišče, javil pozneje, da je postal nadporočnik in da mu je sreča še dosti naklonjena. Bil je nadarjen. smel in ljubezniv človek, ambicijozen in vendar skromen v vsem, tak, da je gospa Amalija natihoma blagrovala svojo hčerko zavoljo njega. Nenadoma so izostale o Milanu vse vesti. Naj mu je Nela še tako pisala, ni dobila od njega odziva. Tudi poizvedovanje ni zaleglo nič. „Rdeči križ” ga ni mogel izslediti, v seznamu izgub ga ni bilo, pa tudi ranjenci in bolniki, ki so tu in tam prihajali na kratek oddih domov, niso nič gotovega vedeli povedati o njem. Eden ali drugi je kaj namignil, pri daljšem izpraševanju pa se je pokazalo, da nič ne ve ali vsaj ne nič gotovega. Nelo je objela žgoča bol. Ni bila to samo žalost za izgubljenim ljubljenim bitjem, ampak ona jedka negotovost, ki človeka s svojim strupenim želom pika in muči od minute do minute ter ga vsak hip tira v blazen obup, da ga trenotek nato spet lahko premami z bliščečo kopreno najrazkošnejše nade ter začne potem z mučenjem in trpinčenjem iznova... Tako je minilo dolgo leto, ki je Nelo popolnoma strlo. Prečute noči so dale njenim črnim očem moten, zagoneten blesk blaznosti, cvetoče lice je jelo bledeti in veneti in njen bujni stas se je krčil in krušil pod težo strašnega bremena. Nela se je ogibala ljudi, presedevala po cele dolge dneve sama v svoji sobi in topo strmela skozi okno v daljo, kjer so planine svojo deviško lepoto prožile solncu. Preklinjala je v svojem nesrečnem srcu njihovo lepoto in veličino, ko se je čutila tako brez moči v svoji bolečini. Mati jo je skušala tolažiti, toda vsaka njena beseda je kanila kakor olje na žerjavico ter le osveževala Nelino bol, mesto da bi jo bila blažila. In sivi so bili visi tisti strašni dnevi, črni v svojem strupenem ognju. Nele ni zanimalo nič več na svetu. Gigantski dogodki po bojiščih, ki so klesali svetu novo lice, so šli mimo nje brez sledu in brez odmeva. V vsem in povsod je bilo veljavno zanjo eno samo edino dejstvo: „Milan —“ In je vedela samo, da ne ve, kaj je resnica: Ali Milan živi, pa jo je v gorjupem napoju vojnega vrvenja pozabil, ali pa Milana ni več med živimi... Ako je to res, kakšen pomen ima potem sploh še njeno življenje?... Tedaj je sporočil Milan, da pride v pon-deljek ob petih popoldne. ■> To je prišlo tako nenadoma, tako popolnoma nepričakovano, da bi bila Nela skoro umrla ob tej novici. Brzojavka je bila, kratka sicer, toda jasna ko kristal. Vsaj prvi hip, v soboto popoldne, ko jo je Nela prej,ela, se ji je zdelo tako. Pela je, poskakovala in plesala, pomerjala obleko za obleko in izpraševala mater, naj ji pove, katera se ji najbolje prilega, potem pa je jela objemati in poljubljati ubogo gospo Amalijo s tolikšnim ognjem in s takšno strastjo, da je bila dama, dasi sama vsa vesela, vendar resnično prestrašena in zbegana spričo takih izbruhov hčerkine sreče. °rn se v nedeljo je vse pelo v Neli. Kamor se se je odzval Milan. Spet je bilo lepo jVcrfffe rW°\ oo m „Tako je,“ je pritrdil Nanko. Čuj, , kar prihaja. Vprašajva ga!“ .'-At \Yy> Jedva j]e Branko prestopil prag, že sta. ga prijatelja naskočila: „Sedaj pa krinko dol! Povej nama po najboljši vesti in zavesti, kod blodi tvoj grešni korak, ko te prijatelja hrepeneče .pričakujeta!" „Kod naj hodim? Zraka se mi hoče in človek si včasih zaželi samote, da potem tem raje pohiti v prijateljsko družbo." „To je lepo od tebe." S tem je bil ta kratki razgovor zaključen. Manko in Nanko pa sta v duhu že snovala hudobne načrte. Drugi dan sta se sporazumela, kaj storita. Popoldne je Branko vedel svoji dami na iz-prehod. To priložnost sta Manko in Nanko uporabila, da izvršita svojo nakano. Nanko je vzel klopčič tenke izolirane žice, kladivo, žreb-ljev in še več druge ropotije in namignil Mariku. Odhitela sta na desni hodnik in postala pred vratmi gospodične Tinice. Nanko je nekam nezaupno položil roko na kljuko in pritisnil. Kljuka se je udala, vrata so se odprla, in hip nato sta bila oba v Tiničini sobici. Sedaj pa na delo! Nanko je položil svoje orodje na tla in zlezel pod posteljp, kjer je prav po strokovnjaško pritrdil na tleh in na posteljni mreži dva električna pola, in sicer tako, da se nista stikala, če je bila postelja prazna ali če se je nahajala na njej le ena oseba. Kar pa je bilo več teže, je zadostovalo, da je pol na posteljni mreži pritisnil na podstavek pod posteljo. To je bilo brzo gotovo. Na oba pola sta navezala žici in ju skoro nevidno v kotu med steno in tlemi speljbla pod podbojem skozi vrata in na isti način po hodniku v svojo sobo. Tu sta žici priključila električnemu členuv ki jima ga je davi posodila gospodična Tonica, ker je bil v uradu odveč. Člen sta spojila z zvoncem. To je bil torej pravi pravcati signalni zvonec. Ko sta delo dovršila, st,ayse sppgledala in na ves glas; zakrohotala. .Nemogpče* da bi jima izpodletelo! Pri večerji sta'bUStilh’feratlkš Tiur v rriirtk Ko pa se je ta dvignil, češ da gre še nekoliko šetat, ga je Nanko maloSaS^prašal, če gre na zpk.,4 it uv.. H vA^DanešaSe.ihi bil nič sam," je ponagajal faartkrČ 'ituPirioT ''‘nej’’ saj mi kar buči po glavi od i,Np, boš pa .sedaj užival mir in samoto. Le glej, da se je ne preobješ." „Nič se ne bojta, bom kmalu nazaj." „Meniš?“ se mu je nasmehnil Manko. Nanko pq ,je; pripomnil: „Če ti bo dolgčas, pa se spominjaj naju!" ■ Branko ju ni poslušal, stekel je po hodniku, nato po stopnicah do vežnih duri, tam pa se je okrenil in tiho kakor tat smuknil nazaj ter pobliskov© izginil v sobo gospodične Tinice. Kaji je počel tam, ne moremo vedeti, ker je vrata za seboj zaklenil. Medtem sta Manko in Nanko sedela v svoji spalnici ob zvoncu in napeto nečesa pričakovala. „Cudno, da nocoj še ni Tonice?". je zamrmral Manko. „Zdi še mi, da čujem korake. Že prihaja", je odvrnil Nanko. ' ( f jjj j Minuto na to jc vstopila gospodična Tonica, sc hlastno ozrla po sobi in vprašala: Tej številki smo priložili zanimiv članek o ljudskem zavarovanju. »Kje pa je gospod Branko?" „Je šel na svež zrak in v samoto, da si pomiri živce", sta odgovorila prijatelja. »Sedaj?" Tonici se je videlo, da ne veruje. „Kaj pa počneta vidva; saj sedita, in kot pribita." „Čakava na brzojavko." „Bežita, kakšno brzojavko?" „Brzojavko ljubezni," sta pojasnila. „Vama se menda meša, oprostita", je užaljeno dejala Tonica. Ta trenotek pa je zabrnel električni zvonček. Prijatelja se nista mogla vzdržati in bruhnila sta v glasen smeh. Zvonček pa je pel sunkoma, sedaj hitreje, sedaj počasneje ... „Kaj vendar pomeni to?" je hitela gospodična Tonica. „1, to je brzojav, kakor sva rekla! Vse gre po sreči." Gospodični Tonici so napolnile dušo nejasne, a zle slutnje. Vstala je in stekla do vrat: „Grem poklicat Tinico!" „Nikar, nikar," sta ji branila Manko in Nanko in se lomila od smeha. „Vse nama pokvarite." A nista je mogla zadržati. Kot vihra je skočila na hodnik in zdrvela proti sobi gospodične Tinice, prijatelja pa za njo. „Tinica! Tinica! Odpri, če si doma! Boš nekaj videla!" Molk. „Tak, odpri vendair! Boš videla nekaj čudnega!" Vrata so se otvorila, in na hodnik je stopila gospodična Tinica, rdeča kot puran, če je razdražen, zbeganih oči in zmršenih las: „Za božjo voljo, kaj pa je? Čemu mi ne daste miru ponoči?" Tonica in naša dva junaka so vdrli v sobo, a tu ni bilo videti nič nenavadnega. Gospodična Tonica je bila razočarana, prijatelja pa sta se pritajeno muzala, saj sta čula, kako je v kotu, kjer je stala omara, nekaj prav hitro zaškripalo. V tem si je gospodična Tinica popolnoma opomogla in z ravnodušnim glasom je vprašala: »Povejte mi vendar, kaj vas je prignalo k meni?" „0, nič posebnega," se je zlagal Manko. »Gospodični Tonici je bilo dolgčas, pa naju je povabila k vam." Tonica se je vgriznila v ustnico, se kislo nasmehnila in rekla: »Nič jima ne verjemite! Miru mi nista dala, pa sem pobegnila k vam." No, in sedaj smo tu," je modro dostavil Nanko. »Dovolite, da posedemo in malo