Glasba zdravi Vloga glasbe v pediatričnem okolju Uredile Katarina Habe Katarina Lia Kompan Erzar Petra Brdnik Juhart Prispevki v monografiji Glasba zdravi celovito in uravnoteženo obravnavajo problematiko glas-bene terapije v pediatričnem okolju, pri čemer združujejo zgodovinski, teoretični, raziskovalni in praktični vidik. Aktualnost se kaže v povezo-vanju empiričnih ugotovitev z novimi pristopi in tehnologijami, argumentacija pa temelji na znanstvenih ugotovitvah. Posebej dragocene so tudi izkušnje študentov in zdravstvenega osebja. Monografijo odlikuje jasen vpogled v potencial glasbe kot celostnega terapevtskega sredstva ter nakazuje potrebo po nadaljnem raziskovanju in sistematičnem vključevanju v širšem bolnišnič-nem okolju. Karolina Šantl Zupan Monografija predstavlja temeljno delo, ki ce lost­ no naslavlja vlogo glasbe pri obravnavi bolnih otrok. Predstavljena je možnost uporabe glasbe tako v primarni pediatriji kot v bolnišničnih obravnavah. Predstavljene so vse terapevtske možnosti uporabe glasbe, glasbena terapija, medicinska glasba oz. glasbena medicina ter tudi zvok kot način zdravljenja bolezni. V okviru pre-glednih prispevkov so predstavljene relevantne raziskave s področja uporabe glasbe in glasbe-ne terapije pri obravnavi bolnih otrok v raznih pediatričnih subspecialnostih, prav tako pa so predstavljeni rezultati lastnih raziskav, opravlje-nih v zadnjem času tako v sklopu primarne pedi-atrije, predvsem pa v okviru glasbenih nastopov ter glasbenoterapevtskih intervencij na Pediat­ rični kliniki UKC Ljubljana. Marko Pokorn Glasba zdravi Vloga glasbe v pediatričnem okolju Uredile Katarina Habe Katarina Lia Kompan Erzar Petra Brdnik Juhart Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju Uredile · Katarina Habe, Katarina Lia Kompan Erzar in Petra Brdnik Juhart Recenzenta · Karolina Šantl Zupan in Marko Pokorn Tehnična ureditev · Tajda Senica Lektoriranje · Davorin Dukič Prelom · Primož Orešnik Izdali in založili Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, 6000 Koper Ljubljana in Koper · 2025 © 2025 Avtorji Brezplačna elektronska izdaja https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-544-3.pdf https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-545-0/index.html https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3 Projekt »Glasba zdravi – oblikovanje podpornega čustveno-socialnega okolja v pediatrični bolnišnici s pomočjo glasbe« je bil financiran v okviru Razvojnega stebra financiranja 2021–2024 (RSF 2021–2024), in sicer znotraj ukrepa Vzpostavitev EUTOPIA mreže ambasadorjev zaposlitve in lokalne kontaktne točke (S.E.4.1). Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI.ID 256235779 ISBN 978-961-293-544-3 (Založba Univerze na Primorskem, PDF) ISBN 978-961-293-545-0 (Založba Univerze na Primorskem, HTML) Vsebina Beseda urednic 7 Katarina Habe, Katarina Lia Kompan Erzar in Petra Brdnik Juhart Glasba kot sredstvo zdravljenja – historični vidik 13 5 Tina Bohak Adam Zdravilna moč zvoka 27 Ilonka Pucihar Glasbena terapija v pediatričnem okolju – pregledna raziskava 43 Špela Loti Knoll, Ema Trček in Maja Otič Vloga glasbe v primarni pediatrični ambulanti 69 Petra Brdnik Juhart in Anja Radšel Glasbene intervencije v pediatričnem okolju 89 Pika Drstvenšek in Katarina Habe Glasbeni obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana – doživljanja 107 in opažanja študentov glasbe Katarina Habe in Nina Suljić Zdravilna moč glasbe v očeh medicinskega osebja pediatrične klinike 137 Katarina Habe, Petra Štibelj, Katarina Lia Kompan Erzar in Petra Brdnik Juhart Evalvacija učinkov glasbene terapije na otroke, starše 167 in zdravstveno osebje na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Uroš Kosič, Eva Lavriha in Petra Štibelj Glasba kot relacijsko orodje v pediatričnem okolju 187 Katarina Lia Kompan Erzar Zaključek 203 Katarina Habe, Katarina Lia Kompan Erzar in Petra Brdnik Juhart English Summaries 205 Beseda urednic Katarina Habe Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo katarina.habe@ag.uni-lj.si Katarina Lia Kompan Erzar 7 Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta lia.kompan@teof.uni-lj.si Petra Brdnik Juhart Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta petra.brdnik@pef.uni-lj.si © 2025 Katarina Habe, Katarina Lia Kompan Erzar in Petra Brdnik Juhart https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3.0 Glasba je od pradavnine tista prvinska govorica, ki nagovarja izvor-no esenco človeka. V svoji univerzalnosti presega meje časa, prostora in kulture ter nas povezuje v skupnost, ki jo zaznamuje iskanje smisla in občutenje človeškosti. Že od prvih korakov človeštva na Zemlji je ime-la zdraviteljsko moč: pomirjala je telo, prebujala duha in krepila vezi med posamezniki. Skozi tisočletja je ostala zvesta spremljevalka naše-ga obstoja, most med notranjim svetom posameznika in kolektivno iz-kušnjo človeštva. V času, ko postajamo kot družba čedalje bolj individualizirani in di-gitalizirani, prav mehki dotik zvoka in glasba opominjata, kdo v resnici smo in kakšen je naš smisel. V nas prebujata izvorno dušno pesem, ki nas vodi k sozvočju, ter nas spominjata, da smo del širše harmonične celo-te – Človeštva. Še posebej danes, ko na vsakem koraku srečujemo razdo-re in nasprotja, je ključno, da gojimo poti prihodnosti, ki krepijo občutje povezanosti, empatije in skupnega dobrega. Glasba je pri tem ena naj-močnejših sil, saj odpira vrata k dotiku duše in k zavesti, da smo več kot posamezniki – smo skupnost. Monografija Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju je drago-cen prispevek k razumevanju in udejanjanju tega poslanstva. Združuje umetnost in znanost ter gradi mostove med različnimi generacijami in strokovnimi profili, ki si z roko v roki prizadevajo za skupen cilj: ustva-riti čustveno in socialno podporno bolnišnično okolje. V njem lahko ot-roci in mladostniki lažje prehajajo skozi proces zdravljenja, ob tem pa oporo najdejo tudi njihovi starši in zdravstveno osebje. Knjiga je razdel-jena na dva vsebinska sklopa, ki se med seboj prepletata in nadgrajuje-ta: prvi osvetljuje temeljne razsežnosti glasbe in zvoka kot terapevtskega sredstva, drugi pa prinaša aplikativne pristope in klinične raziskave, ki poglabljajo razumevanje relacijske in sistemske vloge glasbe v pediatrič-nem okolju. Devet poglavij skupaj oblikuje celostno sliko o pomenu glas-be v zdravstvu, zlasti pri delu z otroki, njihovimi starši in zdravstvenim 8 osebjem. *** V prvem delu monografija razgrinja zgodovinske, fizikalne, nevroz- nanstvene in klinične temelje, ki utemeljujejo sodobno uporabo glasbe rt v terapevtske namene. Poglavje »Glasba kot sredstvo zdravljenja – his- ha torični vidik« (Tina Bohak Adam) oriše pot glasbe od prazgodovinskih u obredov in antičnih filozofskih teorij o njenem zdravilnem učinku do in- n stitucionalizacije glasbene terapije v 20. stoletju. Razkriva, kako se je ik J rd glasba skozi čas iz mističnega sredstva preoblikovala v znanstveno pod- ra B prto metodo zdravljenja. Sledi poglavje »Zdravilna moč zvoka« (Ilonka et Pucihar), ki predstavi fizikalne in biološke mehanizme delovanja zvo- n P ka na človeško telo. Zvok ni zgolj dražljaj, temveč vibracija, ki posega v ar i rz celične procese, hormonsko ravnovesje in nevrološke funkcije. Avtorica an Ep osvetli terapevtske učinke tradicionalnih instrumentov in opozori na po- men nadaljnjih raziskav na tem področju. om Na teh temeljih se razvije poglavje »Glasbena terapija v pediatrič- ia K nem okolj«u (Špela Loti Knoll, Ema Trček in Maja Otič), ki prinaša a L in sistematični pregled raziskav uporabe glasbene terapije na različnih pe- ar diatričnih področjih – od neonatologije do onkologije, nevrologije, psihi- at atrije in paliativne oskrbe. Poglavje pokaže, kako glasba pozitivno vpliva e, K tako na fiziološke parametre otrok kot na njihovo čustveno doživljanje ab a H in kakovost hospitalizacije. Podobo zaokroži poglavje »Vloga glasbe v in ar primarni pediatrični ambulanti« (Petra Brdnik Juhart in Anja Radšel), at ki širi razumevanje terapevtske vloge glasbe v ambulantnem okolju. Iz- K sledki raziskave med slovenskimi pediatri kažejo, da glasba pomaga pri zmanjševanju stresa, spodbuja sodelovanje otrok pri pregledu in prispe-va k prijaznejšemu delovnemu vzdušju. Čeprav se glasba v ambulantah večinoma uporablja intuitivno, raziskava opozarja na njen velik potenci-al za sistematično vključevanje v primarno zdravstveno prakso. Glasba v pediatričnem okolju pa ni le dopolnilo k zdravljenju – je nosilka odnosa, varnosti in upanja. V času, ko se otrok in starš sooča-ta z negotovostjo bolezni, ponuja prostor, kjer se lahko znova srečata in uglasita. Prav zato se drugi del monografije posveča aplikativnim pris-topom, raziskovalnim vpogledom in primerom dobre prakse. Posebno mesto imajo glasbene intervencije v živo, ki so se izvajale na Pediatrič-ni kliniki UKC Ljubljana – uspavanke, improvizacije, glasbeni obiski v bolniških sobah in čakalnicah. Te intervencije niso zgolj estetski trenu-tek, temveč sprožilec relacijskih mehanizmov, ki povezujejo otroke, star-še in zdravstveno osebje. Poglavje »Glasbene intervencije v pediatričnem okolju« (Pika Dr-stvenšek in Katarina Habe) prinaša sistematični pregled 15 empiričnih raziskav. Avtorici analizirata tako glasbeno terapijo kot glasbeno medici- 9 no ter ugotavljata, da obe prispevata k zmanjševanju anksioznosti, bole-čine in stresa, ob tem pa krepita čustveno regulacijo in kakovost življenja otrok ter njihovih staršev. Največ koristi se kaže v personaliziranih, več- čutnih oblikah terapije, kot je metoda Euterpe, čeprav raziskave opo- ic zarjajo na metodološko heterogenost in potrebo po obsežnejših študijah.n V nadaljevanju poglavje »Zdravilna moč glasbe v očeh medicinske- red ga osebja pediatrične klinike« (Katarina Habe, Petra Štibelj, Katarina a u Lia Kompan Erzar in Petra Brdnik Juhart) predstavi odzive medicin- sedBe skih sester in zdravnikov, ki glasbo prepoznavajo kot pomembno orodje pri zmanjševanju stresa, krepitvi timske povezanosti in ustvarjanju pri-jaznejše klime. Kvantitativna raziskava potrjuje visoko podporo glasbe-ni terapiji in kaže, da glasba prinaša dobrobit tako otrokom kot staršem in osebju. Temu sledi poglavje »Evalvacija učinkov glasbene terapije na otroke, starše in zdravstveno osebje na Pediatrični kliniki Univerzitet-nega kliničnega centra Ljubljana« (Uroš Kosič, Eva Lavriha in Petra Štibelj), ki temelji na opazovanjih in intervjujih študentov med hospita-cijami. Njihove refleksije razkrivajo neposreden vpliv glasbe na obrazno mimiko, razpoloženje in sproščenost otrok ter pričajo, da so bile terapi-je zanje ganljiva in smiselna izkušnja, ki je poglobila razumevanje tera-pevtskega odnosa. Prav posebno perspektivo pa prinaša članek »Glasbeni obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana – doživljanja in opažanja študentov glasbe« (Nina Suljić, Katarina Habe), v katerem avtorici predstavita, kako je glasbeno udejstvovanje in izvajanje glasbenih obiskov oblikova-lo mlade glasbenike ter jim odprlo povsem nov pogled na vrednost in pomen njihovega glasbenega izvajanja. Glasbeni obiski so pozitivno vpli-vali na študente glasbe, saj so spodbudili njihovo osebnostno rast, zmanj-šali izvajalsko anksioznost ter razkrili zdravilno moč glasbe za paciente, njihove starše, zdravstveno osebje in izvajalce intervencij. V zadnjem poglavju, »Glasba kot relacijsko orodje v pediatričnem okolju« (Katarina Lia Kompan Erzar), se poglobimo v glasbo kot temelj-ni relacijski medij. Avtorica izpostavi, kako glasba aktivira prirojene me-hanizme čustvenega odzivanja in navezanosti ter odpira prostor za stik, varnost in odpornost – ne le pri otroku, temveč tudi pri starših in tera-pevtih. V bolnišničnem okolju, kjer je vsak trenutek dragocen, se glasba razkrije kot most, ki povezuje in zdravi. *** Ob prebiranju te monografije vam morda pride na misel trenutek, ko vas je glasba dosegla tam, kjer besede niso mogle. Uspavanka, ki vas je v otroštvu pomirila, pesem, ki vam je pomagala skozi bolečino, ali me- 10 lodija, ki vas je povezala z nekom, ki ga imate radi. Takšno moč glasba razkriva tudi v pediatričnem okolju – moč, da zdravi, povezuje in daje upanje. Zato ta monografija ni zgolj zbirka znanstvenih uvidov, temveč tudi manifest človečnosti – povabilo, da skozi glasbo ponovno odkrije- rt mo, obudimo in plemenitimo tisto, kar je v nas najčistejše, najsočutnej- ha še in najhumanejše. u *** n Zahvaljujemo se Univerzi v Ljubljani za podporo pri izvajanju pro- ik J rd jektov, kot je dotični, ki znanstveni pristop aplikativno prenašajo v ožje ra B in širše slovensko družbeno okolje za dobrobit posameznika in druž- et be. Projekt Glasba zdravi se vsebinsko umešča v zagonski raziskovalni n P program Akademije za glasbo Glasba kot inkluzivno sredstvo za spod- ar i rz bujanje duševnega zdravja in psihološkega blagostanja pri ranljivih sku- an Ep pinah. Pomembna vloga akademskega okolja je namreč tudi v vzgoji in ne zgolj v izobraževanju sodobnih generacij mladih ljudi, ki se zaveda- om jo pomena lastnega znanstvenega in/ali umetniškega delovanja z name- ia K nom iskanja poti tako na področju naravoslovja in tehnike kot tudi na a L in področju družboslovja, humanistike in umetnosti za dobrobit človeštva. ar at e, K ab a H in ar at K Glasba kot terapevtsko sredstvo ne predstavlja le zgodovinske konstante, temveč dinamično področje, ki se nenehno razvija na presečišču znanosti, umetnosti in tehnologije. Njena vloga v sodobni medicini ni zgolj dopolnilna, temveč postaja vse bolj integrirana v celostne pristope k zdravljenju in rehabilitaciji. 1 Glasba kot sredstvo zdravljenja – historični vidik Tina Bohak Adam 13 Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo tina.bohakadam@ag.uni-lj.si © 2025 Tina Bohak Adam https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3.1 Razumevanje glasbe kot sredstva zdravljenja je prežeto z zgodo-vinskimi, s kulturnimi in z znanstvenimi spremembami, ki so obliko-vale sodobno glasbeno terapijo kot priznano zdravstveno disciplino. Zdravilne učinke glasbe so poznali že v najstarejših civilizacijah. Sta-ri Egipčani so pred več kot 4.000 leti glasbo uporabljali za zdravljenje bolnikov, v antiki pa so glasbi pripisovali magično moč očiščevanja, pomirjanja duha in zdravljenja telesnih bolezni. Pri številnih avtoh-tonih ljudstvih po svetu so bile pesmi, ritmi in zvoki ključni del ma-gičnih ter zdravilnih praks, kar potrjuje univerzalnost glasbe kot sredstva za krepitev zdravja in skupnosti. V srednjem veku so meni-hi uporabljali cerkvene napeve za lajšanje duševnih stisk in bolečin. Skozi stoletja so se razvijali različni pristopi k uporabi glasbe v tera-pevtske namene. Ti segajo od ritualnih in religioznih praks do sodob-ne glasbene terapije, ki se je kot znanstvena disciplina začela razvijati konec 19. stoletja. Glasbena terapija je v 20. stoletju pomembno pri-spevala k rehabilitaciji vojnih veteranov in danes ostaja ključen del so-dobne klinične prakse, ki temelji na interdisciplinarnem sodelovanju in se uporablja na različnih medicinskih področjih. V poglavju obrav-navamo zgodovinski vidik zdravilne moči glasbe od pradavnih časov do sodobnosti, s poudarkom na ključnih zgodovinskih prelomnicah, kulturnih razlikah, znanstvenih utemeljitvah ter aktualnih trendih in izzivih v klinični praksi. Ključne besede: glasba, zdravje, glasbena terapija, zdravljenje, dobro počutje, historični vidik Music as a Means of Healing – A Historical Aspect The understanding of music as a means of healing is profoundly shaped by historical, cultural, and scientific developments that have culminated in recognising modern music therapy as a legitimate healthcare discipline. The therapeutic effects of music were already acknowledged in the earliest civilisations. More than 4,000 years ago, 14 the ancient Egyptians used music to treat patients, while in antiqui- ty, music was attributed with magical powers of purification, soothing the mind, and healing physical ailments. Among numerous Indige-nous cultures worldwide, songs, rhythms, and sounds have been inte-gral to magical and healing practices, underscoring the universality of music as a tool for enhancing health and community cohesion. In am the Middle Ages, monks employed