Naši dopisi.
iz jVoVOlueSta 27. maja.   (O kmetijski soli na Dolen-\  s0   se vendar tudi naši   „mestni očetje"  zdramili .     1.  deželnemu   odboru   v  Ljubljano   poslali   peticijo, \- v presoji   svoji:   ali   se ima Grm ali Raka kupiti šolo*   gleda na   občno korist  šole in dežele,   ne pa privatne interese,   za katere je „Slov. Narod", iTkor Nemec pravi, „so viel Staub aufgewirbelt". Noben xinvek,   ki   se   ni   s pametjo skregal,   vendar  ne more «   ue priporočati za   napravo deželne  kmetijske šole, šole, pravimo, in ne za druzega. V deželnem zboru bilo že jasno dokazano,   kako   raztreseno je   po-pStvo Raka na   tri komade,   ki   drug  od   druzega po 0 daleč saksebi ležijo, vsi skupaj pa v zatišji dežele. \ | nekaj   še  ni  bilo  povedano ,   namreč to ne,   da na 0]je Čistibrega, Mršečevasi in Hrvaškega Broda skoro rsko leto povodenj sega  iz   reke Krke in potoka Radule.   Da je to resnica, naj, kdor ne verjame, le gre urašat c. k. da v k arij o,   pa   bode onde našel operate podpisovanje davkov   prizadetih ondašnjih zemljišč,    če se tedaj Raka kupi za šolo, kupi se p o vođini s k i kos   naše   dežele,   in   š<>la   na   takem   mestu imela bi res priliko praktično se uriti v napravi jezi in
»zagraj po Holandskem ali Belgiškem načinu. To vse je naša mestna županija odkrila v svojem pismu si. deželnemu odboru, da vidi, da „ni vse zlato, kar se je svetilo" — v najetih časniških spisih.    Ko   bi bil gosp.
 Smola ali naši meščani reklame tako delali za Grm, kakor so jih protektorji Rake neprenehoma delali zase, menda bila bi že pred deželnim zborom zginila vsa te-mota in videlo bi se bilo, kaj je pravo in kaj je za šolo pripravno, kaj pa ne. Upajmo, da vendar še zdaj ni prepozno. Iz Kranjske Okolice 27. maja. — Ko so „Novice" v svojem 4. in 7. listu povedale, kako poštar Masel v Šenčurji pošilja sprejeti denar po pošti, se je on hudo grozil nad „Novicami". Zdaj pa se je pokazalo, da so resnico govorile, čeravno ga je grozno v oči zbodla. Cujte tedaj, kaj se je zgodilo! 11. dan t. m. je prišel iz Trsta poštni komisar in je Maselnovo rokovnjaštvo z denarjem v preiskavo vzel. Kaj je ta preiskava premalo ali preveč razodela, v to se na drobno ne spuščam in le to povem , da nasledek te preiskave je bil ta, da mu je c. k. Tržaško poštno vodstvo poslalo namestnika,*) ki v njegovi hiši in na njegove stroške pošto opravlja. Prav se mu godi temu človeku, ki se je zmirom rad vtikal v druge in take reči, za katere nima ne vednosti ne poklica. Res čuditi se mora vsak, kdor ga pozna, kako da človek na kmetih se mora tako globoko pogrezniti v nemčurstvo in konfesionslozerijo sedanjega časa, da namesti priprostega Maseljna bi se zdaj lahko pisal Massssselj.
Godešee pri Škofji Loki 30. maja. (Strašen požar.) Dopoldne 22. t. m., ko smo bili vsi na polji, začelo je goreti in mahoma je pogorelo 9 hiš, zunaj 3 podov, prav do tal, tako, da druzega ni pstalo kakor osmojeni zid. Med pogorelci so tri vdove in en kajžar, ki je ravno na polji bil in mu ni druzega ostalo kakor to, kar je na sebi imel. Zavarovani so bili zunaj enega ysi, al le za malo, ker vsak težko plačuje. Ker je de-2elni zbor pogorelcem v Mavčičah zdatno pomoč naklonil, naj bi se si. deželni odbor tudi naših siromakov ^^BulUJ^*)    Ob enem  se zahvalujem  vrlim Ločanom,
*) Kakor   c. k. poštne direkcije razpis v ,,Laib. Zeitg."
18. maja   oklicjije,  je Maselnu   že   pošta   vzeta.    Prav tako!                                                                            Vred#
) Vredništvo bode rado sprejemalo darove in jih gosp. upanu Škofjeloškemu izročilo. Do si. deželnega odbora pa ' Je treba pismeno s prošnjo obrniti.                         Vred.
ki so nam s svojo gasilnico na pomoč prišli, in pa g. fajmoštru Primožu Remcu in gosp. kaplanu Andreju, ki sta nam blagovoljno pomagala gasiti in nas tako rešila še veliko veče nesreče.
Janez Jugovic, posestnik, ki ni pogorel in le za svoje uboge sosede prosi pomoči.
Iz Bizovika. (V prvo besedo čitalnice v nedeljo 6. dne t. m.) popoldne ob 5. uri vabimo vljudno vse naše ude, pa tudi ude sosednih naših čitalnic. Nadjamo se, da bodo zadovoljni s tem, kar jim mlada naša družbica more s pomočjo častite čitalnice Ljubljanske ponuditi. Vstopnina je 10 kr.
Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 25. in 29. maja.) Za 5 razpisanih sirotinskih milodar ni h ustanov (štipendij) seje oglasilo 118 prošnjikov; za najrevniše zapuščene otroke so bili spoznani: Karo! Hut iz Ljubljane, Franca Zavinšek iz Šmarije, Marija Zgavec iz Vipave, Janez Rant iz Stare Loke in Marija Cepuder iz Postojne , katerim so bile podeljene štipendije iz sirotinskega zaklada. — Izpraznjene 4 Schel-lenburgove dijaške ustanove so bile oddane dijakom: Ludoviku Teksterju, Juliju Mali-tu, Francu Koče varj u in Albinu Ogrincu. — Na dopis deželnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se učiteljska služba v Toplicah poleg Novega mesta podeli sedanjemu učitelju v Košani Antonu Požaru. — Posvetovalo in sklepalo se je o pogodbi s prihodnjim ravnateljem nemškega gledišča Julijem Schwabe-om.
—   (Odbor Matice slovenske) se je po novih volitvah občnega zbora 22. dne u. m. na novo ustanovil ter volil svoje funkcijonarje. Za predsednika je bil enoglasno voljen dr. Janez Bleiweis, ki, čeravno zel6 nerad, je prevzel častni posel s tem pogojem, da ga odbor blagovoli oprostiti predsedstva, kedar bi to želel. Za podpredsednika sta bila voljena gospoda Peter Kozler in profesor Pleteršnik; vsi drugi gospodje opravilniki so ostali dosedanji; odsek „za narodno blago" se je združil z odsekom „za izdavanje knjig", pa se je še pomnožil po novih odbornikih: prof. Urbasu, prof. Wiesthalerju in Stegnarju. Gosp. Fr. Ravnikar ni prevzel odborništva. Poročilo vseh razprav te seje prinese prihodnjič „zapisnik".
— (Banka Slovenija) je imela v pričo cesarskega vladnega svetnika g. Pallerja 31. dne t. m. svoj občni zbor, v katerem je bilo po pričujočih delničarjih zastopanih 490 delnic. Zboru je predsedoval podpredsednik gosp. Jože Debevec. Iz njegovega poročila, ki ga je ud upravnega sveta gosp, Bezenšek iz Stajarskega slovenski čital, je v veselo tolažbo razvidel zbor, da si je banka „Slovenija" že zdatno opomogla in da ni dvombe več, da se postavi zopet na trdne noge z mo-ralično pripomočjo rodoljubnih mož. Zbor je pa tudi vsem gospodom, ki zdaj vsak po svoji nalogi oskrbujejo banko, in še posebno njenemu podpredsedniku, izrekel zaupanje s tem, da je potrdil do konca 1. 1874 segajočo bilanco, iz katere je gosp. EV. Potočnik, kot revizor bankinih računov, zboru naznanil le resume denarnega stanja bankinega. Dobiček v posamesnih zavarovalnih razdelkih se šteje sicer še le na stotine; al veselo je vsaj to , da ni zgube, ampak da se kaže že nekoliko dobička. Ker nam danes ne dopušča prostor, da bi obširneje govorili o razpravah današnjega zbora, odložimo to za drugi pot, in le to željo izrekamo, naj bi častito vodstvo kolikor mogoče razglasilo vse, ker delničarji radi zvedo o stanji banke naše. Očitnost je najmočnejši ščit proti vsemu sumičenju in sovražnemu natolcevanju.
—   (Procesije sv. Res. T.) je, kakor drugod, tako tudi v Ljubljani,   letos večidel motilo   deževno  vreme;
187
to se je že tudi druga leta večkrat pripetilo; novo pa je pri nas letos — v letu 1875 brezverskega liberalizma bilo to, daje mestni župan prepovedal stoletno navado majev v predmestjih Ljubljanskih! Ta prepoved se pač zelo vjema z zabavljico, ki smo jo slišali memogrede na ulicah iz ust , ki so tičala pod streho nekega cilindra, rekši: „prav je, da se je ploha vlila, bo vsaj konec te ciganjarije po ulicah"! V Lincu je „Tagespost" prinesla bogokleten članek, zarad katerega je bila zazežena. Bismark more res vesel biti svojih pajdašev v Avstriji ! — Zdaj bo pač mesto gotovo mnogo bolj zdravo, ulice čednejše in javna varnost mnogo veča, ko do zdaj , dokler so se smeli še maji postavljati.
—   {Imenovanje.) Gosp. V. Je v ni k ar, dozdaj dež. sodnije svetovalec v Ljubljani, je postal predsednik deželne sodnije v Novomestu — namestu g. Grčarja.
—  (Gosp. J, Nolli), vodja slovenskega gledišča, je pretekli teden pel v Zagrebškem gledišči. „Obzor" piše, da je bil sprejet po občinstvu z gromovitim ploškom in venci s krasnimi trakovi in da si je s svojim petjem pridobil navdušeno pohvalo.    Čestitamo!
—  „Slov. Narod" ima danes zopet druzega škofa Ljubljanskaga, namreč gosp. prosta dr. Pogačarja, ko je še le pretekli teden knezoškofa Widmerja pustil na prestolu. „Narod" ima z Ljubljanskim škofom res toliko težav, kakor da bi bil naj huji klerikalec.
— („Tagblatt") včerajšnji konstatira, da je bil dr. Z ar ni k. le po milosti n em čurj ev voljen v deželni odbor. Kaj se pa potem v „Narodu" repenčite!
188