pokramljamo!" »Joj, kako ste me prestrašili," je hinavsko tožila Tinica. »A sedaj je že dobro. Kaj pa drugače novega? Kje imate pa gospoda Branka?" »Gospod Branko je šel na svež zrak in v samoto, veste, zaradi živcev," je razložil Manko. »Tako pozno!" se je nedolžnega lica začudila Tinica. Tonica je topo zrla v strop, kakor da ne razume ničesar. Nanko pa je pristavil: »Večerni zrak je v resnici najmilejši in ta samota vpliva na človeka blažilno kot balzam." V omari je zopet nekaj rahlo zašuštelo. Kmalu nato je družba ostavila Tiničino sobo in se razšla. Prijatelja sta bila že v postelji, ko je prisopihal za njima Branko: »Le čakajta, vraga, vama že povrnem!" »Ali je bil dober zrak?" sta ga spraševala tovariša, kakor da se ni nič zgodilo. Drugi dan jih je poveljništvo odpoklicalo. Ločili so se kot prijatelji. Gospodična Tonica pa še danes samo sluti, kaj je pomenil ljubavni brzojav. Vlagajte svoje prihranke v ^adrUŽllO battkO V LJUBLJANI, Aleksandrova cesta. Obrazi iz ljubljanske drame Silvester Škerl: Milan Skrbinšek. A 1 \ kulturno delo; samouk, je uglasbil mnogo A | posrečenih pesmi in okoli njega so se vedno zbirali ljudje, ki so imeli smisel za ^ lepoto. Še danes ponavlja Skrbinšek pri vsaki priliki, kako neprecenljiva je bila v bogastvu in pestrosti vtisov njegova otroška doba po zaslugi njegovega očeta ter se ga z veliko hvaležnostjo spominja. To je bil čas, ko je z drugimi otroci prirejal gledališke predstave na podstrešju, dvorišču in po kaščah, bil je še čas, ko je realec vadil s tovariši v dijaškem diletantskem društvu narodne igre ter vodil svojo družbo v počitnicah po vsej deželi od odra do odra. Mladenič se sprva posveti na Dunaju študiju tehnike, preide na univerzo, a se naposled vsidra v Ottovi dramatični šoli, kjer se z vso resnobo začne pripravljati na svoj poklic. Dvorni igravec Seydelmann ga sprejme brezplačno med svoje privatne učence in mu hoče zgladiti pot k nemškemu gledališču, a Skrbinšek misli na Ljubljano in ko dovrši svoje priprave, se napoti v domovino, kjer leta 1909. prvič nastopi v ulogi Martina Spaka, katerega je že kot dijak neštetokrat igral. Z Milanom Skrbinškom je dobila slovenska drama prvega strokovno naobraženega, temeljito za oder pripravljenega igravca, intelektualca, ki je posvečal svojo pozornost perečim problemom slovenskega gledališča in kakor nalašč za vzgojo domačih moči poklicnega človeka. Zavedajoč se tega svojega položaja, se je mladi Skrbinšek navdušeno polotil svoje naloge ter napravljal pot svojim mlajšim tovarišem v svet na študij, v Ljubljani pa se je kot učitelj dramatične šole bavil z vzgojo naraščaja. Poleg tega ni zanemarjal lastne izobrazbe ter se je vedno bolj in bolj poglabljal v smotre gledališča, tako da se je v gledališču nemalo po njegovi zaslugi pričelo tedaj tisto do danes še toli ovirano delo za osamosvojitev slovenske drame ter za umetniško povzdigo slovenskega gledališča. Komaj dobro započetemu delu je izbruh svetovne vojne liapravil nasilen konec. V tem času je Skrbinšek enkrat — /. 1916. — gostoval v Zagrebu, kamor so ga pozneje ponovno vabili v engagement, Že v zgodnji mladosti se je v Milanu Skrbinšku zbudilo navdušenje za umetniško udejstvovanje, in sicer pod vtisom blage osebnosti preprostega, a plemenitega in za vse, kar je na svetu lepega, vnetega očeta, ki je ljubil toliko veder razgovor v narodni govo: ici, kakor petje in glasbo ter resno vendar se vabilom ni odzval. Vojaška služba ga je zanesla proti koncu vojne v Trst, kjer se je pod njegovim vodstvom vršila l. 1918.-19. morda najlepša sezona, kar jih je slovensko gledališče sploh imelo in ki ostane tistim, ki so bili tačas v Trstu, v neizbrisnem spominu. O tej sezoni se glasi poročilo odbora dramatičnega društva dobesedno: „Z veseljem je konšta-tirati, da je društvo zaključilo s prebitkom, med tem ko je začelo popolnoma brez sredstev. Sezija v preteklem letu je bila moralno in kvalitativno ena najboljših, kar jih Trst doslej pozna. — Gledališče v prošli sezoni ni bila hiša zabave, olajšilo vsakdanjih naporov, ampak šola, hram božji." — Važno je to poročilo še zlasti zato, ker je prinesla sezona v velikem ciklusu slovenskih iger posebej ciklus Cankar-jevih del, ko so se v Ljubljani Cankarja izogibali v velikem loku, dalje ker je prinesla skoro izključno le dobra dela literarne vrednosti v skoro skoz in skoz dobrih reprodukcijah in to z osobjem, ki si ga je moral Skrbinšek tako rekoč sproti vzgajati za oder, ki je bilo pa vendar v sebi zaokrožena celota. Po tej sezoni je bil Skrbinšek angažiran v Sarajevo, ker se pa tistega leta sarajevsko gledališče sploh ni otvorilo, je sredi sezone odšel v Celje, kjer je prevzel vodstvo gledališča ter želel nadaljevati svoje v Trstu započeto delo; vendar so bile tam razmere mnogo neugodnejše in dasi beleži tisti čas celjsko gledališče svetlo in uspešno dobo, so je Skrbinšek v naslednjem letu rajši odzval vabilu Hinka Nučiča v Maribor, kjer je v najlepši harmoniji s slednjim deloval vso sezono kot režiser, dramaturg in vodja dramutične šole. Kakor povsodi, je tudi tam vzgajal naraščaj in tudi vsi ostali igravci se mu imajo mnogo zahvalili. Po Nučičevem odhodu je še eno leto obdržal svoje mesto v družbi z Valom Bratino, a 1.1922. se je po dolgem času povrni/ v Ljubljano, kjer še da- nes deluje. Srednje postave, ravnega života, slok, podolgovatega obraza, z visokim čelom, normalnim, a izrazitim, licem, močnimi ustnicami ter živahnimi, naglo svoj izraz spreminjajočimi očmi, je Milan Skrbinšek tip intelektualca in odločnega, s hipnotično močjo obdan- menom, da pridobi našemu naraščaja tako potrebnemu jenega človeka. gledališču, dobrih mladih moči. — Kot igravec je dosegel v mnogih ulogah odlične uspehe, njegova igra je vseskozi premišljena, logično utemeljena in dramatično izrazita. Ljubi spreminjanje temeljnega tona svoje uloge in poskuša mnogokrat pri reprizah zgraditi svoj lik na povsem drugem principu. Nedostatek teh eksperimentov je, da ohrani pač temeljni ton, temeljno štimungo, na katero naslanja interpretacijo svoje uloge, a ne uspe vedno v pogledu dinamike. Ako hočemo nekoliko pobližje premotriti zgoraj rečeno tildi v pogledu njegovih režij, vidimo, da je Skrbinšek skrbeh interpret literarnega dela, da skuša pisateljevo delo čim točnejše 'prenesti na oder koD(he-' žiser vx celdffj kot igra-vec pti, v kolikoh tiče njegove uloge). Vshko malehkost 'skhša' zadostilo utemeljiti, V nje- ' govih iiprlžbritvaJi ško-r'6 nc najdeš'neizdelane 1 vrzeli. Na drugi strani je pa delo časih preveč zdrobljeno, in ker le. s težavo razgiba temeljno štimuhjgo, ha kateri je zgradil interpretacijo, manjka časih njegovim uprizoritvam velika dinami* &na linija. Omenil sem, da Skrbinšek kot ignhpeč dramatično izrazit. Rekel bi mu še, da ga je preveč dramatika in premalo teaitratika. V prvem pomenu besede S je teatraličnost bistven atribut gledališkega, igravca, ker v nji je zapopadena magija igre, magija umetniške Polonica Juvanova, Izmed slovenskih igravk, ki so pri ljubljanskem gledališču vstrajale neprestano od početka svojega odrskega delovanja do danes, zavzema Polonica Juvanova Odlično mesto. Pot njenega razvoja je tipična za igravko domačinko. ' Prikličimo si v spornih razmere, ki so vladale V ljubljanskem gledališču Okoli l. 1909. Kar je bilo tujih moči, šo bile vse dobro plačane ih zagotovljen jim je 'bil tudi 'p 'pbkithichh Vsakdanji 'kruh- Počil-’ niče pa'šd tidjalc tedaj, " poljetd'ih^hdidji'icjhav-‘''' 'ča' je jjčlnašui 'fjirej 'čto-1 zaslužek, . ''Če hi bil ig}'dbeč, kalsor rijčlno, tUj]ec. tiOmafih, ''MjtMifk' m'm? ččv ti ietu nastavljen pri gledališču ob skromnem plačilu, si je ostalih šest' fhcsccčv moral j pomagati kakor je znal in mogel. Zato se je tedaj malokdo posvečal gledališču z odločnim namehOm, da bi postal - po/iUcen igravec, ker takrat so bili to pri nas ljudje, ki so tvegali si-rotno življenje zavoljo