liturgical chants to alleviate psy- d A chological distress and pain. Over the centuries, various approaches ak to the therapeutic use of music evolved, ranging from ritualistic and oh religious practices to modern music therapy, which began to develop a B n as a scientific discipline at the end of the nineteenth century. In the Ti twentieth century, music therapy played a significant role in the re- habilitation of war veterans, and today, it remains a vital component of contemporary clinical practice. It is grounded in interdisciplinary collaboration and is applied across diverse medical fields. This chap-ter examines the historical dimension of music’s healing power from ancient times to the present, focusing on key historical milestones, cul-tural differences, scientific foundations, and current trends and chal-lenges in clinical practice. Keywords: music, health, music therapy, treatment, well-being, historical aspect Uvod Človeštvo zvok in še posebej glasbo v zdravilne namene uporablja že ti-sočletja. Začetki zdravljenja z zvokom in glasbo segajo v prazgodovino ter še dlje, v območje mita, religij in kolektivnega spomina (Dewhur-st-Maddock, 1999). Glasba kot sredstvo zdravljenja ima globoke kore-nine v človeški zgodovini in kulturi. Že v najstarejših civilizacijah, kot so Mezopotamija, Egipt in antična Grčija, so glasbi pripisovali izjemne zdravilne lastnosti ter jo uporabljali za lajšanje telesnih in duševnih te-žav (Thaut, 2015). Grški zdravniki so, denimo, uporabljali flavte, lire in cimbale za zdravljenje svojih pacientov, Aristotel pa je svojem delu De Anima poudarjal moč glasbe pri vzbujanju čustev in očiščevanju duše (Meymandi, 2009). V starodavnih kulturah so glasbo pogosto povezo-vali z magičnimi in mističnimi pojmovanji bolezni, a so se skozi stoletja razvijali tudi racionalnejši pristopi, ki so vključevali glasbo kot del ce-lostnega zdravljenja (Thaut, 2015). Skozi čas se je razumevanje zdravilnih učinkov glasbe poglablja-lo, kar je omogočilo razvoj znanstveno podprtih pristopov. Sistematič-ne raziskave o učinkih glasbe na fiziološke procese so se začele konec 19. stoletja. Že takrat so znanstveniki dokazali, da poslušanje glasbe lahko zniža krvni tlak, upočasni srčni utrip in okrepi delovanje parasimpatič- nega živčnega sistema, kar pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje 15 (Meymandi, 2009). V 20. stoletju je glasbena terapija postala predmet znanstvenega preučevanja in se razvila v priznano terapevtsko metodo, ki se uporablja v medicini, psihiatriji in rehabilitaciji (Korenjak, 2018). okrevanje po nevroloških obolenjih, zmanjšuje anksioznost, bolečino in Danes številne raziskave potrjujejo, da glasba pozitivno vpliva na ikidi v stres ter izboljšuje kognitivne in motorične sposobnosti (Victor, 2023; čn Zhi idr., 2024). Glasba je skozi zgodovino prešla pot od mističnega in ri-rito tualnega sredstva do znanstveno utemeljenega terapevtskega orodja, ki is še danes pomembno prispeva k zdravju in dobremu počutju posamezni- ja – h ka ter družbe (Thaut, 2015; Zhi idr., 2024). Ob tem ne smemo pozabiti nje na metodološke izzive in kritično presojo pri interpretaciji arheoloških, vlra antropoloških ter zgodovinskih virov zaradi omejenosti virov in nevar-d nosti anahronizmov. vo zst V nadaljevanju bomo podrobneje osvetlili ključne zgodovinske mej-dre nike, razvoj glasbene terapije in sodobne znanstvene ugotovitve o nje-ot s nem vplivu na zdravje.a kbas Pradavnina in starodavne civilizacijeGl Glasba je bila že od najzgodnejših obdobij človeške zgodovine neločljivo povezana z zdravljenjem, obredi in duhovnostjo. V različnih kulturah in civilizacijah so ji pripisovali moč, da pomembno vpliva na telesno in du-ševno zdravje, celo odganja zle duhove, pomaga pri premagovanju bo-lezni in duševnih stisk ter tako prispeva k dobremu počutju posameznika in skupnosti (Hsu, 2021; Meymandi, 2009). Najstarejši znani glasbeni instrument, neandertalčeva piščal, pred-stavlja ključen dokaz o uporabi glasbe v pradavnini. Najdena je bila med arheološkimi izkopavanji najdišča Divje babe blizu Cerknega na Slo-venskem in je datirana v obdobje pred 60.000 leti. Je izdelek neander-talca. Izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda je s štirimi luknjami sicer predmet razprav o namenu, vendar eksperimentalne re-konstrukcije potrjujejo, da je sposobna proizvajati diatonične tone, kar nakazuje namerno uporabo v obrednih ali komunikacijskih kontekstih (Narodni muzej Slovenije, b. l.). Ta najdba, skupaj s prazgodovinskimi kostmi iz drugih lokacij (npr. piščal iz ptičje kosti, najdena v jami Hoh-le Fels v južni Nemčiji, 40.000–35.000 pr. n. št.), kaže na globoko pove-zanost med glasbo in človekovim iskanjem smisla skozi zvok (Conard idr., 2009). Čeprav o natančni vlogi glasbe v zdravljenju v prazgodovini ni neposrednih dokazov, antropološke raziskave sodobnih predpismenih družb kažejo, da so bili glasba, petje in ples pogosto sestavni del magič-nih ter zdravilnih obredov. Zvočni vzorci in ritmi so imeli pomembno 16 vlogo pri vzpostavljanju telesnega in čustvenega odziva, kar je bilo ključ- no za obredje in zdravljenje (Thaut, 2015). Poznavanje zvokov, ritmov in odpevov je bil bistven element zdravilne moči šamanov, vračev ter vra-čaric in druidskih duhovnikov – zdravnikov v keltski kulturi. Zanimivo se zdi izpostaviti, da tema glasbe kot metafore za božanski red in milino am prežema judovsko, krščansko, islamsko ter gnostično književnost (Dew- d A hurst-Maddock, 1999). Kot že omenjeno, so sicer tovrstne interpretacije ak pogosto predmet razprav, pa vendar ni neposrednih dokazov o terapevt- oh ski vlogi glasbe v tem obdobju. a B n V prvih civilizacijah, kot sta Mezopotamija in Egipt, zasledimo siste- Ti matično integracijo glasbe v medicino, saj so obstajali pisni zapisi o upo- rabi glasbe v zdravilne namene. V mezopotamskih besedilih (npr. Ep o Gilgamešu) so glasbene priprošnje opisane kot sredstvo za pomirjanje bogov in zdravljenje bolezni. Izobraženci so zemeljsko glasbo dojemali kot od-mev kozmične glasbe, saj sta se obe podrejali istim božanskim zakonom. Če so zemeljski zvoki odražali božanske zakone, so imeli moč, da ublažijo bolečino in trpljenje ter pripomorejo k zdravju in zdravljenju. Kozmolo-gijo in glasbeno teorijo so razvijali po pravilih, ki so veljala za oblikovanje in izdelavo glasbenih instrumentov, za skladanje, izvajanje ter poslušanje. V starem Egiptu je hieroglif za glasbo hkrati pomenil tudi veselje in dobro počutje (Dewhurst-Maddock, 1999). Egipčanski zdravilni obredi, doku-mentirani v Ebersovem papirusu (ok. 1550 pr. n. št.), so vključevali recita-cije s petjem, spremljane z liro ali s sistrom. Glasbo so imenovali »zdravilo za dušo«, kar odraža njeno vlogo pri harmonizaciji čustvenih motenj in bolezenskih stanj. V templjih so zdravilne him ne posvečali boginji Izidi, ki je simbolizirala zdravje in obnovo (Thaut, 2015). V antični Grčiji je bila povezava med glasbo in zdravljenjem še po- sebej razvita. Grški zdravniki so uporabljali različna glasbila, kot so flavte in lire, za zdravljenje fizičnih in duševnih bolezni (Dewhurst-Mad-dock, 1999). Pomemben atenski glasbeni teoretik, pedagog in politični svetovalec iz 5. stoletja pr. n. št. Damon iz Aten je razvil teorijo, da glas-ba vpliva na človekovo etiko in duševno stanje preko ritmov ter melodij. Ta ideja je vplivala na Platona, ki je v Državi (ok. 375 pr. n. št.) zagovar-jal uporabo glasbe za vzgojo duše, in Aristotela, ki je prepoznal njeno katarzično funkcijo. Antični misleci so verjeli v neposredno povezavo med glasbenimi modalitetami in čustvenimi stanji, pri čemer so določe-ne lestvice primerjali s človekovimi temperamenti (de la Motte-Haber, 1990). Filozofi, kot sta Pitagora in Platon, so razvili teorijo etosa glas-be, ki je predpostavljala, da različni glasbeni načini (modusi) povzročajo specifične psihološke in fiziološke učinke na poslušalca. Pitagora je pre-učeval matematične proporce intervalov, trdeč, da harmonija uravnava telesne tekočine (humorje) in duševno stabilnost (Carroll, 2011), Hipokrat 17 pa je poslušanje glasbe svetoval za lajšanje histerije (Murgul, 2022; Tha-ut, 2015). Aristotel je v svojem temeljnem delu o pesniški umetnosti z naslovom Poetika (ok. 335 pr. n. št.) utemeljil koncept katarze – čustve- nega očiščenja skozi tragedijo, kjer je glasba sprožala sprostitev strahu ik in žalosti, v Politiki pa je poudarjal, da ritmični vzorci vplivajo na psiho-idi v fiziologijo, kar je postalo osnova za sodobno glasbeno terapijo (Carroll, čn 2011). V temeljni filozofski razpravi o naravi duše in njenem odnosu do rito telesa z naslovom De Anima (ok. 350 pr. n. št.) je opisal, kako lahko glasba is vzbudi močna čustva in očisti dušo. Glasba je bila uporabljena za izbolj- ja – h šanje prebave, zdravljenje duševnih motenj in spodbujanje spanja (Hsu, nje 2021; Meymandi, 2009; Polansky, 2007; Thaut, 2015). Na podlagi zapi-vlra sanega ugotavljamo, da je v tem obdobju mogoče zaznati zametke glas-d bene terapije. vo zst Tudi v starodavni kitajski medicini je bila glasba sistematično pove-dre zana z zdravjem. Pet osnovnih tonov je simboliziralo pet elementov (les, ot s ogenj, zemlja, kovina, voda), pet organov in pet osnovnih čustev. Glasba a k je bila uporabljena za vzpostavljanje ravnovesja v telesu in duhu, kar je bas bilo po kitajski filozofiji bistvenega pomena za zdravje. Ta povezava med Gl glasbo, naravo in zdravjem je bila vgrajena v tradicionalno kitajsko me- dicino ter je vplivala tudi na druge azijske kulture. Konfucijanski zapisi omenjajo, da je glasba »usmerjala srce« in preprečevala bolezni z vzpos-tavitvijo harmonije med človekom ter kozmosom (Huang, 2024). Prav tako je bila glasba sredstvo zdravljenja posameznikov in skup-nosti pri avtohtonih ljudstvih, od Amazonije do Avstralije. Najštevilčnej-še staroselsko ljudstvo v ZDA Navajo je uporabljalo pesmi peščenih slik za obnovo duhovne integritete, medtem ko so avstralski Aborigini z didžeridujem posnemali zvoke narave, da bi vzpostavili povezavo s t. i. »časom sanj«. Raziskave potrjujejo, da so ti rituali sprožali izločanje en-dorfinov in zmanjšanje kortizola (Thaut, 2015). Srednji vek, renesansa in barok Glasba je imela ključno vlogo v zdravstvenih praksah evropskih družb od srednjega veka do baroka. Njena uporaba je temeljila na prepletanju verskih, filozofskih in medicinskih konceptov, ki so poudarjali zvezo med harmonijo zvoka in človekovim telesno-duševnim ravnovesjem. V srednjeveških samostanih je glasba služila kot orodje za duhov- no in telesno zdravje. Nemška benediktinska opatinja, mistikinja, vizio-narka, skladateljica, naravoslovka, filozofinja, pesnica, zdravilka in ena najvplivnejših žensk srednjega veka Hildegarda iz Bingna (1098–1179) je skladala gregorijanske koralne napeve, za katere je verjela, da akti- 18 virajo »božjo iskro« v človeku. Njeno delo Symphonia armonie celestium re- velationum vključuje himne, namenjene zdravljenju migren, depresije in gastrointestinalnih motenj. Petje je bilo del dnevne rutine njenih paci-entov (Lew Harder, 2017; Page, 2010). Poudariti velja, da so bile nje-ne metode povezane s srednjeveško mistiko in ne s sodobno znanostjo. am Cerkveni zbori in gregorijanski koral so služili kot sredstvo za duhovno d A uteho, prav tako so verovali v glasbeno sposobnost izganjanja zlih du- ak hov (de la Motte-Haber, 1990). Gregorijanski koral je veljal za »duhovno oh zdravilo«, saj je bil po mnenju teologov sestavljen iz intervalov, ki odra- a B n žajo nebesno matematiko (Callahan, 2000). Ti Veliki učenjaki in učitelji srednjega veka ter renesanse so se zavedali, da je razumevanje glasbe bistveno za razumevanje vesolja in človeštva. Renesančni humanist Marsilio Ficino (1433–1499) je razvil sistem »astrološke muzikoterapije«, ki je združeval pitagorejsko harmonijo, ga-lensko medicino in magijo. V delu De vita libri tres (1489) je trdil, da vsak planet ustvarja specifične zvočne frekvence, ki vplivajo na človeka. Smi-selno se zdi izpostaviti, da Ficino ni govoril o zvočnih frekvencah v so-dobnem smislu, pač pa o simbolnih harmoničnih razmerjih. Bolnikom je priporočal petje Orfejevih himn ob uri, ko je bila njihova rojstna zvez-da v vzponu. Ta praksa je temeljila na prepričanju, da glasba prenaša duha planetov skozi zrak v človekovo srce (Voss, 1992). Velja pripomniti, da je Ficinova teorija o »planetarnih frekvencah« del renesančnega ne-oplatonizma in ni znanstveno utemeljena po sodobnih merilih. Angleš-ki skladatelj, pesnik in zdravnik Thomas Campion (1567–1620), znan po svoji izvrstni liriki ter vokalnih delih, je v času vladanje Elizabete I. s svojimi pesmimi zdravil depresijo in podobne bolezni (Dewhurst-Mad-dock, 1999). V baročnem obdobju se je glasbena terapija institucionalizirala. V rimski bolnišnici Ospedale di Santo Spirito so leta 1600 namestili orgle v glavno dvorano, kjer so bolniki vsak dan poslušali polifone mo-tete. Arhivski zapisi omenjajo, da so »melodije Palestrine in Montever-dija zmanjševale napade histerije in epilepsije« (The Open University, b. l.). Angleški zdravnik Richard Browne je leta 1729 v delu Medici-na Musica obravnaval vpliv glasbe na človeško telo, zlasti na živčevje, čustva, srčni utrip in razpoloženje. Browne piše o splošnih učinkih raz-ličnih vrst glasbe na živce, srce in krvni obtok ter priporoča glasbo kot sredstvo za lajšanje melanholije, tesnobe in drugih »živčnih« bolezni (Smid, 2017). Ugotavljamo, da so v tem obdobju tudi glasbeni ustvarjal-ci in poustvarjalci odkrivali povezave med zvokom in glasbo ter zdrav-jem. Carlo Broschi, z umetniškim imenom Farinelli, eden najslavnejših italijanskih kastratov in najpomembnejših opernih pevcev 18. stoletja, je španskega kralja Filipa V. ozdravil kronične bolezni tako, da je ponavljal 19 njegovo najljubšo arijo. Njegov vpliv na zdravje kralja Filipa V. lahko da-nes razumemo predvsem kot psihološki učinek (glasba kot pomirjevalo in motivacijski dejavnik), ne pa kot neposredno ozdravitev bolezni. Marti- nus, pevec iz istega obdobja, je ugotovil, da moč glasbe, ki jo pevec odda- ik ja in se prenaša po zraku, vstopi v bolnikovo telo, da bi obnovila njegovo idi v moč ter dobro počutje (Dewhurst-Maddock, 1999).čnrito Romantikais Romantika je kot kulturno gibanje poudarjala čustva, individualnost in ja – h notranje doživljanje, kar je zagotovo vplivalo tudi na razumevanje te-nje rapevtske moči glasbe. V tem obdobju so začela nastajati tudi društva vlra in ustanove, ki so promovirala glasbo kot sredstvo za izboljšanje zdrav-d ja in morale. V 19. stoletju zaznamo rojstvo znanstvene paradigme. Pre- vo zst lomno obdobje predstavlja delo nemškega fizika, zdravnika in filozofa dre Hermanna von Helmholtza (1821–1894), sicer enega najpomembnejših ot s znanstvenikov tega obdobja, katerega raziskave o akustiki in percepci-a k ji konsonance ter disonance so postale temelj za razumevanje fizioloških bas učinkov glasbe. Helmholtzova analiza frekvenc in resonanc je pravzaprav Gl omogočila prehod od mističnih k znanstvenim razlagam (de la Motte- -Haber, 1990). V tem obdobju so posamezniki pričeli raziskovati fiziolo-ške učinke glasbe z merjenjem učinkov na dihanje, srčni utrip, ožilje in krvni pritisk. Na podlagi tega so izbirali glasbene odlomke, ki so uspešno odpravljali določene bolečine. Postopoma so spoznavali zdravilno vred-nost zvoka in glasbe, še posebej na področju zdravljenja duševnih bolezni, psihološke rehabilitacije in delovne terapije (Dewhurst-Maddock, 1999). Obenem so romantični skladatelji, kot je bil npr. Hector Berlioz (1803– 1869), z eksperimentalnimi kompozicijami raziskovali psihološke učinke orkestracije, kar je utrlo pot kliničnim aplikacijam (de la Motte-Haber, 1990). Znameniti francoski nevrolog Jean-Martin Charcot (1825–1893) je v bolnišnici Salpêtrière v Parizu v drugi polovici 19. stoletja raziskoval histerijo in hipnozo ter pri tem vključeval tudi glasbo. Med svojimi zna-menitimi »petkovimi lekcijami« je analiziral glasbene sposobnosti paci-entov in obravnaval primere, kjer so se nevrološke motnje izražale skozi izgubo ali spremembo glasbenih zmožnosti. Charcot je glasbo razumel kot pomembno orodje za preučevanje možganskih funkcij, v nekaterih primerih pa so glasbene dražljaje uporabljali za opazovanje in lajšanje simptomov histerije ter za sprožanje ali umirjanje napadov v terapev-tskem okolju Salpêtrière (Johnson idr., 2013; Waraich in Shah, 2017). V zadnji tretjini 19. stoletja je nemški psihiater in začetnik sodob- ne psihiatrične klasifikacije Emil Kraepelin (1856–1926) izvajal številne 20 eks perimente o vplivu različnih dražljajev, vključno z glasbo, na psihične procese. V sodelovanju z Wundtovo eksperimentalno psihologijo je me-ril odzive pacientov na glasbene in druge senzorične dražljaje, sprem-ljal je spremembe v razpoloženju, reakcijskem času in asociacijah. S tem je postavil temelje za objektivno, znanstveno preučevanje učinkov glas- am be na duševno zdravje in vedenje (Becker in Hoff, 2024). Zdi se, da sta d A razvoj meščanske družbe in širjenje javnih koncertov zagotovo vplivala ak na dostopnost glasbe in s tem tudi na širše razumevanje njenih terapev- oh tskih učinkov. Izpostavimo, da so spoznanja iz 19. stoletja o fizioloških a B n in psiholoških učinkih glasbe, ki so jih prispevali znanstveniki, kot sta Ti Helmholtz in Kraepelin, ter pionirske prakse v bolnišnicah in psihia- tričnih ustanovah ustvarili temelje za razvoj sodobne glasbene terapi-je v 20. stoletju. 