ljubezni do odra, večina pa je bila pri gledališču od danes do jutri, vsak hip pripravljena poiskati si drug poklic. . j JtJUHMBgK Vsakdo pa je moral imeti svoj „izhod za silo “; če bi se v dolgih Aimfc '> VA .Yi\v\ \^A Milan Skrbinšek v vlogi Martina Spaka. \vAv.U >Y Ui\V>/ l i 'm Šestmesečnih počitnicah katera se spbjirpjra ba^ v Pikpli'. prirejanje predstav na lastno pest na podeželskih ne zataji svojega pravega obraza kot igra. Drama- odrih nk obneslo, je moral vsakdo imeti kako zaveti- tičnost igravca pa žhti ■ 'Šfejjhti1 phekn1 Vrtfeje Umetniške ’' ''ščd'— kbr bogme, prihrankov slovenski igravec od resničnosti v življenjsko resničnost in vsled tega stopi svoje sezohfke plače ni mogel imeti. Skrbinšek.y<\Y\x O Kakor tčdaj vsak drug začetnik, je tudi Polonica V tesnih raznifflafafla^ffm lvzVfR?w\ Juanova morald^estati svojo „vzgfojo“ pri narod- Zfi strnitev,osotyja p egoto.kajcršria je nujno .potrebna nem gledališču IjubTjmtBBein. Ta“ „vzgoja“, ki jo je za umetniško 'PstvUAjMhje^ v čledafiŠČih^dDFdfno fibld '\>/)č}jat tedanji intendant, .je obstojala v tam, da je tudi kot učitelj na Šentjakobskem odru, zmerom z na- moral vsak začetnik tako dolgo nastopati v zboru, v komparzeriji in ulogah, kot je n. pr. sluga ali služkinja, dokler se ni naveličal in šel, ali pa — po vstrajnem čakanju, po naključju prišel dobremu režiserju v roke, ki se je zanj zavzel. Juvanova je poleg tega brez-nadnega „začetništva' pod tedanjim vodstvom imela še to nesrečo, da se ji je pri govorjenju rado zarekalo in je bila vsled te napake skoro nerabna za oder. Njen učitelj v dramatični šoli Innemann se je bavil s to njeno napako ter v endm letu z intenzivnim vežbanjem dosegel, da je govorila povsem gladko in zvočno — danes pa bi mogla biti marsikateremu glede jasne in točne izgovorjave vzor. Seveda, zato je bilo treba poleg velike ljubezni do gledališča tudi veliko vstrajnosti in čile volje — tiste volje, ki je Juvanovi polagala, da je sploh zdržala pri gledališču. Tako pripravljeno, je Borštnik Juvanovo odkril, pod njegovim vodstvom je odigrala svoje prve važnejše uloge in zavzela svoje mesto v slovenski drami. Vedno zrelejša igravka, nam do danes izpolnuje to mesto — ne z dnako, na kakem vrhuncu zaostalo, marveč zmerom dalje se razvijajočo silo in z zmerom širše se razpletajočim znanjem. Harmonične postave, prijetnega obraza, brez vsake moteče karakteristike, obdarjena z glasom, ki je enako zvočen v visoki, kakor v srednji in nizki legi, je Juvanova zmožna poosebiti še tako različne in celo nasprotujoče si pesniške figure. Juvanova je igravka, ki se znajde v vsaki ulogi, vsak njen lik je v principu posrečen, ker je njena narava gibčna in prožna, njen dar izražanja v vsako smer razvit. Primerjal bi njen umetniški karakter s karakterjem vode, katera zavzema vselej obliko posode, v katero se zlije. To je namreč pravi karakter igravca. Njena natura, mlada in temperamentna, veselosti in razposajetnosti na steza/ odprta, molči, šepeče in utihne, ako se njen lik zlije v tugo. Brez pretenzij igra. Zavoljo igre. Zmerom je Juvanova igravka u igri. Ne pozna, ekstaz, ne pozna druge magije, kot magijo in čar igranja samega, brez vsakega drugega namena. Tistega igranja, ki mu je igra edini smolar. Polonica Juvanova Ivo Peruzzi: Slovenski pevci - Juliju Betettu. (Povodom 25 letnega jubileja). Obšel si svet - Lotario - popotnik, bolj kecalsko se nihče ni smejal. . . V tujini carooal si Pevec - kralj, stotinam žalostnih si bil dobrotnik. Ti slišal vse si, vsa spoznal dognanja, zato priprost si ves, odkrit in zvest. A ni odvel Te blesk cesarskih cest. Kot ptič, ki o domačih logih sanja. Nazaj Te vabil zemlje klic je znani in zdaj od preje poješ, dedek Samonog in pesmico o svetemu Florijani . . . O zlatogrli Mojster, naš hvaležni krog, Te prosi, da zvestobo mu ohrani in v čast Slovencev naj Te živi Bog! Veliki francoski listi razpisujejo (običajno pred pustom) razne tekme. Tako je pariški „Matin“ organiziral tekmo papirnatih pokrival. Tako tekmovanje ima namen, da pokažejo naročniki lista dobre zamisleke, originalnost, iznajdljivost, duhovitost in okus. Seveda so te tekme združene z visokimi nagradami, zato je tudi vedno veliko število tekmovalcev. Slika predstavlja skupino udeležencev s fantastičnimi toda okusnimi pokrivali. Karneval v Belgiji. Od leta 1540. dalje obstoja v mestu Binche zabave, ki jo je priredila Marija Ogrska ob običaj, da prirejajo na pustni torek maške- zavzetju Perou-a. Maske, oblečene v zgodo-rado in obhod po mestnih ulicah v spomin vinske obleke, bombardirajo gledalce s po- marančami. Razne skupine prirejajo na trgih razigrano in celo najresnejši postanejo ob tej starodavne plese. Tretji zopet izvajajo razne maškeradi Židane volje, in šele pozno ponoči godbene in pevske točke. Ljudstvo je na ta dan preneha ta zanimiv karneval. Moderno stavbarstvo. Po vojni je dobila moderna arhitektura potrebe. Novodobna arhitektura ima le malo nove smernice. Zgradbe naj bodo tako zgra- skupnosti s prejšnjim načinom grajenja. Se-jene, kakor to zahtevajo sedanje razmere in veda so take moderne stavbe zgrajene tudi mm Take stavbe so T ^prikladne za re- konstruktivno drugače od prejšnjih. Glavni ______ _________ materijal je seveda železobeton. Na naših.itavraciie. za paviljone oE jezerih in morju, _ slikah vidimo ' dK bje takih 'tstdBbt i I[•>;; id , >jlo/ »nehix ihtiioštfcsm uixfr{ ofRjvrssi tx{ox iftoiT onvRbolflte . . .. , , ,4 (ii 5trwJ!>oJi mm* lip »gag č'>- idilo’/ lguq boiq gostom”'lep razgled po vsej pfcoftci jij^, slu-1' ofi^viljai*jih,^kjer se lahko na udobnem prožijo lake restavracije posebno kot zatočišče štoru opazuje divjanje naravnih eleuiedtoV. Onim, ki hočejo, ali morajo j graditi lastni krov ... Arh. Ivan Zupan: (Nadaljevanje.) Konkurenčni boj trka vedno in vedno trpkejše na vrata in zato boste našli nebroj neiskrenih svetovalcev, ki vas zavajajo od vaših sklepov in od zaupanja do onih, ki ste jih z izvršitvijo vašega gradbenega vprašanja poverili. V tem pogledu ostanite dosledni in če ste le v dvomih, potem sporazumno z vašim strokovnim zaupnikom pritegnite v razsodbo višjo in nepristransko instanco. Predno torej preidemo k nadaljni razpravi, reasu-mirajmo kratko prejšne vrstice. In sicer: za zidavo se odločite pravočasno, da je možno izvršiti vse predpriprave temeljito in strokovno. Pred nakupom parcele je treba informacij pri merodajnih oblastih in računajte s tem, da je za izvršitev zgradbe potreben gotov čas. Če istega skrčite, je to le v vašo škodo, v škodo trpež-nosti in zdravja- Že takoj začetkoma se zaupajte strokovnjaku, kateremu zaupajte vse svoje želje, namere in v prvi vrsti vašo finančno možnost, ker le na podlagi tega se zamore vršiti delo v vašo korist in vsestransko zadovoljnost. Le če je bilo to preddelo v tem pogledu rešeno, potem lahko začnemo s konkretnimi oblikami na papirju, z končnoveljavnimi razgovori glede zasnove tlorisa, situ-iranja hiše na parceli, zasnove vrta, ograje i. t. d. Ako niste vodili teh razgovorov glede stavbnega programa skupno z vašim tehnikom, potem si ga, po uvaževanju preje navedenih smernic, sestavite pismeno in to kot pripomoček za napravo prvih skic. Ako ste toliko zmožni, da ste si zasnovo tudi nanesli na papir, potem si to obdržite, da ne prejudicirate arhitektu prost koncept, ker bo morda on isti progTam ugodneje in šted-ljivejše rešil. Saj je poprava na Skici po vaših zahtevah še vedno mogoča. Pri napravi škic se ne ozirajte na izdatke. Le če je več izbire, si lahko vzamete najbolje in najekonomičnejše. Na podlagi Skicirane zasnove pa se lahko že precej točno govori o gradbenih stroških, o gradbenem ma-terijalu in o ostalih detajlih. Gradbeni stroški, kakor že omenjeno, so pa v sedanjih časih skoro pri vseh, ki hočejo ali morajo graditi, začetek in konec lastnega krova. Zato bom poizkusil navesti nekaj tabel, po katerih si tudi nestrokovnjak lahko že vnaprej ustvari vsaj približni gradbeni trošek, če si je s svojimi stanovanjskimi potrebami v novi gradnji na jasnem. Navadno aproksimativne gradbene stroške računamo na podlagi takozvane ..zazidane ploskve" po kvadraturi ali pa po ..obzidani kubaturi". Točneje je zadnje, ker se lažje vpošteva polovično podkletenje ali delna izraba podstrešja, vendar pa je proračunanje po ..zazidani ploskvi" pri nas bolj običajno in za lajika tudi lažje. Na primer: v pritličju potrebujete dve sobi, kuhinjo in shrambo ter ste velikost teh prostorov tudi (z ozirom na vaše pohištvo) v merah že določili, potem seštejete kvadraturo vseh teh prostorov ter dodajte še približno polovico te izmere, pa dobite ..zazidano ploskev" vašega pritličja. V tej dodatni polovici so všteti nekako ostali prostori kakor stopnišče, hodniki (predsoba), stranišče itd., kakor tudi potrebno zidovje, katerega lajik navadno pozabi vkalkulirati. Ta približna dodatna polovica se seveda, če se zahteva v- pritličju več sob izdatno poveča, kar pa je tudi potrebno, ker je stanovanje udobnejše in je računati na večje predsobe (vsled direktnih dostopov v sobe), na boljša stopnišča, event. garderobe in drugo. Ako ste toraj na ta način določili ..zazidano ploskev", potem si po spodaj navedeni tabeli lahko ugotovite aproksimativne gradbene stroške s tem, če kvadraturo pomnožite z navedeno ceno posamezne postavke, kakor ste si pač gradnjo zamislili. Zgradbe Kvadratura (m’) Nepod- kleteno Podkleteno ali izrabljeno podstrešje Podkleteno in izrabljeno podstrešje Izvedba Din Din Din 70 1120'— 1.755-- 2.210- fin. « ; € 1.000— 1 560— 1.955— nav. RS Sd 90 1.100— 1 722-50 2167 50 fin. N 972- 1.521— 1.912-50 nav. 120 1.072— 1.677-- 2108'— fin. 'E o, 944 — 1.482— 1 836'— 1 nav. 150 1.040- 1.625— 2.040— fin. 904— 1 397-50 1.734-■- nav. 1.890— 2470— 2875-- fin. RS •O /u 1-680— 2.204*— 2.541— nav. RS & N 1.862'— 2 422-50 2.817— fin. S 1645— 2.137-50 2.474‘— nav. Pu 1 120 1.820 - 2.346-50 2.760 - fin. CA T3 (0 1.575 — 2.042.50 2 380— nav. d o & 150 1.750'— 2.280 - 2 668- - fin. w 1.540— 1.976-- 2.323-- nav. Cene so mišljene na srednje-dobrem terenu. V slučaju, če gradite na prav dobrem gramoznem stavbišču, potem odštejete nekako 4% od stavbene svote, ker si vsled pridobivanja gramoza na licu mesta, odnosno vsled lažjega suhega fundiranja toliko prihranite. Na skrajno slabem terenu pa dodajte stavbni svoti še ca. 3%, ker bo misliti na črpanje vode, na strokov-nejšo izvedbo temeljev in na drenažiranje. Kakor že omenjeno, je pa predkalkulacija na podlagi „obzidane kubature" še sigurnejša in isto izvedete na prav isti način, le da prejšno kvadraturo pomnožite še z višino prostorov. Za pode oziroma stropove prištejte v vsaki etaži ca. 35—40 cm. Ce so izrabljena podstrešja s takozvanimi odrezanimi sobami, potem višino podstrešnih sob vstavite samo dvetretinsko; zgornji slemenski del pa ne vpoštevajte, ker je isti v svoti že vkalkuliran. Kletne prostore je seveda vpoštevati in se pri kubiranju ozirati na event. lože, odprte verande, ker se iste izvrše ceneje, kot normalni stanovanjski prostori. Vendar pri vsem tem ne morete mnogo pogrešiti in boste zamogli na podlagi nastopne tabele še točneje izračunati v kakšnem okviru se ob vrtel stavbni strošek za lastni dom. Zgradbe | Kvadratura (m2) katero je , pomnožiti ' z višinami Nepod- kleteno Podkleteno ali izrabljeno podstrešje Podkleteno in izrabljeno j podstrešje | Izvedba Din Din Din 70 280 270- 260 fin. ec 250 240 230 nav. ec Sd 275 265 255 fin. N cC 90 243 234 225 nav. 268 258 248 fin. £ 120 236 228 216 nav. 260 250 240 fin. 150 226 215 204 nav. 270 260 250 fin. ec •O T3 70 240 232 221 nav. ec & 266 255 245 fin. eC o 90 235 225 216 nav. & o £ 260 247 240 fin. VJ TJ ec 120 225 215 207 nav. fl O . s 250 240 292 fin. W 150 220 208 202 nav. Tudi k tem končno dobljenim svotam prištejete ali odštejete preje navedene diference glede dobrega ali slabega terena in smatrajte te cene brez električne razsvetljave. Vodovod in kanalizacija je vračunana v toliko, kolikor spada v hišo, vendar pa bo zveza z glavnimi cestnimi vodi še posebej kalkulirati, ker je to na vsakem stavbišču drugače. Isto je z ograjo, ureditvijo vrta in morate biti baš previden, ker tu leži razočaranje gradbenega gospodarja. Ko dobite proračun stavbnega podjetja, vas navadno zanima samo končna svota in ne vprašate kaj je vse v tej svoti zapopadeno in kaj boste morali za kompletiranje gradnje še posebej plačati. Gradbeno podjetje, ki je stroškovnik sestavilo, naj bi vas na ta nevračunjena večdela takoj začetkoma opozorilo in naj bi ista najbolje pod rekapitulacijo pismeno navedlo, da boste na te izdatke — kot lajik v stavbni stroki — pripravljeni, da ne bo potem pri obračunu nesoglasij, kar je v prvi vrsti tudi v prid podjetju samemu. Iz tega razloga so tudi tako velike varijacije pri ponudbah razumljive. Če vprašate to ali ono podjetje samo informativno za stroške, boste zvedeli nebroj cen in tisti, ki je včasih najcenejši, je končno lahko najdražji, ker si predstavlja priprostejšo izvršitev ali pa je gotova dela sploh prezrl in boste iste morali doplačati, če boste hoteli gradnjo kompletirati. Zato si na podlagi prejšnjih tabel napravite pregled stroškov in šele na to, če ste uverjeni, da to fi-nancijelno zmorete, si pustite izdelati načrte in točne proračune, da imajo pri stavljenju ponudb vsa podjetja, ki vam oferirajo isto bazo, isto in jednako podlago za sestavo take ponudbe. Tudi je eno in isto stavbo mogoče napraviti za večjo ali manjšo svoto in to po istem tlorisu in na istem prostoru. Trpela bo pač kvaliteta materijala in strokovna izvršitev. Zato sem vzel preje navedene cene le za solidno in dobro delo. Če boste rekli, da si upate zidati še veliko ceneje, potem vam to rad verjamem, a delali boste le v vašo škodo. Prihranimo si le z racijo-nelnimi in premišljenimi pripravami, z event. cenenim nakupom materijala, če izrabimo profesijonistovska dela in mrtvo stavbno sezono (zimo). Glavno pa je, da med gradnjo ne izpreminjamo načrta, da ostanemo dosledni svojemu prvotnemu programu. To je značilen pojav v stavbni stroki, ki sem ga opazoval v neštetih slučajih. Pred oddajo gradnje se hrani na levo in desno in ko je gradnja v svoji polovici, ko ste se takorekoč privadili izdajati večje svote, ko ste s tem preboleli tisto hvalevredno navado varčevanja, potem pridejo izpremembe, boljši mateTijal in varčevanje preneha vse v neki tolažbi, češ, saj samo enkrat zidam in ne pomislite na končni obračunski elaborat in na vse one malenkosti, ki so zvezane še z vselitvijo z novim neobhodno potrebnim pohištvom itd. Razočaranje je potem veliko in vsako pravo veselje do lastnega doma je zagrenjeno. Omenim to radi tega, ker je danes večina takih, ki morajo graditi z omenjenimi sredstvi in ker poznam njih psiho- pred gradnjo in po gradnji, ker vem, da se navaja kot vzrok tega razočaranja, te nedoslednosti — večkrat neopravičeno — arhitekt ali izvršujoče podjetje. (Nadaljevanje sledi.) Zadružna banka v Ljubljani, Aleksandrova c. sprejema hranilne vloge na knjižice ali na tekoči račun. Vrši vse devizne in valutne ter vse v bančno stroko spadajoče posle. Strojno mizarstvo RUD. SRIMŠEK se priporoča za vsa stavbinska v to stroko spadajoča dela. LJUBLJANA, Linhartova ulica štev. 16 Nekaj besed o možitvi. Predvsem je treba ugotoviti, kaj zahteva zakon? Zakon zahteva večno popuščanje in odpuščanje, J odrekanje lastne volje in lastnega št hotenja. Zahteva nedogledne kom- promise. Odpovedati se je treba vsem zlim razvadam. Zahteva, da se zakonca prilagodita drug dru-gemu. Življenje terja od nas svoj atribut. Razvajeno dekle, ki misli, da bo po možitvi ustreženo njenim sanjam in nadam, je bridko razočarano. Ej, koliko je treba žrtvovati. In to za srečo in mir v zakonu. Ženi je dala narava dar potrpežljivosti. Kako bi sicer žena mogla zmagati breme