20. stoletje Po prvi in zlasti drugi svetovni vojni je glasbena terapija doživela izje-men vzpon, saj so se veterani množično soočali s posttravmatsko stresno motnjo in z drugimi psihofizičnimi posledicami vojne. Ena prvih pio-nirk glasbene terapije je bila Margaret Anderton, ki je že med prvo sve-tovno vojno izvajala glasbeno terapijo z ranjenimi kanadskimi vojaki, pri čemer je razlikovala med pristopi za psihološke in pristopi za fizične poškodbe; pri psiholoških stanjih je terapevt izvajal glasbo, pri fizičnih pa so morali bolniki sami igrati instrumente, da bi okrepili poškodovane ude. Podobne pobude so se nadaljevale tudi med drugo svetovno vojno, ko so prostovoljci in organizacije, kot je Ameriški rdeči križ, v bolnišnice prinašali instrumente in organizirali koncerte za dvig morale in zmanj-šanje bolečin (Spencer, 2013). Prelomni dogodek se je zgodil leta 1945, ko je ameriško vojno ministrstvo (U.S. War Department) izdalo 187. šte-vilko Tehničnega biltena (Technical Bulletin 187), ki je podrobno opisa-la program uporabe glasbe za rehabilitacijo ranjenih vojakov v vojaških bolnišnicah. Ta program je nastal pod okriljem Urada glavnega kirur-ga (Office of the Surgeon General) in ameriške vojske (American Music Therapy Association, b. l.-b). Zdi se, da je kolektivni prispevek vojaških zdravnikov, raziskovalcev in administracije, ki so prepoznali terapevtski potencial glasbe, ključen za profesionalizacijo glasbene terapije. Ameriš-ki psiholog in profesor Everett Thayer Gaston (1901–1970) je v 40. letih 20. stoletja kot profesor glasbene vzgoje in direktor (vodja) prvega univer-zitetnega programa glasbene terapije na Univerzi v Kansasu zasnoval tri temeljna načela sodobne glasbene terapije, in sicer vzpostavljanje (ali ponovno vzpostavljanje) medosebnih odnosov, krepitev samospoštovanja skozi samoaktualizacijo ter uporabo ritma kot sredstva za energizacijo in vzpostavljanje reda. Poudarjal je, da glasba omogoča varno, neogrožujo- 21 čo izmenjavo čustev in občutkov, kar je še posebej pomembno pri delu z ranljivimi skupinami. Velja za enega najpomembnejših pionirjev glasbe-ne terapije v Združenih državah Amerike, saj so pod njegovim vodstvom nastali prvi univerzitetni programi za glasbeno terapijo (na Michigan ikid State University, University of Kansas, Chicago Musical College idr.), i v kar je disciplino utrdilo kot kredibilno in znanstveno podprto področje. čnri Leta 1968 je napisal prvo temeljno strokovno knjigo na tem področju z tois naslovom Music in Therapy. Gastona pogosto imenujejo »oče glasbene te- rapije« v ZDA, saj je bil ključen pri ustanovitvi prvega strokovnega zdru- ja – hn ženja (National Association for Music Therapy) leta 1950 in je s svojim jevl raziskovalnim delom ter z izobraževanjem odločilno prispeval k razvo-rad ju in profesionalizaciji glasbene terapije kot znanstvene discipline (Ame-vo z rican Music Therapy Association, b. l.-a).std V 50. in 60. letih 20. stoletja sta ameriški skladatelj, pianist in glas-re beni terapevt Paul Nordoff (1909–1977) ter britanski specialni pedagog ot s in glasbeni terapevt Clive Robbins (1927–2011) razvila metodo ustvarjal-a kb ne glasbene terapije, ki temelji na improvizaciji v realnem času in indivi-asGl dualiziranem pristopu. Njuna pionirska raziskava z otroki z avtizmom (od leta 1962 dalje na Univerzi v Pensilvaniji) je pokazala izjemno izbolj-šanje verbalne komunikacije in socialnih veščin, kar je vodilo do prvega večjega financiranja s strani National Institute of Mental Health za raz-iskave na tem področju. Nordoff in Robbins sta s številnimi publikacija-mi, predavanji in praktičnimi delavnicami v ZDA ter Evropi postavila temelje sodobnim skupnostnim in specialnopedagoškim glasbenotera-pevtskim programom (Nordoff-Robbins Music Therapy Foundation, b. l.). Leta 1965 sta ustanovila prvi mobilni glasbenoterapevtski program v Veliki Britaniji, ki je služil kot model za sodobne skupnostne projekte (Nordoff and Robbins, b. l.). Sodobnost Z razvojem nevroznanosti v zadnjih desetletjih so raziskave s funkcij-sko magnetno resonanco (fMRI) razkrile, da poslušanje glasbe aktivira mož ganske centre nagrajevanja, kot je nucleus accumbens, kar sproži izlo-čanje dopamina in posledično analgetični učinek, zlasti pri kroničnih bolečinah (Kamioka idr., 2014; Pando-Naude idr., 2019). Metaanalize so potrdile, da glasbena terapija po operacijah zmanjša potrebo po opio-idnih analgetikih za skoraj tretjino v primerjavi s kontrolnimi skupinami (Patiyal idr., 2021). Pri bolnikih s fibromialgijo so znanstveniki doka-zali, da glasba zmanjša funkcionalno povezljivost med bolečinskimi in 22 čustvenimi možganskimi omrežji, kar vodi v zmanjšanje subjektivnega občutka bolečine (Pando-Naude idr., 2019). Najnovejši trendi vključujejo razvoj glasbenih sistemov biofeedback (angl.), ki v realnem času prilagaja-jo glasbene parametre glede na fiziološke odzive (npr. srčni utrip, kož-na prevodnost), kar omogoča izjemno individualizirano terapijo (Jiao, am 2025). Klinične raziskave so pokazale, da ritmično zvočno usmerjanje d A (angl. auditory cueing) in audio-biofeedback (angl.) pomembno izboljšata mo- ak torične funkcije pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, vključno z izbolj- oh šanjem ravnotežja, hoje in psihosocialnih kazalnikov kakovosti življenja a B n (Mirelman idr., 2011). Metaanalize več kot 50 raziskav potrjujejo, da rit- Ti mična glasba in zvočni dražljaji pomembno izboljšajo hitrost hoje in dol- žino koraka ter zmanjšajo tveganje padcev pri tej populaciji (Ghai idr., 2018). Sodobne raziskave jasno potrjujejo, da ima glasba pomembno vlo-go pri lajšanju bolečine, izboljšanju motoričnih funkcij in splošnem po-čutju bolnikov. Napredek v nevroznanosti in razvoj novih tehnologij, kot so sistemi biofeedback, omogočata vse bolj individualizirane in učinkovi-tejše terapevtske pristope. Glasba tako ostaja dragoceno in znanstve-no podprto orodje v sodobni rehabilitaciji ter pri zdravljenju različnih zdrav stvenih stanj. Sklep Zgodovinski pregled glasbe kot terapevtskega sredstva razkriva njeno iz-jemno vlogo v različnih civilizacijskih kontekstih, od prazgodovinskih ritualov do sodobnih kliničnih aplikacij. Arheološke in zgodovinske evi-dence pričajo o tem, da so stare kulture glasbi pripisovale pomembno mesto pri vzdrževanju telesnega in duševnega ravnovesja, pri čemer so zvok pogosto razumeli kot most med materialnim in transcendentnim. Skozi stoletja se je razumevanje terapevtskih učinkov glasbe razvijalo od intuitivnih in mističnih razlag k empirično podprtim znanstvenim para-digmam, kar je omogočilo razsvetljenstvo in kasnejši razvoj eksperimen-talnih metod. Prehod v 20. stoletje je zaznamovala institucionalizacija in profesionalizacija glasbene terapije, ki temelji na interdisciplinarnem sodelovanju med medicino, psihologijo, nevroznanostjo in glasbeno umetnostjo. Sodobne raziskave potrjujejo učinkovitost glasbe na različnih ravneh – od nevroloških in imunoloških do psiholoških ter socialnih učinkov. Obenem tehnološki napredek, zlasti na področju umetne inte-ligence in sistemov biofeedback, odpira nove možnosti za personalizirano in etično uporabo glasbe v medicinskih kontekstih. Sklepno lahko ugo-tovimo, da glasba kot terapevtsko sredstvo ne predstavlja le zgodovinske konstante, temveč dinamično področje, ki se nenehno razvija na prese-čišču znanosti, umetnosti in tehnologije. Njena vloga v sodobni medicini ni zgolj dopolnilna, temveč postaja vse bolj integrirana v celostne pristo- 23 pe k zdravljenju in rehabilitaciji, kar odpira nove perspektive za prihod-nje raziskave in klinično prakso. Literatura ikid American Music Therapy Association. (B. l.-a). History of music therapy. i v https://www.musictherapy.org/about/history/čn American Music Therapy Association. (B. l.-b). Music therapy and military rito populations. https://www.musictherapy.org/research/music_therapy is _and_military_populations/ Becker, T., in Hoff, P. (2024). Emil Kraepelin and Walter Benjamin: Distant ja – hn contemporaries, diverse working methods, any resonance? International jevl Review of Psychiatry, 36(6), 568–584. rad Callahan, C. (2000, 1. oktober). Music in medieval medical practice: Speculations and certainties. The College Music Society. https://symposium.music.org vo z /40/item/2168-music-in-medieval-medical-practice-speculations-and std -certainties.html re Carroll, D. (2011). Historical roots of music therapy: A brief overview. Revista ot s Conard, N. J., Malina, M., in Münzel, S. C. (2009, 24. junij). The prehistoric do Núcleo de Estudos e Pesquisas Interdisciplinares em Musicoterapia, Curitiba, 2, a kb 171–178. asGl flute in Germany is the oldest known. Phys.org. https://phys.org/news/2009 -06-prehistoric-flute-germany-oldest.html DeWhurst-Maddock, O. (1999). Zdravilna moč glasbe in zvoka (M. Vehovar, prev.). Tangram. Ghai, S., Ghai, I., Schmitz, G., in Effenberg, A. O. (2018). Effect of rhythmic auditory cueing on Parkinsonian gait: A systematic review and meta-analysis. Scientific Reports, 8, 506. Hsu, S. (2021, 16. junij). Student blog: The origins and usage of music therapy in ancient Greece. University of Florida. https://blogs.ifas.ufl.edu/onehealth /2021/06/16/student-blog-the-origins-and-usage-of-music-therapy-in -ancient-greece/ Huang, P. (2024). Music therapy in antiquity: A Sino-Hellenic comparison. Journal of Music Theory and Transcultural Music Studies, 2(1). https://doi.org /10.5281/zenodo.12748584 Jiao, D. (2025). Advancing personalized digital therapeutics: Integrating music therapy, brainwave entrainment methods, and AI-driven biofeedback. Front Digit Health, 7, 1552396. Johnson, J. K., Lorch, M., Nicolas, S., in Graziano, A. (2013). Jean-Martin Charcot‘s role in the 19th century study of music aphasia. Brain, 136(5), 1662–1670. Kamioka, H., Tsutani, K., Yamada, M., Park, H., Okuizumi, H., Tsuruoka, K., Honda, T., Okada, S., Park, S. J., Kitayuguchi, J., Abe, T., Handa, S., Oshio, T., in Mutoh, Y. (2014). Effectiveness of music therapy: A summary of systematic reviews based on randomized controlled trials of music interventions. Patient Prefer Adherence, 8, 727–754. 24 Korenjak, A. (2018). From moral treatment to modern music therapy: On the history of music therapy in Vienna (c. 1820–1960). Nordic Journal of Music Therapy, 27(5), 341–359. La Motte-Haber, H. de. (1990). Psihologija glasbe (V. Gregorač, prev.). Državna založba Slovenije. Lew Harder, D. (2017, 19. julij). Inspired by the healing music of Hildegard of am Bingen. WRTI. https://www.wrti.org/arts-desk/2017-07-19/inspired-by d A -the-healing-music-of-hildegard-of-bingen ak Meymandi, A. (2009). Music, medicine, healing, and the genome project. oh Psychiatry (Edgmont), 6(9), 43–45. a B Mirelman, A., Herman, T., Nicolai, S., Zijlstra, A., Zijlstra, W., Becker, n Ti C., Chiari, L., in Hausdorff, J. M. (2011). Audio-biofeedback training for posture and balance in patients with Parkinson‘s disease. Journal of Neuroengineering and Rehabilitation, 8, 35. Murgul, S. (2022, 11. april). History of music therapy. Klangio. https://klang.io /blog/history-of-music-therapy/ Narodni muzej Slovenije. (B. l.). Neandertalčeva piščal: najstarejše glasbilo na svetu. https://www.nms.si/si/zbirke/znameniti-predmeti/343 -Neandertalceva-piscal Nordoff-Robbins Music Therapy Foundation. (B. l.). The Nordoff- Robbins Approach. https://www.nordoffrobbinsfoundation.org/the -nordoffrobbins-approach Page, C. (2010). The Christian West and its singers: The first thousand years. Yale University Press. Pando-Naude, V., Barrios, F. A., Alcauter, S., Pasaye, E. H., Vase, L., Brattico, E., Vuust, P., in Garza-Villarreal, E. A. (2019). Functional connectivity of music-induced analgesia in fibromyalgia. Scientific Report, 9, 15486. Patiyal, N., Kalyani, V., Mishra, R., Kataria, N., Sharma, S., Parashar, A., in Kumari, P. (2021). Effect of music therapy on pain, anxiety, and use of opioids among patients underwent orthopedic surgery: A systematic review and meta-analysis. Cureus, 13(9), e18377. Polansky, R. M. (2007). Aristotle’s ‚De Anima‘: A critical commentary. Cambridge University Press. Smid, D. (2017, 17. maj). Shakespeare and music therapy. Brandon University. https://www.brandonu.ca/research-connection/article/shakespeare -and-music-therapy/ Spencer, J. (2013). A historical review of music therapy and the department of veterans affairs [Neobjavljeno magistrsko delo]. Molloy University. Thaut, M. H. (2015). Music as therapy in early history. V E. Altenmüller, S. Finger in F. Boller (ur.), Progress in brain research (str. 143–158). Elsevier. The Open University. (B. l.). Research into the benefits of music for healing. https:// research.open.ac.uk/news/research-benefits-music-healing Victor, D. (2023, 3. april). Music as a universal language of healing. Harmony and Healing. https://www.harmonyandhealing.org/music-as-a-universal -language-of-healing/ Voss, A. (1992). The natural magic of Marsilio Ficino. Historical Dance, 3(1), 25–30. 25 Waraich, M., in Shah, S. (2017). The life and work of Jean-Martin Charcot (1825–1893): ‚The Napoleon of Neuroses‘. Journal of Intensive Care Society, 19(1), 48–49. Zhi, L., Hou, D., Hong, Y., Ke, M., Zhang, Q., Wang, Y., in Long, J. (2024). Research on music therapy from 2013 to 2022: A bibliometric and ik visualized study. Frontiers in Psychiatry, 15, 1323794. idi v čn ri to is ja – h n je vl ra d vo z st d re ot s a k b as Gl Glasbeni toni vstopijo v telo in jih občutimo in doživimo znotraj telesa na način, ki ga ne ponuja noben drug umetniški ali kulturni medij. Zvok, ki se dotakne telesa, je vibrirajoče bistvo, ki svet zvoka zapelje v gibanje in nas opomni, da smo živi, da čutimo in doživljamo. 