materinstva, breme težkih skrbi in bolečin brez potrpljenja? Njena ljubezen jo vodi k popuščanju in odpuščanju. Ne morem si misliti, da bi bil zakon mogoč brez kompromisov. Ne moreta Se najti dva človeka, ki bi imela skozi dolgo dobo let iste želje. Eden mora popustiti v prilog drugemu. In če že mora v zakonu kdo popuščati, naj bo to vedno žena. Ce že mora kdo vladati, nar bo to mož in ne obratno. Gorje pa zakoncem, kjer vlada žena. Žena, ki si je priborila oblast nad mbžem, ga zaničujte in mož postane lutka v rokah lastne žene. V takein zakonu, ni nobenih vefci več fn ni ljubezni. Mož, kV čuti, da je izgubil premoč nad svojo boljšo polovico in njeno spoštovanje, prične sovražiti to oblast ih mesto raj na zemlji imata zakonca na eni strani simo zaničevanje,* na drugi strani pa strah in sovraštvo. Žena naj je gospo* dar V hiši samo takrat, čeje mož prjanee. ali zapravljivec, ki ne zna*'obvladati svojih Strasti: Sicer pa žena Itak vedno vlada nad možem, če je dovelj razumna in Izrabi za to gotove ugodne prilike. Samo najti mora' način vladanja ter najti slabe strani moža, (ki jih ima vsak moški) in mož tako pleše, kako žena žvižga. Samo takta je treba zato, da tega mož ne opazi. Navidezno naj ima mož prav samo zato, da se lahko na prša trka, češ, jaz sem gospodar in ti se moraš pokoriti. To mu laska in prija in samozavestno nosi glavo pokoncu. Pusti mu to veselje ki te nič ne stane, če pa je vendar tako, kakor sama želiš. Tudi, če mož kasneje opazi, da se tu pa tam pokorava tvojim željam, ni hud. Možu se gre le za priznanje njegove oblasti, drugače pa ga lahko oviješ okoli prsta, če ž njim taktno ravnaš. Zato bodi ž njim ljubezniva, prijazna, poslušna, ubogljiva, nikdar pa ne svojeglava, zadirčna in prepirljiva. On ima čez dan s svojimi posli dovelj skrbi, dovelj neprijetnosti, in boj za vsakdanji kruh nalaga možu težka bremena. Ne smeš zahtevati, da bo po dnevnem trudu prenašal tvoje muhavosti. Nikar ne kaži slabe volje, prijazna bodi ž njim. V zakonu je največ prepirov radi prav malenkostnih stvari. Temu so po največ krive žene same. Včasih nastane prepir, in nihče ne ve zakaj, pa vendar je žena objokana. Ej; če bi se pravočasno spomnila, da za malenkosti ni vredno solza in pravočasno utihnila, pa bi bilo tri četrtine manj prepirov. Če je siten, hodi okrog njega, kakor mačka okrog vrele kaše. Ne drezaj v njega, kajti takrat drezaš v sršenovo gnezdo. Predstavljaj si, da je mož bomba, ki takoj razpoči, če se ji približaš z ognjem. Pusti ga naj se repenči in jezi, se bo že ohladil, če bo videl, da mu ne ugovarjaš. Kasneje ga bo sram in hvaležen ti bo, da mu sitnosti nisi zamerila. Če le moreš, se zanimaj za njegove dnevne brige. Mož rabi nokogh, kateremu lahko potoži službene neprijetnosti in rabi.nekoga, s katerim razpleta svoje načrte. Bodi mu prijateljica v dobrih hi slabih časih in ljubil te bo. •Z denarjem varčuj. Navadi, se dobrega gospodinjstva. Vodi zapiske o izdatkih, da pp bo mož presenečen, če bo več izdatkov, kakor jih on predvideva. Kuhaj dobro in okusno. Skrbi za red. Pazi na snago. Veliko pazljivosti posveti jedilni mizi. Okusen aranžma podvoji vrednost' jedi. Ob slavnostnih prilikah, (rojstni dan, god, obletnica itd.)-še posebej skrbi, da bo'kosilo in Večerja praznična, po možnosti v nato primerni toaleti, mož- V črni 'obleki. S tem ima družina gotoVo spremembo enoličnega- družinskega življenja, možu pa je bivanje doma prijetno iri ne sili V razna društva. Oblači se skromno, pa vendar priknpljivo. Svojo zunanjost ne zanemarjaj, temveč nasprotno posvečaj negi več pazljivosti, kakor pa takrat; ko si bila dekle. Telovadba, šport, gimnastika te bo ohranila gibčno in vitko; masaža obraza in rok ti napravi gladko in mehko kožo brez brazd. Neguj zobe in lase. Ravnaj se po modi. Zanimaj se za vsak napredek, za dnevne dogodke, bodi dobre volje, Živahna, zgovorna in duhovita, bodi zanimiva, skrivnostna, moderna, kajti vse to ti je potrebno, če hočeš, da te bo mož ljubil In spoštoval. Ona žena, ki se lišpa samo zato, da drugim ugaja, doma pa hodi v zamazanem perilu, s pohojenimi copatami, mahadrava in skuštrana, ne more zahtevati, da jo bo mož „nosil na rokah", kakor je to delal ob času „medenih tednov". Dr. Haberland: Pomlajevalni problemi. V boju za vsakdanji kruh ima človek živo željo, da se ohrani mladega in zdravega. Zato 50 se za problem pomlajevanja zanimali zdravniki že pred tisočletji. Takrat so Kitajci in Egipčani pili svežo kri mladih, sužnjev. Pi- satelji starega yeka poročajo, da.se je starec pomladil, ako je užival kri mladeničev. Tako je Medeja iz Kolhide puščala kri svojemu tastu pzonu in pomladila starca s. tem, da mu je. vlila v žilo dovodnico mladeniške krvi. Ne pozabite plačati naročnine, če jo še niste nakazali! To početje je temeljilo na tedanjem, zmotnem nazi-ranju, da je kri sedež življenja in duše. Še do početka 19. stoletja je mnogo znamenitih zdravnikov trdno verovalo v prevedbo krvi, chirurgia transfusaria, ki povrne mladost ostarelemu človeku. Nova pota so menili najti z naukom o notranjem izločanju (inkreciji). Nekatere žleze izločajo svoje produkte le navzvun, n. pr. sluznice. Je pa tudi nekaj žlez z notranjim izločanjem, kojih sok srka telo in ga porablja zase. Tem žlezam nedostajajo taikozvani odvajalniki. Posebnega pomena so ščitna žleza, male ledice ali nadledičje, kakor tudi v možganih nahajajoči se možganski privesek in pinelasta žleza. Ako ti organi ne delujejo, se pojavljajo najhujše bolezni. To velja tudi o onih žlezah, ki združujejo oboje, zunanje in notranje izločevanje. Sem spada n. pr. trebušna slinavka, iz katere se pridobiva znani insulin, in spolni organi, predvsem testikula. Ker je nedelovanje poslednje zlasti v starosti očitno tudi vsaikemu lajiku, skuša mnogo učenjakov nadomestiti ta nedostatek delovanja spolne žleze. Steinach podvezuje in prerezuje odvodnik testikule. S tem hoče doseči umetno poganjanje vmesnih stanic, da znova vzbudi njihovo inikretarično dejavnost. Drugi učenjaki vidijo v tem postopanju to prednost, da se produkti omenjene žleze ne izgubljajo navzvun in se porabljajo le za lastno telo. Na pomen vmesnih celic se tu ne morem ozirati. Metoda je vsekakor teoretično in znanstveno dobro utemeljena. Pri poizkusih z živalmi je pokazala mnogo ugodnih rezultatov. Pri človeku dosežemo s to malo operacijo često presenetljivo zboljšanje, ki lahko traja dalje časa. Ker pa nastajajo včasih radi oviranega odtoka semenja najtežji vzporedni pojavi, se dozdeva, da Stelnaohovo ravnanje ni čisto brez nevarnosti. Opazovali so težke duševne motnje, ki so v enem primeru povzročile celo smrt; dalje naglo propadanje sil. kaikor tudi duševno in telesno onemoglost. Vse to je poudarjal že 1. 1920. leipziški kirurg Payr. — Primerne inačice Stinachovega postopka izključujejo take opasne bolezenske pojave. S temi se tačas bavi strokovni svčt. Končne sodbe po doslej zbranih izkušnjah še ne moremo izreči, ker so posamezni primeri hudo različni. Da-li je to postopanje umestno, mora določiti natančna zdravniška preiskava. Zakaj staranje je pri človeku in živali zelo različno. Popolnoma druga je stvar s presajevanjem moških kaličnih žlez. Najprej se je pojavila misel, vcepiti starcu delovanja zmožno testikulo mladega moža. Toda ana-tomsko-patološka in biološka dejstva križajo take poizkuse. Cim fineje je zgrajena tkanina, tem manj odporne sile kaže, da bi živela na vcepljenih tleh. Zleze so najfinejše sestave. Celo ako kirurg živemu bitju izreže le prav majhen tenak kosec In ga takoj vcepi isti živali ali človeku (takozvana autotransplantacija), zamre za nekaj časa tak transplantat. Celice ga ne morejo takoj preživljati; veleobčutljiv košček tkanine mora zamreti. A tudi telo se brani takih vpadov. Zvezne tkanine omeje transplantat in ga izločijo. V še večji meri se to tiče transplantatov, ki niso odvzeti istemu telesu, tudi če obstoji neposredno krvno sorodstvo, n. pr. med očetom in sinom. Vse kaj drugega je zopet precepitev človeških jajčnikov, ker ti nimajo odvajalnika kot testikule. Uspešne heteroplastične presaditve žlez, t. j. od živali na človeka, so biološke nemočnosti. Vse mikrosko-pične preiskave izrezanih žleznih transplantatov so pokazale, da morajo ti poginiti. Pač čuti dotični pacijent več let transplantat skozi trebušno kožo, a patolog nahaja tam le tjkaninast narastek in popolno uničenje presajene testikule. Tkanina testikule se nekaj časa še ohrani. Stoti do stopetdeseti dan po presaditvi pa ni možno več dokazati, da obstoje semenska vlakna; tristo dni kasneje se pojavi cistični izrodek in kmalu ne ostane nič več. (Po mojih poizkusih približno v poldrugem letu). Popolnoma izključena je uspešna precepitev heteroplastične snovi, ki jo odjemlje Voronov človeku podobnim •opicam. Ne ugovarjam, da sbka tek) snovi iz transplan-tata, dokler ne izgine presajena testikula. Toda pacijentu se ne sme povedati, da se živalska testikula vživi, da je zmožna delovati. Tudi je še treba pojasniti, v koliko take resorpcijsike snovi navajajo druge žleze k nadomeščajoči funkciji za funkcijsko nesposobne spolne organe. Ker ti pomlajevalni poizkusi ne jamčijo za uspeh, se poraja nova moda pomlajevalnega lečenja. Stvarjajo se izvlečki iz testlkul ali jajčnikov in se vbrizgavajo v staničevje. Piri površnem opazovanju se nam ta postopek vidi teoretično (ne praktično) pravilen. Vendar si dotičnik od take intravenozne vcepitve ne sme dosti obetati. Pač pa bi se moralo to postopanje vršiti v obliki sedanje sladosečne terapije z insulinom. Vendar govore proti temu mnogi pomisleki. Zakaj staranje ne zavisi samo od nedelovanja spolnih žlez. Daleko večjo terapevtično vrednost imajo novi organski preparati iz testikul in jajčnikov, ki se vbrizgavajo pod kožo. Napredek na tem polju že dopušča natančno delitev v doze in enote. Ne glede na produkte onih žlez z notranjim izločanjem razpolaga zdravnik z mnogobrojnimi sredstvi, da se bori zoper starost. V prvi vrsti je vsako škodljivo uživanje, ki povzroča naglo staranje. Alkohol v vsaki obliki uničuje telo. Razno oškodovanje organov se seveda ne pokaže, ako uživamo alkohol v majhnih količinah. Isto velja za ti bak, kavo itd. Toda stalno uživanje celo majhnih množin se čuti v starosti in pospešuje duševni in telesni propad. Obramba zoper staranje je predvsem urejeno življenje v spolnem, duševnem in telesnem pogledu. Seveda se v današnjih časih človek težko čuva duševnih vznemirjenj, ki vedno povzročajo predčasno staranje. Tudi telesni napori morajo biti umerjeni, da se fizične sile prehitro ne izgubijo in da se ne pojavijo bolezni. Pri tem mislim zlasti na sodobni šport. Daši ga mora vsak zdravnik priporočati, mora žal priznati, da je kriv raznih zdravstvenih motenj in da povzroča v mnogih primerih srčno napako. Napačno častihlepje v mladosti ne da misliti na škodo, ki jo občuti človek šele na staTost. Z druge strani pa tvorijo pametne telesne vaje in utrjevanje v mladosti podlago za čilo starost. Odporno telo le redko podleže kužnim boleznim. Ako sta staničje in srce zdrava in ako ni organskih obolenj, je najboljša obramba zoper ostarelost določen način prehranjevanja in pa novih postopkov, ki izredno vplivajo na delovanje žlez z notranjim izločanjem, torej tudi na testikule in jajčnike. Z temi novimi postopki moremo sedaj spolne žleze vzbujati k novi delazmož-nosti. Znanstvene raziskave in dosedanji praktični uspehi nam dajejo poguma za nova dela, da se bomo lahko uspešno borili zoper fiziološke pojave staranja. Prir. F. P. Svaljčica Svaljčica ali cigareta — Rusi ji pravijo papiroska — se je kot novinka z ozirom na značaj našega nemirnega časa kaj kmalu uveljavila pri itobakarjih in nastopila kot uspešna tekmovalka proti cigari in pipi. Ta lahki, vitki svitek tobaka, obdan od nežnega papirčka, se odlikuje pred masivno smotko, kakor tudi pred okorno pipo. Spočetka so zvijali svaljčice samo s prsti tik pred pušenjem. Alphonse Daudet nam to opisuje tako-le: „Vzemimo ščep tobaka, položimo na listič papirja, tenkega in prožnega kot list vrtnice, in ga zvimo. To je prijetno delo. Potem prižgimo, in v ustih bomo občutili prijeten dim. Zrak in papir sta posrkala vso ostrost nikotina. Dve ali tri svaljčice, in pušenje preide v navado. Kadili jih bomo vse življenje." V Srednji Evropi se je pojavila svaljčica V prvi tretjini 19. stoletja. Prišla je iz Španije, ko se je razširila španska moda. Najprej jo je sprejela literarna in umetniška mladina Francije, in neki Francoz one dobe pripoveduje o pomenu svaljčice v Španiji: „Pušijo povsod in skoro samo svaljčice. Tobak, ki ga vsakdo meša po svojem okusu, in cigaretni papir, nosijo v ozkih do-zicah ter zeld spretno zvijajo svaljčico za svaljčico in pušijo. Kade vedno: po obedu in v odmorih med posameznimi jedmi, v gledališču, po stopniščih, hodnikih, za kulisami in dim se vije tudi po ložah. Pri bikoborbah pušijo v vseh vrstah. Tobak ima domovinsko pravico v javnih poslopjih, železnicah itd. To je običaj, ki ga ni možno zatreti. Tudi delavke v tobačnih tovarnah so marljive negovalke pušenja. Med polodprtimi ustnicami' ljubko drže svaljčice." Eleganten pušač je moral biti svoj čas vešč, da je zvil cigareto z enim samim prijemom, in o španskem kralju Ferdinandu VII. pripovedujejo, da jc znal hkrati zviti svaljčici v obeh rokah. Seveda je zadela svaljčica na hude nasprotnike. Zakrknjeni piparji in smotkarji svalčičarjev ms j smatrali za resne. Izdajatelj nekega pariškega pušilskega lista je pisal še 1. 1855., da se mu zde kadilci svaljči: blazni, ker se pokore nagonu, zviti neko snov v kos p>p>>ja> prižgati in jo pustiti, da zgori. Pri tem je grajal mnoge prijeme, ki so potrebni, da postane svaljčica uporabna za pušenje, dočim je pri smotki treba le enega ali dveh prijemov. Pušenje svaljčic je žalosten znak propadanja mladine, ki ji več ne ugajajo preprosti užitki. Pristaši pipe in smotke so verovali, da je svaljčici odmerjena le kratka doba. Mala svaljčica traja kvečjemu četrt ure, da izgine med ustnama, ki jo ljubijo. Ako jo držimo med prsti, se vije iz nje dih, spominjajoč tople sapice, in ako jo položimo iz roke, počiva in skriva svojo rdečo glavico pod sivim pepelom, dočim se dviga iz nje stebrič belega, dehtečega dima. Ko svaljčica umre, kmalu slavi svoje vstajenje v eni svojih sestric. Cvetje v zimi Solnce, svetloba, zrak, zmerna gorkota, nekoliko vlage, obdrži v zimskih mesecih večji del sobnih rastlin sveže in zdrave. Okna, na katerih imamo cvetlice, morajo biti v solncu in večkrat prezračena. Pri preveliki sobni temperaturi se rastline prehitro razvijejo in kmalu ovenejo. Zalivati se sme le tedaj, če je zemlja suha in tudi takrat le z mlačno vodo. Vsako preveliko zalivanje, posebno še z mrzlo vodo uniči rastline. Listnate rastline je treba večkrat umiti z mlačno vodo, da se odstrani prah in mrčes. Kdor hoče imeti zgodaj trobentice, zvončke, vijolice, tulpe, hijacinte in druge pomladne rastline, ta naj iste presadi v lončke in jih postavi v toplo sobo ob oknu, kjer je največ solnca. E. & A. Skaberne Ljubljana . Največja izbira češkega in angleškega sukna. L. Nlikušj Lrubjana Mestni trg štev. 15 Na malo Na veliko Ustanovljeno leta 1839 MIROSLAVA LEITGEB Posteljno perilo — Vsakovrstne ve* ženine za perilo Ročno vezenje, strojno vezenje do najfinejšega umetnega izdelka Novost, ki je v pariških salonih vzbudila največ pozornosti, je prozorna vezena ogrtača za večerne toalete. Za spremembo mesto štirioglate rute z resicam, vpliva ogrtača iz čipkastega blaga prav prijetno. Čipkasto blago je podloženo s srebrom ali se nosi prosto in je s srebrno nitjo vezeno ali pretkano Za ogrtače iz svile (Crepe de Chine) se prav okusno napravi aplikacijo iz istobarvnega baržuna. Elegantna in okusna je črna ogrtača s srebrno vezenino na robu. Sploh pa je letos