2 Zdravilna moč zvoka Ilonka Pucihar Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo 27 ilonka.pucihar@ag.uni-lj.si © 2025 Ilonka Pucihar https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3.2 Poglavje predstavlja pregled temeljnih mehanizmov, s katerimi zvok vpliva na človekovo telo in duševno počutje, ter osvetljuje njihove te-rapevtske aplikacije. Glavni namen je bil ovrednotiti potencialno moč zdravilnega zvoka za celostno dobrobit posameznika. Zvok ni le slušni dražljaj, temveč tudi fizični občutek, ki lahko pozitivno ali negativno vpliva na zdravje, odvisno od narave vibracij. Raziskave opozarjajo na problematiko hrupa in vibracij v urbanem ter tudi bol-nišničnem okolju, ki škodujejo zdravju, medtem ko prijetne, zdravilne vibracije, proizvedene z instrumenti, kot so tibetanske ali himalajske pojoče posode, gongi in kristalne pojoče posode, lahko pripomorejo k obnovi telesnega in duševnega zdravja. Ti instrumenti se uporablja-jo v zvočnih terapijah, imenovanih tudi zvočne kopeli, zvočne me-ditacije, zvočne seanse ali zvočni tretmaji, njihovi terapevtski učinki pa temeljijo na načelih resonance in uskladitve. Čeprav so raziskave omejene, so pokazale, da izpostavljenost vibracijam teh instrumentov znižuje krvni tlak, srčni utrip, napetost, tesnobo ter depresijo, hkrati pa izboljšuje počutje in duhovno blagostanje. Tibetanske pojoče po-sode so potencialno uporabne tudi pri onkoloških bolnikih. Kristalne posode so imele pozitivne učinke pri obvladovanju kroničnih bolečin in za izboljšanje razpoloženja pri mladoletnikih. Ugodne učinke na notranji mir in mentalno zdravje potrjujejo tudi terapije z gongom. Zvočne terapije imajo tako potencial za celostno in neinvazivno pod-poro zdravju ter dobremu počutju. Ključne besede: zvok, vibracija, zvočna terapija, zdravljenje, dobro počutje The Healing Power of Sound This chapter provides an overview of the fundamental mechanisms by which sound affects the human body and mental well-being, and highlights its therapeutic applications. The main aim was to evalu- ate the potential power of healing sound for the holistic well-being of the individual. Sound is not only an auditory stimulus, but also a physical sensation that can affect health positively or negatively, de-pending on the nature of the vibration. Research points to the prob-lems of noise and vibration in both urban and hospital environments, which are detrimental to health, while the pleasant, healing vibra-tions produced by instruments such as Tibetan or Himalayan singing bowls, gongs, and crystal singing bowls can help restore physical and 28 mental health. These instruments are used in sound therapies, also called sound baths, sound meditations, sound sessions, or sound treat-ments, and their therapeutic effects are based on the principles of res-onance and entrainment. Although limited, research has shown that exposure to the vibrations of these instruments lowers blood pressure, ar heart rate, tension, anxiety, and depression, while improving well-be- cih ing and spiritual well-being. Tibetan singing bowls are also potential- a Pu ly useful for oncology patients. Crystal bowls have been shown to have nk positive effects in chronic pain management and to improve mood Ilo in adolescents. Gong therapies have also been shown to have benefi- cial effects on inner peace and mental health. Sound therapies thus have the potential to support health and well-being in a holistic and non-invasive way. Keywords: sound, vibration, sound therapy, healing, well-being Poznavalec skrivnosti zvoka pozna skrivnost celotnega vesolja. Hazrat Inayat Khan Uvod Živimo v ogromnem oceanu zvoka, katerega neskončni in najrazličnejši valovi nenehno zadevajo obale našega zavedanja z nešteto kompleksni-mi vzorci vibracij, ki prežemajo naša telesa, našo psiho in naše celotno bitje. Vibracije teh zvokov nas dosežejo ne le preko slušnega čuta, tem-več tudi tako, da pridejo v stik s fizičnim telesom in vplivajo na čustve-no, mentalno področje ter na našo zavest kot celoto. Zato je pomembno vedeti, kako na nas vpliva zvok in na kakšen način ga lahko pozitivno izkoristimo ter poskušamo zmanjšati njegov negativni vpliv na nas (Rag-hu, 2018). Maria Lucia Machado Duarte in Matheus de Brito Pereira (2006) opozarjata na težave, povezane z vibracijskimi dražljaji, ki so dandanes v življenju ljudi zelo pogoste. Ti dražljaji lahko škodujejo zdravju ali celo motijo dejavnosti, ki jih ljudje opravljajo. Te težave povečujejo dejavniki, kot sta rast zračnega prometa in število težkih vozil v mestih, ki delujejo kot neprijetni viri hrupa in vibracij. Uporaba kovinskih konstrukcij je še en dejavnik, ki poslabšuje te težave, saj so zaradi nizkih dušilnih lastnosti dovzetnejše za težave z vibracijami kot betonske konstrukcije. Tudi v bol-nišnicah je raven hrupa precej višja od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije za bolnišnične sobe, ki določajo < 35 dB (Greenfield idr., 2020), in se obravnava negativno tako za paciente kot zaposlene (Cab-rera in Lee, 2000; Falk in Woods, 1973; Greenfield idr., 2020; Hogan in Harvey, 2015; Iyendo, 2016). Raven zvoka je pogosto nad priporočenimi vrednostmi tudi na pediatričnih oddelkih ter vpliva na kakovost bivanja staršev in otrok ter bolnišničnega osebja (Bevan idr., 2019; Daraiseh idr., 29 2016; Kalvas in Harrison, 2024; Kawai idr., 2019; Oliveira idr., 2015). Vse to kaže, da smo ljudje zelo dovzetni za zvočne vibracije, ki nas obda-jajo, četudi se tega pogosto ne zavedamo. Dobro počutje ljudi bi moralo biti v sodobnem svetu prednostna na-loga (Duarte in Pereira, 2006). Tako kot so neprijetne vibracije lahko ka škodljive in se jim je treba izogibati, so prijetne vibracije zdravilnih in- vo strumentov lahko zelo blagodejne. Učinki zdravilnih glasbenih zvokov oč z lahko predstavljajo protiutež negativnim stranskim učinkom hrupa, po- a m trjuje Olivea Dewhurst-Maddock (1993). viln V luči tega je namen poglavja ovrednotiti vpliv zvoka na človeš- ra Zd ko telo in um ter preveriti njegove terapevtske potenciale. Zdravljenje z zvokom je namreč eden od najstarejših načinov zdravljenja v zgodovi-ni, njegove učinke pa potrjujeta tudi sodobna znanost in praksa (Hess, 2008). Zdravljenje s pomočjo zvoka, ki se pogosto imenuje zvočna tera-pija1, zvočna kopel ali zvočna meditacija, je specifična terapevtska teh-nika integrativne medicine, ki uporablja vibracije (Goldsby idr., 2022). Tesno se prepleta in v izrazoslovju pogosto tudi zamenjuje z glasbeno te-rapijo, ki je klinična uporaba glasbe za terapevtsko obravnavo telesnih, čustvenih, kognitivnih in socialnih potreb posameznikov s strani uspo-sobljenih strokovnjakov, ki so končali usposabljanje na uradno certifici-ranih programih glasbene terapije. Za razliko od glasbene terapije gre pri zvočni terapiji predvsem za zavestno uporabo zvočnih frekvenc za namene zdravljenja in z namenom, da se posameznik vrne v stanje har-monije uma, telesa in duha. To je mogoče doseči z uporabo različnih glasbil ali z generiranjem frekvenc na napravah, ki so bile izdelane po-sebej za ta namen (Pesek in Bratina, 2016). V poglavju se osredotočamo 1 Uporaba izraza zvočna terapija je lahko neustrezna, ker ta izraz pogosto implicira, da gre za strokovno voden in certificiran terapevtski postopek, kar pa ni vedno res. V mnogih primerih dejavnosti, ki se označujejo kot zvočna terapija, izvajajo posamezni- ki brez ustrezne terapevtske izobrazbe. Kljub temu pa se ta izraz uporablja zaradi po- tencialne terapevtske učinkovitosti zvoka. Vsekakor je potrebna previdnost, ob zahtev- nejših zdravstvenih težavah ali duševnih motnjah se je pred udeležbo na zvočni terapi- ji treba posvetovati z zdravnikom. na uporabo določenih kvalitetnih vibracijskih glasbenih instrumentov, kot so tibetanske ali himalajske pojoče posode, kristalne posode in gongi. Zvočna terapija je torej v primerjavi z glasbeno terapijo uporaba kombinacije zvokov s poudarkom na zvočnih vibracijah in ne na določe-nem ritmu ali melodiji. Tehnike zdravljenja z zvokom pa se osredotočajo na zvočne vibracije ne le kot na slušne dražljaje, temveč tudi kot fizične občutke (Bartel in Mosabbir, 2021). Zvok je namreč fizikalni pojav, na- 30 čela, ki so povezana z zaznavanjem zvoka, pa je mogoče razložiti tako s fizikalnimi kot tudi z biološkimi pojmi (Fauble, 2017), kar bo osvetlil nas-lednji razdelek. ar Delovanje zvoka cih Zvok je oblika energije, ki nastane zaradi vibracij, ki jih povzroči gibanje delcev ali teles. Prenaša se skozi trdne snovi, kot so kovina, les, membra- a Pu ne, skozi tekočine, kot je voda, in skozi pline v zraku. Zvočne vibracije, nk ki dosežejo naše uho, nastanejo zaradi gibanja delcev v zraku, ki obdaja Ilo vir zvoka. Gibanje ali vibriranje delcev povzroča zvočne valove. Le-ti so vzdolžni in potekajo v smeri širjenja vibracij. Višina zvoka je neposredno povezana z njegovo frekvenco, ki je izražena s številom vibracij ali ciklov na sekundo. Čim višja je višina zvoka, tem višja je njegova frekvenca, in čim nižja je višina zvoka, tem nižja je njegova frekvenca. Človeško uho lahko sliši zvoke s frekvenco od 20 do 20.000 ciklov ali hertzov (Hz) na sekundo (Raghu, 2018). Zvok organizira materijo (Stuart Reid, 2024), kar lahko opazujemo in preučujemo tudi vizualno. Julija 1680 je angleški eksperimentalni fi-lozof Robert Hooke potresel moko na majhen steklen krožnik in vzdolž njegovega roba potegnil lok za violino. Ko je nadaljeval z gibanjem loka, je opazil, da moka ni le letela s krožnika, temveč se je oblikovala v oval-no obliko, ki se je preusmerila vzdolž površine, odvisno od tega, kako je lok premikal po krožniku (Jardine, 2003). Približno 100 let pozneje je ta pojav ponovno odkril nemški fizik Ernst F. F. Chladni, ki je postavil te-melje za preučevanje akustike in fizike zvoka. Chladni je veliko svojih poskusov posvetil pojavom resonance. Pri svojih poskusih je uporabljal kovinske, t. i. Chladnijeve plošče, na katere je posipal droben pesek. Vir zvoka je s kovinsko ploščo povezal preko valja. Ko je skozi posebno na-pravo na ploščo poslal zvočne vibracije, je ta začela vibrirati. Zaradi teh vibracij so se delci peska začeli premikati in oblikovati vzorce. Vsa-ka frekvenca zvoka je ustvarila poseben vzorec na plošči. Ta poskus je pomemben za razumevanje, kako se zvoki in vibracije razširjajo po po-vršinah. Preučevanje valovanja, ki ga povezujemo z vzorci, ki jih rišejo zvočni valovi na poti skozi prevodnik, imenujemo tudi cimatika (Raghu, 2018). Kljub temu da natančni mehanizmi in razlogi za obetavne učinke zvočnega zdravljenja niso povsem znani (Goldsby in Goldsby, 2020) ali zadostno empirično dokazani, ti poskusi nakazujejo, da imajo zvočne vi-bracije moč vplivanja tudi na biološke odzive telesa. Biološke perspektive zvoka razlagajo njegov učinek kot kompleksen interakcijski sistem, kjer vibracije vplivajo na celice, živčne poti, hormo-ne in celotne fiziološke procese (Ann in Bae, 2017; Dewhurst-Maddock, 1993; Goldman, 2002). Odkritja medicinske fizike potrjujejo, da je telo 31 kompleksen preplet biopolja, v katerem se energija oz. informacije preta-kajo skozi celoten organizem. Na ravni celice se informacije izmenjujejo z elektromagnetnimi signali – predvsem v daljnem infrardečem spektru –, poleg biokemičnih signalov in zvočnih frekvenc. Na atomski ravni pa lahko na biološko kompleksnost in pretok energije ter informacij gleda- ka mo v smislu vibracij (Stuart Reid, 2023). vo Naj dodamo še perspektivo kognitivnega utelešenja, ki poudarja oč z zaz navanje zvoka ne le skozi ušesa, temveč tudi skozi kosti in kožo, prav- a m zaprav skozi vsako celico našega telesa. Wayne Bowman (2004) pravi, da viln poslušati vedno pomeni tudi sodelovati, biti fizično vključen. Glasbeni ra Zd toni vstopijo v telo in jih znotraj slednjega občutimo ter doživimo na na-čin, ki ga ne ponuja noben drug umetniški ali kulturni medij. Zvok, ki se dotakne telesa, je vibrirajoče bistvo, ki svet zvoka zapelje v gibanje in nas opomni, da smo živi, da čutimo in doživljamo. Resonanca Osnova zdravljenja z zvokom je resonanca. Beseda resonanca izhaja iz latinščine in pomeni odmevati; zveneti skupaj z glasnim zvokom (Rag-hu, 2018). Akustično načelo resonance pomeni, da en predmet, ki vibri-ra z naravno frekvenco drugega predmeta, prisili ta drugi predmet v vibracijsko gibanje. Dobro znan je primer kozarca, ki se lahko razbije, če začne premočno vibrirati ob tem, ko pevec s svojim glasom natančno in dovolj močno ujame naravno frekvenco kozarca. V vesolju ima vse določeno resonančno frekvenco, ki jo lahko sliši-mo ali ne. Od gibanja planetov okrog sonca do gibanja elektronov ok-rog atomov – vse vibrira (Goldman, 2002). Tudi vsak atom, molekula, celica, tkivo, organ v našem telesu nenehno oddaja frekvence na telesni, čustveni, duševni in duhovni ravni (Dewhurst-Maddock, 1993). Reso-nanca omogoča, da vibracija enega telesa sproži gibanje drugega (Gold-man, 2002). Ko zdravilni zvočni valovi vstopijo v telo, v celicah sprožijo tresljaje z isto frekvenco in s tem pomagajo obnoviti zdravje organizma. Človeško telo je v skoraj 80 odstotkih voda, in ker se zvok v vodi premi-ka štirikrat hitreje, je le-ta popoln resonator za zvok (Carey in Franklin, 2003). Tako je njegov učinek »podoben globinski masaži na atomski in molekularni ravni« (Dewhurst-Maddock, 1993, str. 13). Uskladitev Različni ritmi v telesu se lahko prav tako spreminjajo s pomočjo zvo-ka. To je znano kot uskladitev (angl. entrainment) in vključuje sposobnost močnejših ritmičnih vibracij enega objekta, da spremenijo manj moč- 32 ne ritmične vibracije drugega objekta ter povzročijo, da ta uskladi svoje ritme s prvim objektom. Preko zvoka je mogoče spremeniti naše mož-ganske valove pa tudi srčni utrip in dihanje. Naši možganski valovi se lahko uskladijo z zaznano frekvenco zvokov, ki se predvajajo. Tako se ar lahko možganski valovi premaknejo iz običajnega ali celo vznemirjene- cih ga stan ja, kot so beta-valovi, v sproščenejše stanje, kot so alfa-valovi, ali celo v zelo sproščeno stanje, kot so theta- ali delta-valovi (Fachner, 2011; a Pu Goldman, 2002). Ilo Binauralni utripi so primer usklajevanja možganskih valov s po- nk močjo slušalk. Ko en ton z določeno frekvenco hertzov igra v enem ušesu udeleženca, medtem ko se v drugem ušesu predvaja ton z rahlo drugač-no frekvenco, se možgani usklajujejo z razliko v frekvenci med obema to-noma. Npr., če se v levem ušesu predvaja ton s 320 Hz, v desnem pa s 315 Hz, se možgani uskladijo z razliko 5 Hz (Goldsby in Goldsby, 2020), kar je stanje theta-možganskih valov. Ta pojav binauralnih utripov lahko vpliva na možganske valove in se meri z EEG2 (Goldsby in Goldsby, 2020). Instrumenti, kot so pojoče posode ali gongi, lahko ustvarijo enak učinek (Goldman, 2002). Zvočna terapija V medicinskem svetu je izraz za zvočne terapije pogosto imenovan vib racijska medicina, ki zajema energijsko (vibracijsko) medsebojno povezanost sistema uma in telesa. Uporablja pa se širok nabor speci-fičnih zvokovnih frekvenc za podporo fiziologije pacienta, ki se s strani usposob ljenega izvajalca zvočne terapije generirajo z elektronskimi sred-stvi ali pa so zagotovljene iz glasbenega vira (Stuart Reid, 2023). V poglavju se osredotočamo na frekvence oz. vibracije, ki so zago- tovljene iz glasbenega vira akustičnih instrumentov in se ne uporabljajo le v klasičnem medicinskem kontekstu, temveč so široko uporabljene v oko-ljih ter kontekstih, ki se osredotočajo na sprostitev, podporo zdravljen ju, 2 Elektroencefalogram (EEG) se lahko uporablja kot učinkovit način merjenja različnih stanj možganskih valov, vključno z globoko meditativnimi ali celo transom podobnimi stanji, kot so tista, povezana z delta-valovi (Goldsby in Goldsby, 2020). splošno dobro počutje in osebni ter duhovni razvoj. Izvajajo se pod imeni zvočna terapija, zvočna kopel, zvočna meditacija, zvočna seansa, zvočni tretma. V tem kontekstu je zvočna terapija zavestna terapevtska aplika-cija zvočnih frekvenc za namene izboljšanja zdravja; posamezniku naj bi pomagala, da se vrne v stanje harmonije telesa in duha. »Zelo učinkovi-ta metoda uporabe zvoka v terapevtske namene so zvočne kopeli z gon-gi in drugimi glasbili s širokim spektrom alikvotnih3 tonov, ki ponovno vzpostavijo psihoelektromagnetsko polje na osnovi specifičnih ozkih fre- 33 kvenčnih razmerij« (Pesek in Bratina, 2016, str. 161). Zvočna terapija te-melji na predpostavki, da je vse v življenju, vključno s človeškim telesom, skupek vibracij. Če vibracije postanejo neusklajene, se poslabšata posa-meznikova telesno in duševno stanje (de Muynck, 2008), zdravilni zvok pa lahko uporabimo kot učinkovito orodje za spreminjanje elektroma- ka gnetnega polja v človeku in tudi okolju (Andrews, 2004; Dewhurst-Mad- vo dock, 1993; Goldman, 2002). oč z Želja po spoznavanju naše globlje narave, naše notranje življenjske a m energije je ljudi vodila od igranja na gonge na Kitajskem do uporabe hi- viln malajskih instrumentov v Nepalu, Indiji in Tibetu ter k igranju na naj- ra Zd različnejša tolkala po vsem svetu. Danes se zvočni dražljaji, ki nastajajo na ponovno odkritih instrumentih, uporabljajo skupaj s sodobno tehno-logijo za obnovo telesnega in duševnega zdravja, fizičnega ter mental-nega ravnovesja (Pesek in Bratina, 2016). Sodobna tehnologija zvočnih intervencij se zelo razvija, a tokrat se osredotočamo predvsem na instru-mente, ki izhajajo iz tradicionalnih in starodavnih metod zdravljenja ter v zadnjih letih doživljajo ponovno priljubljenost in razširjenost. To so ti-betanske ali himalajske pojoče posode, gongi in pa tudi kristalne pojoče posode, ki so mlajšega izvora. Tibetanske in himalajske pojoče posode so narejene iz mešanice brona ter cinka