vezenina na višku mode in kot najelegantnejša je seveda srebrna vezenina, ki je lahko strojno ali ročno izdelana. Tudi pomladanski klobučki se nam obetajo z bogato vezenino. A vse to v elegantnih harmoničnih barvah, ponajveč v istih ni-jansah. ZAHTEVAJTE POVSOD ZORA PRALNI PRAŠEK odprt in y zavitkih, ki je priznano najboljše kvalitete ROČNO IN STROJNO VEZENJE LJUBLJANA, JURČIČEV TRG 3 Krasni robci — Najfinejše damsko perilo Bogata izbira najlepšib vzorcev za zastore ZA NAŠE MALE Rose Fyieman: Zakaj imajo pujski zvite repe. Iz knjige Rose Fyleman „The Rainbow Cat“ preložil Griša. Nekoč je živela vila, ki je padla v šipkov grm. Grm je bil zelo gost in se ni mogla rešiti iz njega. Jadno se je opraskala. Trnje je prijelo njena nežna krilca in ji raztrgalo lepo tenko oblačilo. Šipkov grm je tvoril del ograje, ki je tekla vzdolž sadnega vrta. Nenadoma se je priklatil konj k ograji. „0, prosim vas, pomagajte mi, gospod,“ je rekla vila. „Ujela sem se v šipkov grm in se ne morem rešiti." Konj je pristopil in jo pogledal. „Hudo je prebivati na tem mestu," je rekel. „Kaj mi daš, da te izbavim iz njega?" „Dam vam zlate vajeti in srebrno uzdo," je rekla vila. Konj je stresel z glavo. „Ni vredno," je dejal. »Opraskal bi si obraz. Moj gospodar me ljubi zbog lepe, žametaste kože in nikakor ne morem pripustiti, da bi si pokvaril svojo zunanjost. Razen tega imam nekaj prav lepe opreme. Gospodar gleda na to. Obžalujem, da vam nikakor ne morem pomagati. In se je odpravil proč. Kmalu nato je priletela taščica na šipkov grm. „0h, prosim te, gospa taščica, ali bi hotela priti bliže in mi pomagati?" je rekla vila. „Ne morem se rešiti." „Kaj mi daš, je rekla taščica, „če ti pomagam iz grma?" „Dam ti zlato jopico in srebrne šolničke," je rekla vila. »Prav lepa hvala," je dejala taščica, ampak meni se zdi, da to ni povsem po mojem okusu. Imam že lep, rdeč telovnik in mrzko bi mi bilo šopiriti se z zunanjostjo. Poleg tega imam strašno mnogo dela. Dobila sem mlado obitelj, ki moram skrbeti zanjo, in moj mož ne mara, da bi bila dolgo časa odsotna." In je odletela. Na polju onstran ograje so se pasle ovce in ena od njih je prišla žvečeč tik do šipkovega grma. „0, prosim, gospodična ovca," je rekla vila, »ali bi mi mogla pomagati odtod?" »Kaj mi daš, ako storim to?" je rekla ovca. »Naučim te peti, kakor pojejo vile," je rekla bela žena. »Dam ti tudi modrost. Bala se je namreč bolj in bolj in mislila, da bodo taki ljulbki darovi pregovorili ovco. Toda ovca je bulila glupo s svojimi steklenimi očmi. »To je vse prav dobro," je odvrnila, »toda slučajno imam prav lep glas od narave in tudi peti že znam precej dobro. Kar se tiče modrosti, ne vem povsem dobro, kaj je to, ampak zdi se mi, da ne zveni prav zanimivo. Veselega srca bi ti pomagala, ali trnje bi mi raztrgalo nežno, volneno suknjo, zato ne bom nikoli tega storila. Brez dvoma je dobra volnena suknja vredna več nego modrost." In okrenila se je proč. Vila je pričela obupavati. Mislila je, da ne bo nikoli, nikoli več mogla iti nazaj v vilinsko deželo. Toda vprav, ko je izgubila vse nade, se je priklatil zakasneli pujsek, zoprno kruleč in buleč okoli s svojimi malimi, modrimi očmi. Izvohal je vilo, sedečo sredi šipkovega grma z glavo sklonjeno na kolena. »Kaj ti je?" je vprašal pujsek. Vila je dvignila glavo. Zagledala je pujskov grdi, rdeči rilec, ki je ril med šipkovimi vejami. »Mislim, da te bom lahko rešil," je rekel, ko mu je povedala svojo nesrečo. »Nisem lep na pogled, ali imam dobro, trdo kožo in prav nič se ne bojim, da bi mi kaka odrtina pokvarila lepoto." Vohajoč in glasno kruleč je porinil glavo in pleča krepko v sredino šipkovega grma in napravil vili gladko pot za izhod. Vzdihnila je od olajšanja, ko je bila zopet prosta na žarkem solncu, a pujsek je stal in jo opazoval z začudenjem, kajti bila je ljubka stvarca. Zavedal se je bridko svoje grdote spričo njene lepote. Obrnil se je in jo popihal proti sadnemu vrtu. »Ne hodi, ne hodi odtod," je zaklicala vila. Pujsek se je okrenil. »Nagrade nisi prejel." »Ne maram nobene nagrade, hvala lepa,“ je zakrulil pujsek in se oddaljil. Toda vila je ostala pri svojem. Pohitela je za njim. „Moraš vzeti nagrado," je rekla. „Zelo nesrečna bom, ako je ne vzameš." »Ampak jaz nečem ničesar, hvala lepa," je rekel pujsek. „Zelo me je veselilo, da sem ti pomagal." Vila mu je stala nasproti, preudarjajoč, kaj bi mu mogla dati, da bi mu koristilo. Zdelo se je, da nihče ne mara njenih vilinskih darov. Merila ga je z očmi od vrha do tal. „Ali ne bi hotel kake stvari — stvari, ki bi te polepšala?" je rekla. V resnici je mislila »napraviti manj grdega," toda bila je tako hvaležna pujsku, da se je silno bala razžaliti njegova čustva. Zato je rabila ta izraz. »Bojim se, da je skoro brezupno," je dejal pujsek napol s smehom. »Kakor vidiš, sem tako grd stvor. Spremeniti bi me morala popolnoma. »Ampak gotovo — nekaj malega...“ je rekla vila preudarno kakor še nikoli. Vse to se je pa dogodilo zelo davno, ko so imeli pujski popolnoma ravne repe kakor večina drugih živali. Opazujoč njegov rep, je prišla vila na pravo misel. »Vem, vem," je rekla. »Kratek rep dobiš. To bo neizmerno izboljšanje in tako nenavadno." Pujsek je pogledal dokaj vzradoščeno. »Dobro, napravi po svojem okusu," je rekel. »Ne morem videti svojega repa, ampak vsekakor si upam reči, da tvoje delo ne bo slabo." Tedaj se je dotaknila vila pujskovega repa s svojo čarobno paličko in rep se je hipoma zvil v lepe obrdčke. Do tistega dneva niso imeli pujski nikoli vretenčastih repov in sedaj veste, kako so prišli do tega lepega okrasa. Pri nakupu srečk razredne loterije, vojne škode in vseh vrednostnih pa~ pirjev se obrnite na ZADRUŽNO BANKO V LJUBLJANI, ALEKSANDROVA C. ZA STAVBE po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les vsako množino v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina, parna žaga. Ljubljana, Dolenjska cesta. Knjigarna ■^^■■1 Neva založba r. z. z o. z. LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 19 in Podružnica prej I. Giontini L J U B L J AtN A, MESTNI TRG ŠTEV 17 priporoCa v nakup avojo bo- ■■ ; I Kato zaloKO vseh Šolski li In ■ • B pisarniških potrrhsfin torknji- MS* H KO l.istno lil (IrnKill znlnzli. lina ■ ■ tudi vidiku zalogo Inirv za ■ slikanje na blago in svilo. Favorit modni album sezonski. .... Din 26*—. Favorit mesečnik stane...............Din 8*—. Od teh dveh modnih zvezkov se dobe vsi posamezni kroji v različnih velikostih. Cena krojev 5*—, 10*-, 12*— in 15’— Din. Naročajo se edino le pri tvrdki A. KRISPER, Ljubljana, Mestni trg. Glavno zastopstvo za Slovenijo. Priporoča ae knjigoveznica galanterijska delavnica, okvirji za slike MATKO POGAČNIK 14ubljana, Sv, Florjana ul. 12 Naše knjige Vodnikova pratika za 1. 1928. (Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani, 1927.) Priročna in lične zunanjosti je tudi letošnja Velika ali Vodnikova pratika založne družbe. Poleg koledarskega dela vsebuje večji del poljudno pisane poučne in strokovne članke, od katerih bodo čitatelje posebno zanimali zdravstveni črtici o golšavosti in padavici ter članek „Perpetuum mobile". Umesten je odlomek o cirilici, saj je zlasti starejšim ljudem pri nas ta pisava še vedno v nekak strah. Želeli bi kaj več čtiva, pri besedah pa pravilnega tolmačenja (vedja ni obrv!). Leposlovje je zastopano pičlo. No, družba je že imela vzrok, da je ravnala tako. ..Pravljica o grofičku-krofičku" je kaj ljubka in bo deci ugajala. Prijetno se čita potopis „Po sinji Adriji", ki je začinjen s hudomušnimi epizodicami. Vsebino pratike oživljajo šale, uganke in podobna drobnjav. F. P. Dr. Ivan Lah: Vodniki in preroki. (Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani, 1927.) V okvir dveh heretikov — Trubarja in Cankarja je vpletel dr. Lah našo kulturno zgodovino, ki ji je dal zunanjo obliko 14 poglavij z uvodno in zaključno besedo. Po besedah angleškega misleca Carlyla, da je zgodovina sveta življenska zgodovina velikih mož, nam je podal življenjepis 14 glavnih predstaviteljev našega kulturnega življenja. Hkrati nam je naznačil pot, ki jo hodi vsak narod, iz sužnosli v deželo svobode in nam pokazal naloge in cilje prerokpv in vodnikov ter njihovo uresničenje. Pisatelj upravičeno razlikuje vodnike in preroke, zakaj njihove naloge šo različne. Naloga prerokov je, da razgrinjajo daljna obzorja, da govore vzvišene besede o bodočnosti in proslavljajo v pesmih obljubljeno deželo svobode. Vodniki pa imajo težjo zadačo, ker so vedno izpostavljeni strastem množice. Gorje vodniku, ako se zazdi množici, da pot, ki jo kaže, ni prava! Naši vodniki so se zavedali svojih dolžnosti. Pisatelj pravi o njih: „Njih cilj je bil: razširiti slovensko misel, okrepiti slovenstvo z gospodarskim delom, pridobiti narodnemu jeziku popolno pravico v .