ali iz sedemmetalne mešanice bak-ra, cinka, železa, svinca, zlata, srebra in medenine. Pojoče posode od-dajajo različne frekvence, odvisno od svoje velikosti in debeline. Ena ali več različnih pojočih posod se postavijo bodisi na telo bodisi okoli člo-veškega telesa. Posode se nato drgnejo ali udarjajo z ustrezno udarjalko, da proizvedejo zvok. Na enak način zvok proizvajajo tudi kristalne pojo-če posode, le da so izdelane iz 99,9-odstotno čistega kremenovega kris-tala. Tako proizvajajo čist, svetel in prodoren zvok. Gongi se med seboj zelo razlikujejo, tudi po velikosti, proizvedejo pa mogočne zvoke z mno-gimi alikvotnimi toni. Običajno so narejeni iz 70–80 odstotkov bakra 3 Alikvotni toni so toni, sozveneči z osnovnim tonom. Gre za niz tišjih tonov, ki sprem- ljajo osnovni, glasnejši ton istega izvora in mu dajejo določeno barvo ter polnost. Ime- nujejo se tudi parcialni toni, harmonični toni, sozveneči toni, sotoni ali višjeharmonski toni. in 20–30 odstotkov kositra, dodani pa so tudi svinec, nikelj, železo in cink (Pesek in Bratina, 2016). Tudi zvok gonga proizvedemo z ustreznimi udarjali. Zvoke teh instrumentov v zvočnih terapijah pogosto dopolnju-jejo drugi manjši instrumenti, kot so šamanski boben, shruti box, ime-novan tudi surpeti, didgeridoo, školjke, zvončki, ksilofoni, metalofoni, kordofoni, litofoni. V različnih kombinacijah te instrumente uporabijo zvočni terapevti ali izvajalci t. i. zvočnih kopeli, zvočnih meditacij, zvoč- 34 nih terapij, zvočnih seans, zvočnih tretmajev ali podobnih oblik zvočnih interakcij, katerih namen je uporaba zvoka za namen sprostitve, obno-vitve homeostaze, lajšanja bolečin ali pospeševanja zdravljenja udeležen-cev (Andrews, 2004). ar Zvočna terapija z akustičnimi instrumenti lahko poteka individual- cih no ali skupinsko. Pri individualnih terapijah se lahko instrumenti, v tem primeru najpogosteje tibetanske ali himalajske pojoče posode, polagajo a Pu tudi na telo. V skupinskih terapijah pa se udeleženci uležejo na mehko nk podlogo, če to ni možno, pa tudi sedijo oz. najdejo najoptimalnejši udo- Ilo ben položaj. Nato se »kopajo« v zvokih, kot mnogi opisujejo izkušnjo, ki je tako tudi dobila ime zvočna kopel (Goldsby in Goldsby, 2020). Zvočne kopeli običajno trajajo približno 45 minut, vendar so lahko tudi krajše ali bistveno daljše. Vključujejo več zaporednih delov, ki jih vnaprej načrtuje izvajalec, vendar so na splošno rezultat improvizacije. Pred začetkom se udeležencem zagotovi priprava na zvočno seanso skozi pogovor, sproščujočo vadbo ali tudi zavestno dihanje. Naučijo se o mo-žnih duševnih, čustvenih ali telesnih odzivih, ki se lahko pojavijo med seanso. Terapevt jim tudi pojasni, da so te manifestacije normalne in da se udeleženci lahko počutijo popolnoma varne (Pesek in Bratina, 2016). Terapevtske aplikacije »V vsej blaznosti današnjega kapitalistično usmerjenega časa s tolikimi krizami, ki smo jim priča, tako na individualni kot kolektivni ravni« (Pu-cihar, 2024, str. 2), težko zanikamo, da je naše življenje iz dneva v dan napornejše in stresnejše. Kronični psihosocialni stres lahko označimo celo kot potencialno katastrofo za javno zdravje, meni Juliet Hassard idr. (2018). S stresom in z napetostjo so povezane bolezni srca, sladkorna bo-lezen, odvisnosti in težave z duševnim zdravjem (Backe idr., 2011; Be-lujon in Grace, 2011; Cooper, 2004; Richardson idr., 2012; Staufenbiel idr., 2013; Thoits, 2010). Tudi hrup in svetlobno onesnaženje, ki ju vsak-danje življenje še povečuje, povzročata stres, ki ga prejšnje generacije niso doživljale. Tako se je morda danes, bolj kot kdaj koli prej, treba za-vedati zvoka, ki nam ne dene dobro, in po drugi strani zdravilne moči terapevtskega zvoka. Sprostitveni odziv je izraz, ki sta ga utemeljila Herbert Benson in Miriam Z. Klipper (1975), označuje pa enega od osnovnih namenov teh-nik zdravljenja z zvokom. Gre za fiziološki odziv telesa, ko se pri spros-titvi zniža krvni tlak, ki preprečuje t. i. odziv »boj ali beg« in aktivira parasimpatični živčni sistem, torej sistem pomiritve. Sprostitev in pomi-ritev uma ter telesa lahko dosežemo, če se ukvarjamo s ponavljajočo se mentalno ali telesno dejavnostjo, kot so dihalne tehnike, joga, mantre ali zvok (Benson in Klipper, 1975; Moberg, 2003). Tudi čuječnost in razno- 35 like oblike meditacije so obetavne za soočanje s stresom in spodbujanje sprostitvenega odziva, vendar se pogosto pritožujemo nad časom, po-trpežljivostjo in disciplino, ki so potrebni za učenje meditacije. Tako bi lahko oblika sproščanja in lajšanja stresa, ki za uporabo ne zahteva po-sebnega učenja ali velike discipline, potencialno pomenila veliko korist ka za človekovo dobro počutje in zdravje, izpostavljajo Tamara L. Golds- vo by idr. (2017). oč z Človeško telo proizvaja električna in magnetna polja ter mehanske a m vibracije, znane kot infrazvočni valovi, z izjemno nizkimi frekvencami. viln Fiziološke funkcije, vključno s srčnim utripom, z dihanjem, s krvnim ra Zd obtokom in z drugimi telesnimi procesi, ustvarjajo infrazvočne valo-ve (Ayisire idr., 2022). Tudi vsak organ ustvarja edinstveno resonančno frek venco (Duarte in Pereira, 2006). V človeku lahko vibracijski frekven-ci sledimo do celične ravni ali še globlje. Vse celice imajo prirojeno spo-sobnost odzivanja na različne mehanske dražljaje s pomočjo zapletenega notranjega mehanizma. Na mehanske dražljaje znotraj njih se odzove-jo s posebnimi delčki, ki zaznavajo mehanske signale, in s citoskeletom, ki prenaša sile po celici. Ko te sile dosežejo različne dele celice, sproži-jo kemične in genetske dogodke, ki določijo, kako se bo celica odzvala in kakšna bo njena usoda. Celice se tako odzivajo tudi na zapletene me-hanske sile, kot so vibracije, ki jih povzroča zvok (od 20 Hz do 20 kHz), pa tudi še višje frekvence, kot so ultrazvok (od 20 kHz do 1 GHz) in celo hipersonične vibracije (nad 1 GHz). Vse te vibracije povzročijo različne odzive v celicah (Ambattu in Yeo, 2023; Bidin idr., 2016). Višja frekvenca v telesu kaže na boljše zdravje, medtem ko frekven-ca, ki je nižja od običajne, kaže na razvoj bolezni (Ayisire idr., 2022). Zdrav organ ali del telesa bo ustvarjal naravno frekvenco resonance v harmoniji s preostalim telesom, medtem ko pri bolezenskem stanju pri-zadeti del telesa ne bo vibriral v harmoniji (Goldman, 2002). Tako imajo zvočne terapije z zunaj ustvarjenimi zvoki po načelu resonance in uskla-ditve namen neharmonične frekvence telesa ponovno spremeniti v nor-malne, zdrave vibracije. Meditacija s tibetanskimi pojočimi posodami se je izkazala kot eno- stavno izvedljiv nizkocenovni poseg za zmanjšanje občutka napetosti, tesnobe in depresije ter povečanje duhovnega blagostanja. Ta vrsta me-ditacije je lahko še posebej koristna za zmanjšanje napetosti pri posa-meznikih, ki te oblike meditacije še niso izvajali (Goldsby idr., 2017). Alexander Mathews idr. (2023) so odkrili, da je bilo poslušanje sprošču-jočih kristalnih posod povezano s pomembnim izboljšanjem razpolože- 36 nja pri mladoletnikih. Intervencije s kristalnimi pojočimi posodami so vplivale na znatno manjšo intenzivnost bolečine pri bolnikih s kronič-no bolečino v hrbtenici (Wepner idr., 2008). Opazili pa so tudi znatno znižanje srčnega utripa med intervencijo. Kljub temu v danih pogojih ar hipoteze o lajšanju bolečine in kronobioloških spremembah pri bolni- cih kih s kronično bolečino v hrbtenici z zdravljenjem s kristalnimi pojoči- mi posodami v primerjavi s placebom niso potrdili (Wepner idr., 2008). a Pu Livia Bidin idr. (2016) so raziskovali učinke tibetanskih pojočih posod nk pri bolnikih z rakom in ugotovili, da se je tonična raven prevodnosti Ilo kože pomembno zmanjšala, spremenljivost srčnega utripa (angl. Heart Rate Variability – HRV) se je pomembno povečala in registracija EEG v predfrontalnih območjih je pokazala spremembe beta-, alfa- in medhe-misferične koherence. To kaže, da je stopnja vzburjenosti nižja, zmanjša-ta se anksioznost in neprostovoljna duševna aktivnost ter zniža duševna izčrpanost. HRV kaže na večjo prožnost avtonomnega sistema in večjo sposobnost prilagajanja preiskovanca stresnim dejavnikom. Tako zaklju-čujejo (Bidin, 2016), da tibetanske posode zmanjšujejo anksioznost, vznemirjenost, neprostovoljno duševno aktivnost in stres ter kažejo na možnost izvedljivosti tega podpornega nekonvencionalnega zdravljenja pri bolnikih z rakom v dobrem stanju zmogljivosti, in hkrati opozarjajo, da je treba biti pozoren na bolnike, katerih stanje bi se lahko hitro pos-labšalo. Jayan Marie Landry (2014) je ugotovila, da lahko izpostavljenost himalajskim pojočim posodam povzroči globljo meditativno izkušnjo s fiziološkimi koristmi. Uvedba himalajskih pojočih posod pred meditaci-jo je povečala odzivnost krvnega tlaka in srčnega utripa. Tako predlaga, da bi izpostavljenost tem instrumentom lahko uporabili za akutno zni-žanje krvnega tlaka, zlasti pri osebah s hipertenzijo, prav tako pa tudi kot tehniko obvladovanja stresa in s tem izboljšanje telesnega in dušev-nega počutja. Tudi izpostavljenost zvokom gonga kaže blagodejne učinke. Četu- di so raziskave skromne, Mehtab Benton (2010) navaja odkritja Johanna Heimratha, Anne Kathrin Nickel, Davida Akomba, Petra Hessa in dru-gih, ki nakazujejo učinkovitost zvočnih terapij pri zdravljenju fizičnih, duševnih, čustvenih in duhovnih motenj. »Gong nas na vseh ravneh zdravi in preobraža. S svojim zvokom sproža pozitivne spremembe v poslušalcu, vse od sprememb čisto fizične do sprememb čustvene in du-hovne narave« (Benton, 2010, str. 34). Raziskava v Sloveniji (Pesek in Bratina, 2016), ki je bila narejena s pomočjo vzorca 129 uporabnikov zvočnih kopeli z gongi, je pokazala, da vsi uporabniki učinek zvočnih vib racij dojemajo kot zdravilen in/ali sproščujoč. Izrazili so, da so do-segli notranji mir in boljše fizično ter mentalno blagostanje, nov zagon za delo, željo po osebni rasti in druge pozitivne učinke. 37 Omenjene raziskave raziskujejo določene instrumente, konkret– no tibetanske ali himalajske pojoče posode, kristalne pojoče posode in gonge, v povezavi s psihofizičnim zdravjem in z blagostanjem, se pa v zvočnih terapijah običajno uporablja širši nabor instrumentov. Zvočne terapije vse bolj pridobivajo na priljubljenosti, ker so varen, neinvaziven ka in pogosto prijeten način za sprostitev, zmanjšanje stresa ter podporo pri vo zdravljenju različnih bolezni. Kljub temu je treba njihove možnosti kli- oč z nične uporabe obširno dodatno raziskati z natančnimi raziskavami, s a m katerimi bi preučili učinke terapij in bolje razumeli njihovo delovanje. viln ra Sklep Zd V današnjem svetu, kjer je nenehno prisotna široka paleta zvočnih dražljajev in vibracij, postaja zavestno razumevanje in uporaba zdravil-ne moči zvoka vse pomembnejše, tudi v bolnišničnem okolju. Zdravljenje z zvokom je starodavna praksa, ki je skozi stoletja uporabljala vibracije za uravnavanje in pomirjanje telesa ter duha. Zvočne terapije, ki se izva-jajo tudi pod imeni zvočne kopeli, zvočne meditacije, zvočne seanse ali zvočni tretmaji, so lahko izjemno pomirjujoče. Vibracije kvalitetnih in-strumentov, kot so tibetanske ali himalajske pojoče posode, gongi, kris-talne pojoče posode in drugi blagodejni instrumenti, vplivajo na telo skozi načela resonance in uskladitve. Zvok ni zgolj slušni dražljaj, temveč tudi fizični občutek, ki lahko globoko prodre v vse dele telesa in vpliva na psihofizično ravnovesje. Kljub temu da zvočne terapije postajajo vse priljubljenejše, raziskave na tem področju še vedno ostajajo redke. So pa odkrile, da je uporaba tibetanskih ali himalajskih pojočih posod poveza-na z znižanjem krvnega tlaka in srčnega utripa, zmanjšanjem napetosti, tesnobe in depresije ter izboljšanjem počutja in duhovnega blagostanja. Blagodejni vpliv so imele tudi pri bolnikih z onkološkimi obolenji. Kri-stalne posode so vplivale na znatno manjšo intenzivnost bolečine pri bolnikih s kronično bolečino v hrbtenici, na znižanje krvnega tlaka ude-ležencev, ugotovljene pa so tudi povezave s pomembnim izboljšanjem razpoloženja pri mladoletnikih. Prav tako so ugotovljene povezave z ob-vladovanjem stresa in s tem izboljšanjem telesnega ter duševnega počutja. Izpostavljenost zvokom gonga je pokazala blagodejne učinke v smeri spodbujanja notranjega miru in boljšega fizičnega ter mentalnega bla-gostanja. Te ugotovitve potrjujejo, da je zdravilna moč zvoka vredna nadaljnjega raziskovanja in vključevanja v sodobne prakse zdravljenja. John Stuart Reid (2024) pravi, da je vloga zvoka v medicinskih meto-dah vsako leto večja, saj se uporablja tako za zdravljenje brez zdravil kot tudi za diagnostične namene, in dobiva dobrodošlo podporo številnih 38 zdravnikov ter bolnišnic po vsem svetu. Potrebne pa so številne dodat- ne raziskave, tako zvočnih intervencij z uporabo tradicionalnih akustič-nih instrumentov kot tudi naraščajočih sodobnih pristopov zdravljenja z zvokom. Razumevanje teh mehanizmov odpira možnosti za razvoj ar učinkovitih zvočnih terapij, s čimer se odpira pot k celostnejšim in bolj cih neinvazivnim pristopom k zdravljenju oz. podpori pri zdravljenju različ- nih bolezni ter k izboljšanju kvalitete življenja. a Pu nk Literatura Ilo Ambattu, L. A., in Yeo, L. Y. (2023). Sonomechanobiology: Vibrational stimulation of cells and its therapeutic implications. Biophysics Reviews, 4(2), 021301. Andrews, T. (2004). Kako zdravimo z zvokom (A. Kikelj, prev.). Ara. Ann, I. S., in Bae, M. (2017). Analysis of singing bowl‘s sound. The Journal of the Acoustical Society of America, 142(4), 2613–2613. Ayisire, O., Roberson, R., Anderson I. I., J., Kerna, N., Chawla, S., Carsrud, V., Holets, H., Brown, S., Flores, J., Pruitt, K., in Nwokorie, U. (2022). Sound therapy: Vibratory frequencies of cells in healthy and disease states. EC Clinical and Medical Case Reports, 5(3), 112–123. Backe, E. M., Seidler, A., Latza, U., Rossnagel, K., in Schumann, B. (2011). The role of psychosocial stress at work for the development of cardiovascular diseases: A systematic review. International Archives of Occupational and Environmental Health, 85(1), 67–79. Bartel, L., in Mosabbir, A. (2021). Possible mechanisms for the effects of sound vibration on human health. Healthcare, 9(5), 597. Belujon, P., in Grace, A. A. (2011). Hippocampus, amygdala, and stress: Inter-acting systems that affect susceptibility to addiction. Annals of the New York Academy of Sciences, 1216(1), 114–121. Benson, H., in Klipper, M. Z. (1975). The relaxation response. Harper Collins. Benton, M. (2010). Gong joga: zdravljenje in razsvetljevanje s pomočjo zvoka (D. Debeljak, prev.). Center Sospita Rea Silvia Novak & Co. Bevan, R., Grantham-Hill, S., Bowen, R., Clayton, E., Grice, H., Venditti, H. C., Stickland, A., in Hill, C. M. (2019). Sleep quality and noise: Comparisons between hospital and home settings. Archives of Disease in Childhood, 104(2), 147–151. Bidin, L., Pigaiani, L., Casini, M., Seghini, P., in Cavanna, L. (2016). Feasibility of a trial with Tibetan Singing Bowls, and suggested benefits in metastatic cancer patients: A pilot study in an Italian Oncology Unit. European Journal of Integrative Medicine, 8(5), 747–755. Bowman, W. (2004). Cognition and the body: Perspectives from music education. V L. Bresler (ur.), Knowing bodies, moving minds: Towards embodied teaching and learning (str. 29–50). Kluwer Academic. Cabrera, I. N., in Lee, M. H. (2000). Reducing noise pollution in the hospital setting by establishing a department of sound: A survey of recent research on the effects of noise and music in health care. Preventive Medicine, 30(4), 339–345. 