šoli in uradih ter osvoboditi narod zastarelih nazorov, ki so se zdeli Tadi splošnega evropskega napredka ovira za svoboden razvoj na duševnem in gospodarskem polju." Njihova setev je šla v klasje. ..Bohotno se je raz-rastla naša kulturna njiva tekom zadnjih desetletij. Število delavcev se je podvojilo in potrojilo; mladina je nesla evangelij novega življenja v narod, ki je sprejel besede naših novih glasnikov in se je pripravljal na odločilni boj. — Tako smo stopili v svojo narodno državo." In sedaj smo tu. Pred nami se odpl^io novi vidiki, nova obzorja, nove naloge. Nestrpno se oziramo po novih vodnikih in prerokih. Temeliil .Itfeso jih postavili dosedanji kulturni glasniki, so solidni. Proust jnas bodri in daje upanja na lepše dni. «4» , Knjiga je pisana trezno, brez namišljene in prenapete romantike, poljudno in z veliko ljubeznijo. Vsebuje marsikaj širšim krogom neznanega. Tako bodo mnogi tu pač prvič čitali, da nam je postavil prvi jasni politični program že Levstik 1. 1867., takrat torej, ko bi se bili še lahko rešili dualizma. Oprema knjige je, kakor pri vseh izdajah založne družbe, okusna. Škoda, da so fotografije tako zabrisane! Hrib s cerkvico v Poljanski dolini se ne imenuje Sv. Bol-fenk, nego Sv. Volbenk ali, kakor pravijo Poljanci, Sv. Volnik. F. P. Griša: Prebujenje. Pesnik Griša je zbral 40 strani obsegajočo zbirko, ki je žal premalo pregledana in prepovršno sestavljena. V zbirki je vendar več pesmi, ki so dokaj lepe, od kojih napravi globlji vtis sonet ..Mladosti". Ti si mladost kot šumenje pomladi skoz les, smeh jelke-device, uporni molk bora-orjaka. Po žilah se tvojih srebrna lepota pretaka kot meseca mleko po nedrih zasanjanih bTez. Knjigo je založil pesnik sam, a tiskala jo je tiskarna ,.Sava“ v Kranju. Griša: Mozaik. Boljša od 'Griševe zbirke je ta knjiga, ki jo ;e izdal pesnik v samozaložbi, opremljeno s svojim portretom, a tiskana je bila pri Slatnarju v Kamniku. Prva pesem ..Domovini" je bila nagrajena: O domovina, ti našega bitja vsebina Poljubljena bela planika s Triglava-mejnika, ki vsakikrat, kadar pogleda jo tujec vstrepeče — in gleda na jug, kjer se v solncu svetlika goli Koritnik ob rami Albanije divje preteče- Pozdravljena žitnica, solnčnega smeha bogata, matica pesmi, svobode, krvi in jezika, kjer modra se Donava tiho, sanjavo pomika, skrivaje v naročju bogate lepote Banata. Pozdravljene bele pečine, kjer orel naš seda na čelo ponosnega kršnega Kajmakčalana, ko meril je pazno načrte in pota soseda, ki čaka, da tekmeca zgrabi, ko stara se sceli mu rana. Pesnik Koritnik ima v sebi mnogo sočne poezije, žal da včasih ustvarja, ko občutena pesem še ni v njegovi notranjosti dozorela in zato zaide v verzifikacije. 1 / Ivornica kemjčnih in farmacetovskih preparatov Ph. Mr. J. Kolar -- Ljubljana VII. Priporoča cenjenemu občinstvu: iMDVRnFEII proti 9lavobolu’ neuralg. i revm. bo-LlVIr TnUlLn jeznim ischias, živino bolen je zob. SJVIEŠfilCE. Mačeha. „Povej Janezek, kako se ti dopade nova mati, ki sem ti jo pripeljal iz Ljubljane." „Mislim, da bi tako lahko tukaj dobil." Kriza. Samo še malo potrpite gospa Jugoslavija, gospodje poslanci si še niso edini, kdo vas sme rešiti. Odkritosrčen odgovor. V malem industrijskem trgu je živel delavec, katerega je že dolgo bolel vrat. Vedno slabše in slabše je bilo in naenkrat ni mogel več požirati. Šel je h blagajniškem zdravniku, pa ga ni bilo doma, ker se je odpeljal na deželo. Pa je šel k drugemu zdravniku. Ta ga je preiskal, zmajal z glavo in mu dejal: „tako je, dragi moj, če ne boste še danes operirani, je z vami konec. Tukaj ne morem prav nič napraviti. Svetujem vam, da se s prvim vlakom peljete v mesto, v bolnico — tam vam bodo pa že pomagali." Mož se je res peljal v bolnico, se pustil operirati in je prišel po treh tednih zopet zdTav domov. NI trajalo dolgo, pa je prišlo od bolnice pismo na bolniško blagajno, da naj plača 300 Din operacijskih stroškov in 600 Din za oskrbo. — Pa se bolniška blagajna stogoti in odpiše, da ne plača prav nič, češ, da ni ona poslala moža v bolnico. Zdaj pa so se ujezili tudi pri bolnici in tudi pri-merno odpisali; bolniška blagajna pa ni popustila — in tako so pisarili pol leta sem in tja — dokler končno ni prišla zadeva pred okrajno glavarstvo. I Tam se pa niso dolgo obotavljali ampak so hitro pisali občini naj ugotovi in obratno spoToči: 1. Ali je bila operacija neobhodno potrebna. 2. Ce da, ako bi se ne bila mogla izvršiti tudi na licu mesta, in 3. Koliko stroškov bi v tem slučaju nastalo. Župan je oddal odlok v rešitev občinskemu zdravniku in čez dva dni je prejelo okrajno glavarstvo sledeč odgovor: ad 1. Operacija je bila neobhodno potrebna. ad 2. Operacija bi se bila brez nadaljnega lahko izvršila na licu mesta, ad 3. Stroški v tem slučaju bi bili: Operacija: 300.— Din. Obveze: 400.— Din. Pogreb: 1500,— Din. Na policiji. Kako se pišete? Janez Tihotapec. Kaj delate? Skušam obdržati svoj priimek v skladu s poslom. Vrhunec tehnike pisalni stroj „Triumph“ 10 Specialna mehanična delavnica Ljubljana, Kolodvorska 26, dvorišče LUDVIK ŽITNIK. Pri nakupu — prodaji nepremičnin posreduje najuspešneje REALITETNA PISARNA družba z o.z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4. RR9H3SHE KLOBASE zajamčeno prvovrstne kakovosti nudi tvrdka E9HLD POPOfliČ, LlUBUBNil. Elektrotehnično podjetje ARHAR IN DRUG LJUBLJANA VII, Celovška c. 80 Prevzema vsaka dela, kakor dalno-vode, hišne instalacije, zvonce, radio itd. Solidna postrežba. Cene zmepne. HIGIJENIČNA PRALNICA IN SVETLOLIKALNICA FR. ŠIMENC LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8. Kemično snaženje oblek. & Zahtevajte povsod BATTLE AXE JAMAICA RUM BAKER’s TEA Pasite na ponaredbe! ! Proti vsem boleznim deluje ugodneje kot vsako drugo zdravilo le „FLORIAN". Ako hočeš ostati zdrav, ne uživaj drugih pijač temveč pl| „Florlan** doma in izven domu — naj ne manjka v nobeni hiši. Originalni ,,Florian*‘ Izdeluje le Tovarna: E. JERAS & DRUG, LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 33. Zahtevajte cenik ln vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno. IVAN ŠIMENC cvetličarna - vrtnarstvo Šelenburgova 1. • Gradišče 12. JL LJUBLJANA JL Priporoča: • CVETLICE — ŠOPKE — VENCE DEKORACIJE - ARANŽMAJE i. t. d. * r . r KONCEStJONIRANO ELEKTROTEHNIČNO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.MiiiiiHiaieiiiiiiiuii rUUUL I Ut iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiinniiiiimiiiiim IVAN MIHELČIČ LJUBLJANA - LEPI POT ŠTEV. 12 se priporoča cenj. občinstvu, za vsa v to r stroko spadajoča dela. v Delo .solidno. Cene zmerne. EXPRESS DRUŽBA Z O. Z. Prodaja avtomobilov, motociklov, koles in nih delov, pneumatike, bencina, olja itd. > Mehanična delavnica. LJUBLJANA, Vegova ul. s Poceni ln najboljše likerje: pelinkovec rum konjak slivovko brinjevec , . A , vino Vermut dobavlja le ■ prenCIco ..Zlotoijoo" TVORNICA KONJAKA IN LIKERJEV VELEŽGANJARNA VIKTOR MEDEN LJUBU ANA, CELO VŠK V CESTA 10 TELEFON ŠTEV. 3071