39 Carey, D., in Franklin, E. F. (2003). The great elixir: Sound healing, oriental medicine and the three treasures, nourishing, enhancing and tonifying the three treasures with sound therapy. California Journal of Oriental Medicine, 14(2), 20–21. Daraiseh, N. M., Hoying, C. L., Vidonish, W. P., Lin, L., in Wagner, M. kavo Cooper, C. (2004). Handbook of stress medicine and health. CRC. (2016). Noise exposure on pediatric inpatient units. The Journal of Nursing Administration, 46(9), 468–476. oč z Dewhurst-Maddock, O. (1993). Zdravilna moč glasbe in zvoka (M. Vehovar, a m prev.). Telegram. lnvira Duarte, M. L., in Pereira, M. (2006). Vision influence on whole-body human vibration comfort levels. Shock and Vibration, 13(4–5), 367–377. Zd Fachner, J. (2011). Time is the key-music and altered states of consciousness. Altering Consciousness: A Multidisciplinary Perspective, 1, 355–376. Falk, S. A., in Woods, N. F. (1973). Hospital noise-levels and potential health hazards. New England Journal of Medicine, 289(15), 774–781. Fauble, L. (2017). From Neanderthal to neuroscience: Healing with sound and voice. Voice and Speech Review, 11(1), 72–86. Goldman, J. (2002). Healing sounds: The power of harmonics. Healing Arts. Goldsby, T. L., in Goldsby, M. E. (2020). Eastern integrative medicine and Ancient sound healing treatments for stress: Recent research advances. Integrative Medicine (Encinitas), 19(6), 24–30. Goldsby, T. L., Goldsby, M. E., McWalters, M., in Mills, P. J. (2017). Effects of singing bowl sound meditation on mood, tension, and well-being. Journal of Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine, 22(3), 401– 406. Goldsby, T. L., Goldsby, M. E., McWalters, M., in Mills, P. J. (2022). Sound healing: Mood, emotional, and spiritual well-being interrelationships. Religions, 13(2), 123. Greenfield, K. D., Karam, O., in Iqbal O‘Meara, A. M. (2020). Brighter days may be ahead: Continuous measurement of pediatric intensive care unit light and sound. Frontiers in Pediatrics, 8. https://doi.org/10 .3389/fped.2020.590715 Hassard, J., Teoh, K. R., Visockaite, G., Dewe, P., in Cox, T. (2018). The cost of work-related stress to society: A systematic review. Journal of Occupational Health Psychology, 23(1). https://doi.org/10.1037 /ocp0000069 Hess, P. (2008). Singing bowls for health and inner harmony: Through sound massage according to Peter Hess. Hess. Hogan, L., in Harvey, R. (2015). Creating a culture of safety by reducing noise levels in the OR. AORN Journal, 102(4), 410. Iyendo, T. O. (2016). Exploring the effect of sound and music on health in hospital settings: A narrative review. International Journal of Nursing Studies, 63(5), 82–100. Jardine, L. (2003). The curious life of Robert Hooke: The man who measured London. 40 Harper Collins. Kalvas, L. B., in Harrison, T. M. (2024). Sources of sound exposure in pediatric critical care. American Journal of Critical Care, 33(3), 202–209. Kawai, Y., Weatherhead, J. R., Traube, C., Owens, T. A., Shaw, B. E., Fraser, E. J., in Niedner, M. F. (2019). Quality improvement initiative ar to reduce pediatric intensive care unit noise pollution with the use of a cih pediatric delirium bundle. Journal of Intensive Care Medicine, 34(5), 383– 390. a Pu Landry, J. M. (2014). Physiological and psychological effects of a Himalayan nk singing bowl in meditation practice: A quantitative analysis. American Ilo Journal of Health Promotion, 28(5), 306–309. Mathews, A., Phillips, M. C. L., Mathews, L. R., Kumar, S., Pillai, A., Jameson, M. B., Lee Phillips, M. C., Matthews L. R., in Kumar, S. (2023). A pilot study evaluating the effects of relaxation music played on quartz crystal singing bowls on mood in teenage males. Journal of Psychiatry and Behavioral Sciences, 6(2), 1085. Moberg, K. U. (2003). The oxytocin factor: Tapping the hormone of calm, love, and healing. Da Capo. Muynck, M. de. (2008). Sound healing: Vibrational healing with ohm tuning forks. Sound Universe. Oliveira, L., Gomes, C., Nicolau, L. B., Ferreira, L., in Ferreira, R. (2015). Environment in pediatric wards: Light, sound, and temperature. Sleep Medicine, 16(9), 1041–1048. Pesek, A., in Bratina, T. (2016). Gong and its therapeutic meaning. Muzikološki zbornik, 52(2), 137–161. Pucihar, I. (2024). Poučevanje instrumenta v glasbeni šoli v 21. stoletju. Glasba v šoli in vrtcu: revija za glasbene dejavnosti v vrtcu, za glasbeni pouk v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter za zborovstvo, 27(1), 2–11. Raghu, M. (2018). A study to explore the effects of sound vibrations on consciousness. International Journal of Social Work and Human Services Practice, 6(3), 75–88. Richardson, S., Shaffer, J. A., Falzon, L., Krupka, D., Davidson, K. W., in Edmondson, D. (2012). Meta-analysis of perceived stress and its association with incident coronary heart disease. American Journal of Cardiology, 110(12), 1711–1716. Staufenbiel, S. M., Penninx, B. W. J. H., Spijker, A. T., Elzinga, B. M., in van Rossum, E. F. C. (2013). Hair cortisol, stress exposure, and mental health inhumans: A systematic review. Psychoneuroendocrinology, 38(8), 1220–1235. Stuart Reid., J. (2023). Sound therapy and music medicine: Biological mechanisms (Part 1). Medicine and Art, 1(3), 60–93. Stuart Reid., J. (2024). Sound therapy and music medicine: Biological mechanisms (Part 2). Medicine and Art, 2(1), 25–63. Thoits, P. A. (2010). Stress and health: Major findings and policy implications. Journal of Health and Social Behavior, 51(S) S41–S53 . Wepner, F., Hahne, J., Teichmann, A., Berka-Schmid, G., Hördinger, A., in Friedrich, M. (2008). Treatment with crystal singing bowls for chronic spinal pain and chronobiologic activities: A randomized controlled 41 trial. Forsch Komplementmed, 15(3), 130–137. ka vo oč z a m ln vi ra Zd Starši so glasbeno terapijo dobro sprejeli, prepoznali pomen lastnega glasu pri vzpostavljanju odnosa z dojenčkom ter pridobljene veščine uspešno prenesli v vsakodnevno interakcijo. 3 Glasbena terapija v pediatričnem okolju – pregledna raziskava Špela Loti Knoll 43 Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo institutknoll@yahoo.com Ema Trček Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika ema.trcek@gmail.com Maja Otič Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta maja.otic3@gmail.com © 2025 Špela Loti Knoll, Ema Trček in Maja Otič https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3.3 Glasbena terapija je stroka, ki si po svetu utira pot tudi v pediatrič-nem okolju, in dosedanje raziskave dokazujejo mnoge pozitivne učin-ke ter potenciale tega nefarmakološkega pristopa. Glasbena terapija je vključena v obravnavo bolnih otrok in tudi njihovih staršev na raz-ličnih oddelkih pediatrične klinike. Učinki glasbene terapije za do-ločene klientske skupine so ciljno drugače usmerjeni, zato je vsako področje treba raziskati ločeno. V poglavju bomo predstavili pregled literature in relevantnih raziskav s področja glasbene terapije z name-nom prikazati že obstoječe kvalitetne prakse. Sistematičen pregled je izveden v skladu s priporočili PRISMA. Pregled literature in raziskav zajema glavna področja v pediatričnem okolju, kjer se glasbena tera-pija izvaja: neonatologijo, onkologijo, nevrologijo, psihiatrijo in pali-ativo. Raziskave potrjujejo pozitivne učinke na fiziološke parametre, čustveno podporo otrokom in staršem ter vpliv na dolžino in kakovost hospitalizacije. Pomanjkljivost pri raziskavah se kaže predvsem v šte-vilčno neenakomerno opravljenih raziskavah na specifičnih področ-jih glasbene terapije v pediatričnem okolju. Ključne besede: glasbena terapija, pediatrija, psihiatrija, paliativna oskrba, neonatologija, nevrološka rehabilitacija, onkologija Music Therapy in Paediatric Health Care – A Systematic Review Music therapy is a field that is making its way around the world, in-cluding in paediatric settings, and existing research proves many pos-itive effects and potentials of this non-pharmacological approach. Music therapy is incorporated into the treatment of sick children and their parents in various departments of the paediatric clinic. The ef- 44 fects of music therapy for specific client groups are targeted differ- ently, which is why it is necessary to explore each area separately. In this chapter, we will present a review of the literature and rele-vant research in the field of music therapy in order to showcase exist-ing quality practices. A systematic review is conducted in accordance č with PRISMA guidelines. The literature and research review cov- ti ers the main areas in the paediatric environment where music ther- a O apy is implemented: neonatology, oncology, neurology, psychiatry, aj n M and palliative care. Research confirms positive effects on physiologi- cal parameters, emotional support for children and parents, and the ek i impact on the length and quality of hospitalization. The deficiency in rč a T research is primarily reflected in the numerically unevenly conducted l, E Keywords: music therapy, paediatrics, psychiatry, palliative care, ol n m studies in specific areas of music therapy in paediatric settings. neonatology, neurological rehabilitation, oncology i K ot Uvod a L el Bruscia (2014) glasbeno terapijo opredeljuje kot refleksiven proces, v ka- Šp terem terapevt s pomočjo raznolikih glasbenih izkušenj in odnosov, ki se tvorijo preko glasbe, podpira klienta pri optimizaciji njegovega zdravja. Svetovna zveza za glasbeno terapijo (World Federation of Music The-rapy, 2011) dodaja širšo definicijo glasbene terapije: Glasbena terapija je strokovna uporaba glasbe in njenih ele-mentov kot intervencija v medicinskem, izobraževalnem in vsakdanjem okolju pri posameznikih, skupinah, družinah ali skupnostih, ki si prizadevajo za optimizacijo kakovosti življen-ja in izboljšanje telesnega, socialnega, komunikacijskega, čus-tvenega, intelektualnega in duhovnega zdravja ter dobrega počutja. Raziskovanje, praksa, izobraževanje in klinično uspo-sabljanje v glasbeni terapiji temeljijo na strokovnih standardih v skladu s kulturnimi, z družbenimi in s političnimi okviri. Cilji glasbene terapije so odvisni od značilnosti ciljne populacije in so prilagojeni skupini ali posamezniku. Terapija je lahko usmerjena v laj-šanje telesnih, čustvenih, psiholoških in socialnih težav, v rehabilitaci-jo, povrnitev sposobnosti, izboljšanje kakovosti življenja ter raziskovanje lastnih virov in potencialov (Bonde, 2019). Brynjulf Stige (2012) poudar-ja, da ima glasbena terapija ključno vlogo pri oblikovanju interdiscipli-narnega diskurza, saj povezuje področji glasbe in zdravja. Zdravstveno muziciranje opredeljuje kot interdisciplinarno področje raziskav in prak-se, znotraj katerega različni strokovnjaki razvijajo glasbene prakse, ki spodbujajo zdravje v socialnem in zdravstvenem okolju. Abrams (2018) v ospredje postavi odnos oz. pomen človeške dimenzije v glasbeni terapiji. Vsak posameznik kot edinstveno bitje vstopa v proces terapije in ima kot 45 tak posebno moč ter svojstven potencial. Terapevtski odnos temelji na prisotnosti, sočutju, svobodi, dostojanstvu in pravičnosti. V nadaljevanju bomo predstavili ključna področja uporabe glasbe- ne terapije v pediatričnem okolju – od neonatalogije in onkologije do va nevrološke rehabilitacije, psihiatrije in paliative – ter osvetlili njihove po-ka sebnosti, izzive in terapevtske pristope, ki jih omogoča glasba.isaz Neonatalogija a rndle Pomen glasbene terapije v neonatalni intenzivni negi raste. V luči novih gre spoznanj v medicini in tehnoloških iznajdb se zvišuje stopnja živih nedo- nošenih otrok (Stegemann idr., 2019). V izogib oz. minimiziranje krat- lju – p koročnih in dolgoročnih učinkov prezgodnjega rojstva se zato v nego ko vključujejo različne intervencije, ki so osmišljene okoli otroka, med kate- em o rimi se pojavi tudi glasbena terapija (Bieleninik idr., 2016). Po svetu pos-nič ledično neonatalne enote povečujejo uporabo glasbenih intervencij in tria med njimi tudi glasbene terapije (Van Der Heijden idr., 2016).ed Glasbena terapija se v neonatalnem okolju osredotoča na informira- no uporabo glasbe in terapevtskega odnosa. Skozi medij glasbe promo- ija v pap vira optimalni razvoj otroka in gradi stabilno vez med otrokom ter starši er oz. skrbniki (Bieleninik idr., 2016). Glasbeni terapevti to dosežejo preko a t Posledično njihove glasbenoterapevtske intervencije v glavnem temeljijo asGl na uporabi njihovega glasu in glasbil z minimalnim številom sprememb uporabe glasbil in svojega glasu na podlagi razmišljanja »manj je več«. enb (ritmičnih in dinamičnih) ter na načinu uspavanke (Stegemann idr., 2019). V pregledni raziskavi (Stegemann idr., 2019) so na podlagi različ-nih raziskav ugotovili, da so učinki glasbene terapije številni. Uporaba glasbene terapije zniža srčni utrip in dihalni ritem dojenčka. Izboljša nje-gov spanec in zviša vnos zaužite hrane. Vpliva tudi tako, da na zmanjša anksioznost matere ter zniža število dni, ki jih otrok preživi v bolnišnici. Avtorji različnih člankov (Bieleninik idr., 2016; Papatzikis idr., 2024) opozarjajo na pomanjkanje raziskav, ki bi preučevale, kakšen dolgoroč-ni vpliv ima glasbena terapija v neonatalnem obdobju. Na splošno lah-ko rečemo, da je glasbena terapija učinkovita intervencija pri dojenčkih, vendar je potrebnih več raziskav o tem, kako vpliva pri bolnih nedono-šenčkih, ki izkušajo stresne dogodke v okviru svojega bivanja v enoti (Al-len, 2013). Onkologija Narava zdravljenja na otroškem onkološkem oddelku vključuje pogoste in invazivne medicinske intervencije, ki vplivajo na kvaliteto življenja ot- 46 rok in njihovih skrbnikov. Njihova življenja v takšnih postopkih postane- jo zelo stresna, zato se poleg standardne zdravstvene nege vključuje tudi različne druge intervencije, med katerimi je tudi glasbena terapija (Fa-cchini in Ruini, 2021). č Učinek glasbene terapije je zmanjšanje anksioznosti in bolečine med ti a O kliničnimi procesi, ki so vključeni v onkološko obravnavo otrok, ki ima- aj jo raka (Da Silva Santa idr., 2021). Stegemann idr. (2019) opisujejo še, da n M izvajanje glasbene terapije izboljša imunološki status (zviša raven IgA) ek i ter otrokom na onkološkem oddelku pomaga, da se spoprimejo z izzivi, rč ki jih doživljajo. a T m V pediatrični onkologiji se glasbeni terapevti pogosto srečujejo ne l, E samo z otroki, ampak tudi z njihovimi družinskimi člani. Zato je po- ol n gosta situacija, da glasbeno terapijo otrokom nudijo tudi s pomočjo nji- i K ot hovih družinskih članov. Pomembno je vzeti v obzir tudi vse različne a L somatske in psihološke simptome otrok, ki jim nudijo glasbeno terapijo el (Stegemann idr., 2019). Šp V pregledni raziskavi Marie Facchini in Chiare Ruini (2021) so po pregledu 19 raziskav ugotovili, da je največ raziskav uporabljalo aktiv-no glasbeno terapijo, in sicer jih je to metodo izbralo devet. Potem je sle-dila kombinirana metoda, ki je bila uporabljena v šestih, ter receptivna glasbena terapija, ki so jo raziskovali v štirih. Samo ena od teh raziskav (Robb idr., 2008) je primerjala učinkovitost aktivne in receptivne meto-de glasbene terapije. Ugotovili so, da je aktivna metoda boljša v oziru, da promovira aktivno udeležbo otrok. Na tem področju so zaradi etičnih pomislekov in poseganja v tako ranljive trenutke raziskave redke ter pomanjkljive (Stegemann idr., 2019). Po pregledu literature Maria Facchini in Chiara Ruini (2021) predlagata tudi dodatno raziskovanje tega področja, kako glasbeno terapijo najbolje vključiti v onkološko pediatrično okolje in doseči njene učinke na otroke. Nevrološka rehabilitacija Na področju nevrološke rehabilitacije so učinki glasbene terapije v sta-rostni skupini 16–18 let pomanjkljivo raziskovani, tako da podatkov ni. Veliko raziskav se namreč na tem področju osredotoča na starejšo popu-lacijo (Stegemann idr., 2019). Glavni rezultati, ki so jih Wendy L. Magee idr. (2017) izpostavili v pregledni raziskavi, so, da je glasbena terapija po pridobljeni možganski poškodbi pripomogla k izboljšanju na področjih naštevanja, jezikovne ponovitve (angl. speech repetition) in rehabilitacije socialnih veščin. Razis-kovali so vpliv glasbenih intervencij, vendar smo tukaj navedli samo re- zultate, kjer je bil raziskovan vpliv dotične glasbene terapije. 47 Evalvacija uspešnosti glasbene terapije je na področju nevrološke rehabilitacije kompleksna. Izzivi v prepoznavanju učinkov in evalvaci-ji napredka pacienta se namreč pojavljajo zaradi konstantno dinamične narave nevralnih ter hormonskih sprememb in napredka čez čas. V ob- va zir pa je treba vzeti tudi ostale terapije, ki se dogajajo ob istem času, in ka stranske učinke različnih zdravil, ki se skozi zdravljenje spreminjajo (Mi-isaz shra idr., 2021).a rn Slikanje možganov, snemanje možganskih valov in kinematična dle analiza gibanja so postali podlaga za nov raziskovalni program znotraj gre glasbenoterapevtske stroke – nevrološko glasbeno terapijo. Michael H. Thaut in Thenille Braun Janzen (2019) navajata, da slednja temelji na lju – p sodobnih raziskovalnih tehnikah s področja kognitivne nevroznanosti. ko Nevrološka glasbena terapija je torej veja glasbene terapije, ki temelji na em o ugotovitvah nevroznanosti in razumevanju vpliva glasbe na delovanje nič možganov ter vedenje. Temelji na štirih predpostavkah o nevrološkem tria odzivu posameznika na glasbo: modelu glasbenega odziva, vzporednih ed neglasbenih modelih (deljeni, podobni, vzporedni procesi), posrednih modelih (vpliv glasbe na neglasbeno vedenje), kliničnih raziskovalnih ija v pap modelih (terapevtski učinek glasbe) (The Academy of Neurologic Mu-er sic Therapy, 2018).a t hanizme glasbe v nevrološki rehabilitaciji. Prvi mehanizem je ritmična asGl stimulacija in vključevanje (angl. entrainment). Opišemo ga lahko kot pro- Michael H. Thaut (2005, v Galiñska, 2015) prepoznava štiri me- enb ces, kjer se dva ritmična procesa v interakciji drug z drugim uskladita in medsebojno vplivata tako, da se prilagodita skupni fazi in periodičnosti (Berger in Turow, 2011, v Galiñska, 2015). Preko glasbe se namreč zgodi sinhronizacija bioloških ritmov z glasbenimi. To vključuje dihanje, bitje srca, nevrološko aktivnost in ostale kompleksne fiziološke procese. Michael H. Thaut in Volker Hoemberg (2014) v priročniku nava-jata vseh 20 kliničnih tehnik nevrološke glasbene terapije, posebne ob-like glasbene terapije, namenjene osebam z nevrološkimi obolenji. Cilj tehnik je rehabilitacija določene funkcije pri osebah z različnimi obole-nji, npr. pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo, s Parkinsonovo boleznijo, cerebralno paralizo, z motnjami avtističnega spektra, mišično distrofijo ipd. Avtorja tehnike delita na tri večje sklope: senzomotorično rehabilitacijo, govorno-jezikovno rehabilitacijo, kognitivno rehabilitaci-jo. Izbira tehnike je odvisna od posamezne klientske skupine. Psihiatrija Glasbena terapija je zelo pogosto uporabljena v zvezi z mentalnim zdrav- 48 jem. Zaradi različnih pozitivnih učinkov je glasbena terapija na tem pod- ročju postala ena izmed uveljavljenih oblik zdravljenja. Še posebej za pediatrično populacijo ima izjemno motivacijsko noto, povezano z glas-benimi interakcijami. To vodi do pozitivnih učinkov v povezavi z raz- č ličnimi psihiatričnimi diagnozami (Swedberg Yinger in Gooding, 2014). ti Michele Preyde idr. (2015) po anketiranju mladostnikov ugotavljajo, da a O ima glasbena terapija pozitivne učinke na razpoloženje in anksioznost aj n M pri mladost nikih v psihiatrični oskrbi. Poudarjajo, da ima zaradi upo- ek i rabe glasbe veliko prednost pri mladostnikih v bolnišnični psihiatrični rč obravnavi. a T Skupni cilji bolnišničnega zdravljenja mladostnikov z vedenjskimi m l, E in s psihiatričnimi težavami so aktivno sodelovanje pri terapijah, obvla- i K in Gooding, 2014). Amanda Rosado (2019) ugotavlja, da se s pomočjo ot glasbene terapije pri pacientih spodbuja močna področja in pozitivno ol dovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja (Swedberg Yinger n el spoprijemanje, kar lahko mladostnike pomembno podpre pri stabiliza- a L Šp ciji stanja ali morebitni premestitvi. Tudi Sarah McWaters idr. (2023) ugotavljajo pozitivne spremembe po glasbenoterapevtskem procesu. Ve-lika večina udeležencev je po procesu glasbene terapije dosegla pozitiv-no vedenjsko stanje in višjo raven zavzetosti. Raziskovalci poudarjajo pomen dostopnosti glasbene terapije za bolnike z vedenjskimi in s psi-hiatričnimi težavami. Dodajajo, da je potreba po podpori in obravna-vi oseb s težavami v duševnem zdravju vedno večja. Carina Freitas idr. (2022) v pregledni raziskavi ugotavljajo, da se po procesu glasbene tera-pije pri mladostnikih s psihiatričnimi obolenji pojavljajo izboljšanja na področjih samospoštovanja, socialne vključenosti ter depresivnih in an-ksioznih simptomov. Na podlagi izsledkov drugih raziskav ugotavljajo, da je najpogosteje uporabljena metoda glasbena improvizacija, sledi-jo različne receptivne in aktivne oblike, ki temeljijo na glasbenih prefe-rencah mladostnikov. S tem se glasbeni terapevti osredotočajo tudi na zadovoljevanje potreb slednjih po identiteti, občutku pripadnosti in av-tonomiji. Uporaba improvizacije v procesu glasbene terapije spodbuja ustvarjalnost in povezavo s čustvenim svetom, z mislimi in občutki, ki jih ni mogoče izraziti na drugačen način (Møller idr., 2002). Shuai-Ting Lin idr. (2011) poudarjajo, da klienti za proces glasbene terapije ne pot-rebujejo predhodnega glasbenega znanja. Navajajo pomen aktivnega so-delovanja pri glasbeni terapiji, saj to vključuje aktivacijo večjega števila možganskih področij kot pasivno poslušanje glasbe. Carina Freitas idr. (2022) svetujejo povezovanje strokovnjakov s področja glasbene terapije in nevroznanosti, kar lahko pomembno pripomore k napredku in h ko-risti bolnikov v pediatrični psihiatrični oskrbi. Paliativna oskrba 49 Glasbena terapija v paliativnem pediatričnem kontekstu je namenjena spodbujanju zdravega spoprijemanja in zagotavljanju otrokovega psi- hosocialnega blagostanja med zdravljenjem. Glasbeni terapevt ustvarja va okolje za podporne interakcije med otrokom, družinskimi člani in zdrav-ka stvenim osebjem (Bradt, 2013). Ansdell (2015) poudarja pomembnost isaz glasbene improvizacije v bolnišničnem okolju. V improvizaciji so vse po-a rn bude sprejete in nepričakovane situacije dobrodošle. dle Cilj glasbene terapije v tovrstnem okolju je podpiranje obvladovanja gre simptomov in uravnavanje fizioloških odzivov klienta, pri čemer glasbeni terapevti uporabljajo individualno prilagojene glasbenoterapevtske inter- lju – p vencije (Clark idr., 2014). Beth Dun (2013) navaja, da se družine na raz- ko lične načine spopadajo z otrokovo diagnozo, ki je življenjsko ogrožajoča. em o Pogosto je v takšni situaciji celotna družina izpostavljena velikemu stresu, nič kar lahko negativno vpliva na duševno zdravje družinskih članov. Glas-tria bena terapija je eden izmed možnih virov pomoči in podpore, ki jih lahko ed ponudimo družini ob soočanju s tako težko preizkušnjo. Ponuja možnost za komunikacijo in interakcijo, omogoča strukturo in stabilnost ter do- ija v pap pušča možnost za vključitev vseh družinskih članov (Abad in Edwards, er 2004). Tone Leinebø Steinhardt idr. (2021) v pilotni raziskavi ugotavljajo, a t postavljajo pomen glasbene terapije, ki ima pomembno vlogo pri blaženju asGl tega občutka. Družine poudarjajo pomen odnosa, ki nastane med tera- da družine otrok v paliativni oskrbi opozarjajo na občutek izoliranosti. Iz- enb pevtom in družinskimi člani, prilagodljivosti terapevta in skupnega muzi-ciranja. Zdravstveno osebje izpostavlja pomembnost vključenosti glasbene terapije v multidisciplinaren timski pristop. Ugotovitve kažejo na potrebo po visoko usposobljenih glasbenih terapevtih, ki zmorejo podpreti komp-leksne in dinamične potrebe družin v okviru zdravljenja. Joke Bradt idr. (2021) pri pregledu raziskav s področja pediatrič-ne paliativne oskrbe ugotavljajo, da je je teh raziskav zaradi etičnih pomis lekov na tem področju zelo malo. Ugotovitve posameznih razi-skav nakazujejo pozitiven vpliv glasbene terapije na anksioznost, bole-čino in vedenje, povezano s spoprijemanjem z lastnimi težavami. Miren Pérez-Eizaguirre in Esperanza Vergara-Moragues (2020) raziskujeta glasbenoterapevtske intervencije znotraj paliativne oskrbe. Ugotavlja-ta, da so v tem okolju izjemnega pomena bolnikove glasbene preferen-ce. Poleg tega v pregledu ugotavljata, da se v paliativni oskrbi uporabljajo tehnike aktivne in receptivne glasbene terapije, odvisno od zmožnosti in stanja klienta. Xingyue Wu idr. (2025) prav tako v pregledni raziska-vi ugotavljajo, da je glasbena terapija pomembno zmanjšala bolečino 50 in ublažila tesnobo pri klientih v paliativni pediatrični oskrbi. Rezulta- ti metaanaliz so pokazali zmeren do velik učinek na omenjeni področji. Tudi da Silva Santa idr. (2021) ugotavljajo, da lahko glasbena terapija s sprostitvijo in z odvračanjem pozornosti na bolečino služi kot učinkovit č nefarmakološki ukrep za zmanjšanje bolečine ter anksioznosti pri pedi- ti atričnih bolnikih. Razis kovalci poudarjajo, da lahko dopolnilne terapi- a O je potencialno zmanjšajo uporabo farmakoloških zdravil, predvsem na aj n M področju lajšanja bolečin in psiholoških simptomov. Svetujejo razmislek ek i o vključitvi glasbene terapije v smernice klinične prakse (Wu idr., 2025). rč Bolniki lahko tako preko glasbene improvizacije najdejo zdrav, nepoško- a T dovan del sebe. m Namen pričujočega prispevka je narediti natančen pregled obsto-l, E ol n ječih raziskav na vseh omenjenih področjih glasbene terapije v pediat-ričnem okolju: onkološkem, v nevrološki rehabilitaciji, neonatologiji in i K ot paliativni oskrbi otrok. Poleg tega je namen odkriti, kje so možnosti za a L el nadaljnje raziskave na teh področjih oz. kje se kažejo pomanjkljivosti pri Šp izsledkih obstoječih raziskav. Metodologija Avtorice smo uporabile za pregledno raziskavo uporabile strategi-jo PRISMA (2020) (Page idr., 2021), ki smo jo za namene pričujoče-ga poglavja same prilagodile. Kontrolni seznam PRISMA je eno izmed orodij, ki avtorjem pomaga pri zasnovi kvalitetnih preglednih raziskav. Opredeli vse od naslova, metod, rezultatov do diskusije in drugih re-zultatov kot dodatnih informacij, ki jih morajo avtorji navesti. Ta kont-rolni seznam pomaga zagotoviti vsebinsko korektnost, transparentnost in ponovljivost raziskave. PRISMA ima 27 točk, ki jasno opredelijo vse potrebne elemente pregledne raziskave. Obstaja tudi razširjena verzija (Page idr., 2021). Merila za vključitev in iskalna strategija Podatki izhajajo iz treh podatkovnih baz: Scopus, Web of Science in PubMed. Podatki so bili zbrani maja 2025. V iskalni strategiji so bili uporabljeni naslednji ključni izrazi: ‘glasbena terapija’ IN ‘otroci’ IN (‘pediatrija’ ALI ‘onkologija’ ALI ‘neonatalogija’ ALI ‘psihiatrija’ ALI ‘kardiologija’). Iskanje je bilo dodatno omejeno s filtri, ki so omejili leto objave na obdobje od 2020 do 2025, jezik prispevkov na angleščino ter vrsto raziskave na empirično raziskavo. Vključene so bile raziskave, pri katerih je bilo dostopno celotno besedilo. V bazi Scopus je bil dodan še filter ključne besede ‘glasbena terapija’. Po takšnem iskalnem kriteriju je bilo v bazi Scopus med zadetki 591 prispevkov, v bazi Web of Science 51 209 in v bazi PubMed 33. Postopek izbora raziskav porejenimi prispevki smo v bazah Scopus in Web of Science pregledale kais prvih 50 prispevkov. V analizo smo vključile prispevke, v katerih je bila V iskalniku smo prispevke razvrstile po relevantnosti. Med tako raz- va glavna intervencija glasbena terapija ali glasbena terapija v kombinaci- a rnaz ji z drugo metodo dela. To smo naredile s pregledom naslovov, povzet- dleg kov in ključnih besed. V končno analizo je bilo uvrščenih 56 prispevkov re (Scopus: 23, Web of Science: 25, PubMed: 8), pri čemer se je 11 prispev- kov podvojilo, zato je bilo končno število analiziranih prispevkov 45. lju – p ko Postopek zbiranja podatkov em on Iz vsakega vključenega prispevka so bili izpisani podatki o državi, v kate-ičtr ri je potekala raziskava, tipu oz. vrsti raziskave, ciljih in rezultatih. Vsa-iaed ko raziskavo je pregledala ena od avtoric prispevka. Predstavitev rezultatov z interpretacijo ija v p ap Izbrane članke smo razvrstile glede na raziskovano področje. Področja s er pripadajočimi raziskavami predstavljamo v preglednici 1. a t enb V nadaljevanju predstavljamo rezultate sistematičnega pregleda lite- as rature, razvrščene po posameznih področjih pediatrične oskrbe, kjer se Gl glasbena terapija uporablja. Podrobneje bomo obravnavali njeno vlogo in učinke v kontekstih, kot so intenzivna nega novorojenčkov, zdravljen-je raka, nevrološka rehabilitacija, duševno zdravje otrok in mladostni-kov ter paliativna oskrba. Neonatologija Največ prispevkov (26 prispevkov oz. 57,8 %) raziskuje učinke glasbene terapije v kontekstu neonatologije. Loïs C. Span idr. (2021) so raziskova-li učinek kombinacije kengurujske nege in glasbene terapije na fiziološke odzive ter nevrološko delovanje pri prezgodaj rojenih dojenčkih. Srčni Preglednica 1 Pregled raziskav po področjih Področje Raziskave Neonatologija Antonacci idr. (2021), Bauer idr. (2021), Bieleninik idr. (2024), Chen idr. (2023), Dereddy idr. (2024), Epstein idr. (2023), Gaden idr. (2022), Gaden idr. (2023), Ghetti idr. (2021), Giordano idr., 2021; Haslbeck idr., 2023; Haslbeck idr. (2021), Kehl idr. (2020), Kobus, Diezel, Dewan idr. (2021), Kobus, Diesel idr. (2022), 52 Kobus, Diezel, Huening idr. (2021), Kobus idr. (2023), Kraft idr. (2021), Kriechbaum idr. (2025), Menke idr. (202), Ormston idr. (2022), Palazzi idr. (2021), Span idr. (2021). Xiao in Luo, 2024; Yakobson idr. (2021), Van Dokkum idr. (2020) Onkologija Boyde idr. (2024), Fedhila idr. (2023), Giordano idr. (2023), č Hasanah idr. (2020), Rodríguez-Rodríguez idr. (2023), Wong idr. ti (2021), Zanchi idr. (2024) a O aj Nevrologija Attar idr. (2022), Desai idr. (2024), Kobus, Bologna idr. (2022), n M Liu idr. (2025) ek i Psihiatrija Bong idr. (2021), Klyve idr. (2023), Park idr. (2023) rč a T Paliativna Steinhardt idr. (2021) m oskrba ol Pediatrija l, E Kobus, Buehne idr. (2022), Goicoechea in Lahue (2021) n splošno i K ot Zdravstveni Burns idr. (2024), Rodríguez-Rodríguez idr. (2024) a L delavci el Šp utrip se je po kombinaciji glasbene terapije in kengurujske nege zmanj-šal, raven nasičenosti s kisikom se je povečala. Učinkov na motorično aktivnost ni bilo. Vito Giordano idr. (2021) so želeli preučiti učinek raz-ličnih vrst glasbene terapije na možgansko aktivnost nedonošenčkov v neonatalni intenzivni negi. V obeh glasbenih skupinah (živa in posneta glasba) je bilo zaznati izboljšanje v prvem in drugem obdobju mirnega spanja, medtem ko v kontrolni skupini izboljšanja ni bilo. Wenjun Xiao in Xingfang Luo (2024) so raziskovali klinične učinke glasbene terapije pri novorojenčkih v neonatalni intenzivni negi. Ugotovili so, da obsta-ja statistično pomembna razlika med skupino, ki je prejemala glasbeno terapijo, in tisto, ki je ni. Dojenčki v skupini, ki je bila deležna glasbene terapije, so imeli nižji srčni utrip in frekvenco dihanja. Ugotovitve kaže-jo, da glasbena terapija izboljšuje vez med starši in otrokom ter zmanjša jok pri nedonošenčkih. Dana Yakobson idr. (2021) so primerjali učinek kombinacije glasbene terapije ter nege koža na kožo na stabilizacijo av-tonomnega živčnega sistema pri nedonošenčkih. Ugotovitve kažejo, da je glasbena terapija v kombinaciji z nego koža na kožo izboljšala stabil-nost avtonomnega živčnega sistema dojenčkov. Friederike Barbara Haslbeck idr. (2023) so preizkusili izvedljivost prihodnje randomizirane klinične raziskave, v kateri bi glasbena tera-pija lahko izboljšala nevrološki razvoj pri zelo prezgodnjih dojenčkih. Rezultati ne kažejo niti koristnega niti škodljivega učinka kreativne glasbene terapije na nevrorazvoj pri dveh letih, temveč trend izboljša- nja kognitivnih rezultatov pri petih letih. Ta je podobnejši kognitivnim 53 rezultatom nedonošenčkov, rojenih v roku, kot pri standardni obravna-vi izjemno prezgodaj rojenih dojenčkov. Kory Antonacci idr. (2021) so preučevali učinek dveh vzorcev kitarske spremljave na dojenčke v eno- ti za intenzivno nego novorojenčkov. Ugotovitve kažejo, da se po upora- va bi obeh vzorcev povprečni srčni utrip in frekvenca dihanja upočasnita, ka razlika v povprečjih med obema vzorcema pa ni statistično pomemb-isaz na. Renyi Chen idr. (2023) so želeli ugotoviti učinkovitost glasbene te-a rn rapije pri lajšanju bolečin med pregledom očesnega dna pri dojenčkih. dle Ugotovili so, da se je periferno kapilarno nasičenje s kisikom zvišalo, gre prav tako se je zvišala raven zadovoljstva. Ocene bolečine so se zmanj- šale, srčni utrip v skupini s počasno glasbo se je znižal. Susann Kobus, lju – p Marlis Diezel, Monia Vanessa Dewan idr. (2021) so raziskovali učinek ko glasbene terapije na vitalne znake prezgodaj rojenih dojenčkov glede na em o stanje budnosti. Ugotovili so, da je glasbena terapija povzročila zniža-nič nje srčnega utripa in dihalne frekvence ter povečanje nasičenosti s kisi-tria kom, pri čemer so bili učinki med spanjem še izrazitejši. Anna Carina ed Kriechbaum idr. (2025) so raziskovali vpliv glasbene terapije na fizio- loške parametre pri nedonošenčkih med nego koža na kožo ter preu- ija v pap čevali poglede staršev na glasbeno terapijo in sodelovanje v raziskavi. er Rezultati kažejo stabilizacijski učinek na vitalne parametre pri nedo-a t z dojenčkom. Barbara M. Menke idr. (2021) so analizirali vpliv glas- asGl bene terapije na fiziološki raz voj nedonošenčkov in stresne dejavnike nošenčkih, starši poročajo o večjem občutku sprostitve in krepitvi vezi enb staršev. Ugotovili so, da lahko glasbena terapija pri ekstremno in zelo prezgodaj rojenih dojenčkih ter njihovih starših ugodno vpliva na tra-janje terapije, ki jo prezgodaj rojeni dojenčki potrebujejo, preden je mo-goč odpust iz bolnišnice. Kristy Ormston idr. (2022) so raziskali vpliv intervencije ritem–dihanje–uspavanka–prvi zvoki na donošenega no-vorojenčka s pomanjkanjem surfaktanta. Ugotovitve kažejo, da je glas-bena terapija družini nudila osrednjo pozornost in podpirala celostno razvojno oskrbo dojenčka. Razvil se je odnos, ki je bil glasbeno podprt in je družino čustveno ter fizično spremljal vse do konca dojenčkovega življenja v primeru smrti. Ambra Palazzi idr. (2021) so raziskali učinke glasbene terapije na znake angažiranosti prezgodaj rojenih dojenčk-ov ter na materine vokalizacije med interakcijo v neonatalni intenziv-ni negi. Dojenčki, ki so prejeli glasbeno terapijo, so v začetnem budnem stanju pogosteje odpirali oči, kar kaže na večjo angažiranost, materam v tej skupini pa je bilo z glasbeno terapijo omogočeno več petja ob pod-pori glasbenega terapevta. Raziskave na področju neonatologije so usmerjene tudi v raziskovan- 54 je odnosa staršev do glasbene terapije ali učinkov glasbene terapije na starše oz. družino. Sofia Bauer idr. (2021) so želeli raziskati motive star-šev, da se odločijo vključiti nedonošene dojenčke v glasbenoterapevtsko intervencijo med bivanjem v neonatalni enoti. Ugotovili so, da so imeli č starši, ki so se odločili za sodelovanje, mlajše in bolj bolne otroke. Sode- ti lovanje je zavrnilo več enostarševskih družin. Menili so, da bi sodelova- a O nje v raziskavi pomagalo njihovemu otroku, izboljšalo prihodnjo oskrbo aj n M in znanje na tem področju. Narendra Dereddy idr. (2024) so želeli pre- ek i učiti učinke predvajanja posnetega glasu matere prezgodaj rojenim ot- rč rokom na intenzivnem neonatalnem oddelku za duševno zdravje mater. a T Ugotovitve kažejo, da ni bilo sprememb v slednjem glede na uporablje- m no lestvico DASS-21. l, E ol n Shulamit Epstein idr. (2023) so želeli analizirati izkušnje staršev, ki so se udeleževali dolgotrajne glasbene terapije s svojimi nedonošenčki i K ot od rojstva do starosti šestih mesecev. Ugotovili so, da je glasbena tera- a L el pija za starše kot terapevtska oaza. Omogoča integracijo glasbe v od- Šp nos skozi čas ter pozitivno vpliva na odnos med starši in dojenčki. Claire M. Ghetti idr. (2021) so kot del longitudinalne raziskave LongSTEP pre-verjali izved ljivost, sprejemljivost in ustreznost glasbene terapije, ki pou-darja petje staršev dojenčkom, za nedonošenčke in njihove starše. Starši so glasbeno terapijo dobro sprejeli, prepoznali pomen lastnega glasu pri vzpostavljanju odnosa z dojenčkom ter pridobljene veščine uspešno pre-nesli v vsakodnevno interakcijo. Friederike Barbara Haslbeck idr. (2021) so raziskovali dojemanje družinsko vključujoče glasbene terapije za izjem no prezgodaj rojene dojenčke v času njihovega bivanja v enoti za intenzivno neonatalno nego s strani staršev. Raziskovali so tudi dolgo-ročen vpliv te terapije na razvoj otrok in družinsko dinamiko. Rezultati kažejo, da so starši glasbeno terapijo doživeli kot pozitivno izkušnjo, ki je izboljšala čustveno povezavo, zmanjšala stres ter prispevala k zdravemu razvoju njihovih izjemno prezgodaj rojenih otrok. Selina M. Kehl idr. (2020) so z raziskavo želeli opredeliti, kako kreativna glasbena terapija vpliva na anksioznost, depresijo, stres in vez med starši ter nedonošenim dojenčkom med bivanjem v neonatalni enoti. Ugotovitve kažejo, da kre-ativna glasbena terapija podpira vez med starši in otrokom ter zmanjšuje anksioznost, stres in depresijo staršev med otrokovim staležem na neo-natalni enoti. Susann Kobus idr. (2023) so raziskovali, kako matere zaznavajo svo-je nedonošenčke in kako glasbena terapija vpliva na njihovo zaznavan-je. Matere dojenčkov, ki so bili vključeni v glasbeno terapijo, so bolje zaznavale svojega dojenčka v primerjavi z materami v kontrolni skupi-ni. Susann Kobus, Marlis Diezel, Britta Huening idr. (2021) so preuče- vali vpliv glasbene terapije na starše nedonošenčkov. Starši so poročali 55 o pozitivnih spremembah, saj so se med terapijo sprostili, dojenčki pa so kazali znake sprostitve med in po terapiji. Susann Kobus idr. (2023) so raziskovali pojav depresivnih simptomov in posttravmatskega stresa pri materah otrok, ki so se rodili pred dobo 32 gestacijskih tednov, ter vpliv va glasbene terapije na njih. Pri materah, katerih nedonošeni dojenčki so ka prejemali glasbeno terapijo, je prišlo do znižanja depresivnih in anksi-isaz oznih sindromov. Karianne E. Kraft idr. (2021) so s prispevkom opisali a rn materino anksioznost ob neonatalni oskrbi njenega otroka in ob odhodu dle domov ter povezavo s stresom dojenčka in z gestacijsko starostjo. Želeli gre so ugotoviti vpliv glasbene terapije na materino anksioznost ter stres do- jenčka. Ugotovitve kažejo, da je materina anksioznost pri dojenčkih, ro- lju – p jenih pred 30. tednom nosečnosti, močno povezana s stresom dojenčka, ko ne pa z njegovo gestacijsko starostjo. Glasbena terapija pospeši zmanj- em o šanje simptomov anksioznosti matere zaradi aktivnega vključevanja in nič krepitve starševske vloge. Avtorji priporočajo vključitev glasbene terapi-tria je v prvih treh tednih po rojstvu.ed Tora Söderström Gaden idr. (2023) so ocenjevali zanesljivost izva- janja glasbene terapije (angl. treatment fidelity – TF) za prezgodaj rojene ija v pap dojenčke in njihove starše. Raziskava je pokazala dobro notranjo konsis-er tenco za vse uporabljene vprašalnike TF, zmerno medsebojno zaneslji-a t terapijo, kot je bilo načrtovano. Raziskava kaže, da so terapevti terapi- asGl jo izvajali v skladu s protokolom in uspešno. Nienke H. Van Dokkum vost in visoke rezultate za prejem terapije, kar pomeni, da so starši prejeli enb idr. (2020) so raziskovali izvedljivost glasbene terapije za ekstremno in zelo prezgodaj rojene dojenčke, sprejete v enoto intenzivne nege novoro-jenčka, ter njihove starše. Starši so poročali o visoki stopnji zadovoljstva z izvedenimi intervencijami ter o izboljšanju dihalne frekvence tako pri dojenčkih kot pri sebi. Medicinske sestre so izrazile visoko zadovoljstvo z intervencijo in zaznale tišje zvočno okolje v enoti za intenzivno nego no-vorojenčkov med ter po terapijah. Kljub temu da večina raziskav dokazuje pozitivne učinke glasbe-ne terapije, se na določenih področjih učinki kažejo v manjši meri. Łu-cja Bieleninik idr. (2024) so želeli oceniti učinek glasbene terapije pri nedonošenčkih med njihovim bivanjem v intenzivni enoti in/ali po od-pustu iz bolnišnice na kasnejši jezikovni razvoj otrok. Pri 206 prezgodaj rojenih otrocih niso našli statistično značilnih razlik v jezikovnem razvo-ju med skupinami, ki so prejele glasbeno terapijo v intenzivni enoti in/ ali po odpustu, v primerjavi s standardno oskrbo. Prav tako ni bilo po-membnih učinkov na kognitivni ali motorični razvoj. Tora Söderström Gaden idr. (2022) so ocenjevali kratkoročne učinke glasbene terapije na 56 vez med materjo in dojenčkom, anksioznost staršev ter depresijo ma- ter. Ugotovitve kažejo, da glasbena terapija ni povzročila statistično pomembnih razlik med skupinama glede na vez med materjo in dojenč-kom, anksioz nost staršev ali depresijo mater ob odpustu iz bolnišnice. č ti a O Onkologija aj n M Drugo najbolj raziskano področje je bila onkologija (sedem prispevkov ek i oz. 15,6 %). Nekateri avtorji so se usmerili v raziskovanje, kako glasbena rč terapija vpliva na kakovost življenja otrok v onkološkem zdravljenju. Fa- a T ten Fedhila idr. (2023) so raziskovali učinke glasbene terapije na kvaliteto m življenja otrok z rakom in njen učinek na kardiorespiratorne parametre. l, E ol n Ugotovitve kažejo, da ima glasbena terapija pozitiven učinek na kvali- teto življenja otroka z rakom. Opazili so znižano anksioznost in stres s i K ot pomočjo znižanega srčnega utripa in dihalnega ritma. Barbara Zanchi a L el idr. (2024) so prav tako želeli raziskati vlogo glasbene terapije pri procesu Šp zdravljenja otrok, ki se zdravijo zaradi raka, pri čemer obravnavajo nji- hove večplastne potrebe, vključno s fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in z razvojnimi vidiki. Opazili so povečanje pri ohranjanju očesnega kon-takta, pozitivnih obraznih izrazov, odločanju, prevzemanju pobude, vo-kalizaciji in starševski interakciji, kar se povezuje z izboljšanim aktivnim vključevanjem in s pozitivno kontrolo njihovega okolja, kar je spodbuja-lo sposobnost čustvene regulacije pri otrocih. Na področju čustev so Rodríguez-Rodríguez idr. (2023) želeli razi- skati in spremeniti čustvene odzive, ki se pojavijo z implementacijo glas-bene terapije pri otrocih z onkološko patologijo. Ugotovili so, da je glasbena terapija omogočila lažje izkazovanje čustev pri otrocih in najst-nikih, kar je imelo pozitiven vpliv na družino. Omogočila jim je osebno avtonomijo in promovirala samozavedanje ter transformacijo lastnih ču-stev. Ustvarila je pozitivno okolje in udeleženci so pokazali interes zan-jo. Kayla Carissa Wong idr. (2021) so raziskovali učinke glasbene terapije pri otrocih z rakom med njihovo hospitalizacijo v akutni pediatrični bol-nišnici v Singapurju. Ugotovitve so nakazale, da je glasbena terapija iz-boljšala in uravnavala razpoloženja ter moralo otrok ter da jih je večina dosegla pomembne dosežke na področjih telesnih funkcij in sodelovanja v dejavnostih. Idyatul Hasanah idr. (2020) so raziskovali učinke glasbene terapi-je na ravni kortizola v slini kot biomarkerja stresa pri otrocih z levke-mijo, ki jim je bil vstavljen intravenski kateter. Raziskava ni pokazala pomembnega učinka glasbene terapije na raven kortizola med vstavitvi-jo intravenskega katetra. Ugotovitve pa odražajo klinični učinek glas- bene terapije pri zmanjševanju ravni kortizola. Giordano idr. (2021) so 57 se odločili primerjati učinek glasbene terapije ali pa manko nje na raven anksioznosti in sedacije pri pediatričnih bolnikih v onkološki negi, ki so imeli pred (T1), med (T2) ali po (T3) pandemiji covida-19 invaziven pro- ces. Zbrati so želeli tudi podatke o količini materine anksioznosti. Opa- va žene so bile pomembne razlike v stopnji predoperativne anksioznosti ka med rezultati pred (T1) in med (T2) pandemijo ter med (T2) in po (T3) isaz pandemiji. Med T1 in T3 je bila izvedena glasbena terapija, med T2 pa a rn se je predvajala vnaprej posneta glasba ali video s strani kliničnega oseb-dle ja. V T2 je bil uporabljen višji odmerek zdravila za sedacijo. Mame so gre brez glasbene terapije zabeležile tudi višje ocene anksioznosti in stresa. V Nemčiji pa so Constance Boyde idr. (2024) želeli zbrati informa- lju – p cije za nadaljnjo raziskavo o primerjanju učinkov individualne glasbene ko terapije z učinki skupne glasbene terapije na otroke z rakom in njihove em o pomembne osebe. Na osnovi te raziskave trenutno poteka nova, ki bo raz-nič iskovala enake učinke. S pomočjo rezultatov si bodo prizadevali za vpe-tria ljavo ambulantne glasbene terapije kot storitve, ki jo krije zavarovanje.ed Nevrologija ija v p Tretje področje je nevrologija (štirje prispevki oz. 8,9 %). Na področju ap nevrologije so Nayla Attar idr. (2022) želeli preko študije primera opre- er a t je pri pridobitvi verbalnega odziva otrok z avtistično motnjo, in raziskati asGl indeks sreče po intervencijah z namenom določitve, ali otrokom inter- deliti, kako se diferencirajo tri različne glasbenoterapevtske intervenci- enb vencija ustreza ali ne. V svojih rezultatih so zapisali postopek za integ-racijo glasbene terapije z vedenjskimi analizami (angl. Applied Behavior Analysis – ABA) za učenje neverbalnega in verbalnega izražanja pri otro-cih z motnjo avtističnega spektra. Sakshi Desai idr. (2024) so raziskova-li učinke celovitega programa intervencij pri triletnem otroku z motnjo pozornosti in hiperktivnosti, ki kaže motnje fine motorike ter zamude v razvoju jezika in govora ter v doseganju socialnih mejnikov. Rezultati so pokazali izrazito izboljšanje funkcionalne neodvisnosti, obvladovanja vedenja in komunikacijskih sposobnosti, kar poudarja multidiscipli-onaren pristop, v katerega je bila vključena glasbena terapija. Susann Kobus, Fanziska Bologna idr. (2022) so preučevali učinek glasbene tera-pije na vitalne znake otrok z nevrološkimi boleznimi med fizioterapijo. Ugotovitve kažejo, da je glasbena terapija povzročila znižanje srčnega utripa in dihalne frekvence ter povečala nasičenosti s kisikom med fizio-terapijo. Yali Liu idr. (2025) so raziskovali učinke kombinacije glasbene terapije in treninga spreminjanja navad pri otrocih s tiki. Ugotovitve so pokazale, da se je zmanjšala resnost tikov, izboljšalo se je vedenje in mo- 58 dulirala raven nevrotransmiterjev. Psihiatrija Še en prispevek manj je s področja psihiatrije (trije prispevki oz. 6,7 %). č Su Hyun Bong idr. (2021) so na tem področju ocenili učinke dodajan- ti a O ja glasbene terapije h kognitivno-vedenjski terapiji pri mladostnikih, ki aj imajo simptome psihiatrične komorbidnosti in odvisnosti od pametnih n M naprav. Ugotovitve so pokazale, da je kombinacija glasbene in kognitiv- ek i no-vedenjske terapije izboljšala simptome odvisnosti od naprav, anksioz- rč nosti in impulzivnosti pri mladostnikih. Guro Parr Klyve idr. (2023) a T m so raziskovali interprofesionalne perspektive glasbene terapije v psihi- l, E atričnem okolju za otroke in mladostnike. Ugotovili so, da so različni ol n strokovnjaki, ki so vključeni v zdravljenje, poročali, da so se udeležen- i K ot ci počutili svobodnejše in sproščenejše. Motivacija za glasbeno terapi- a L jo se je preslikala tudi na druga področja življenja. Potencialno je bila el priložnost za čustveno regulacijo. Jong-In Park idr. (2023) so raziskovali Šp učinek glasbene terapije kot alternativnega zdravljenja depresije pri otro- cih in mladost nikih z ADHD z aktiviranjem serotonina in izboljšanjem sposobnosti spoprijemanja s stresom. Rezultati so pokazali, da so ime-li otroci in mladostniki povečano izločanje 5-HT (serotonin), medtem ko se je krvni tlak znižal, srčni utrip umiril in raven kortizola zmanjša-la. Psihološki lestvici CDI in DHQ (angleški kratici) sta pokazali pozitiv-ne spremembe. Paliativna oskrba Na področju paliativne oskrbe je bila samo ena raziskava (oz. 2,2 %), in sicer Tone Leinebø Steinhardt idr. (2021), kjer so avtorji zbirali podatke o poteku glasbene terapije v bolnišnici na domu pri otrocih, ki prejemajo paliativno zdravljenje, ter pogledih družine in negovalnega osebja, vklju-čenih v oskrbo pacientov. Rezultati kažejo, da so udeleženci opozorili na občutek izolacije, glasbena terapija pa jim je omogočila občutek poveza-nosti. Vse družine so opozorile na pomembnost odnosa z glasbenim te-rapevtom in na pomen zaupanja, prilagodljivosti ter ustvarjanja glasbe. Glasbena terapija je bila opisana kot pomemben in cenjen terapevtski odnos s strani staršev in ostalih sodelujočih v multidisciplinarnem timu. Pokazalo se je, da je potreben dinamičen glasbeni program, ki se prila-gaja posamezniku in njegovemu okolju. Pediatrija splošno Prispevek več najdemo s področja pediatrije na splošno (dva prispevka oz. 4,4 %). Susann Kobus, Alexandra M. Buehne idr. (2022) so razisko- 59 vali učinek glasbene terapije na vitalne znake hospitaliziranih otrok. Po glasbenoterapevtski intervenciji so imeli otroci boljše vrednosti vitalnih znakov v primerjavi s situacijami, ko so bili v bolniški sobi sami. Sko- Tom Goicoechea in Katie Lahue (2021) sta zbirala različne poglede na kaisaz izzive ter pozitivne učinke virtualne glasbene terapije med pandemijo raj vse kontrolne vrednosti so bile boljše kot neposredno pred posegom. va covida-19 pri otrocih v pediatričnem okolju. Avtorja sta v raziskavi opi- a rnd sala različne adaptacije, ki jih lahko izvaja glasbeni terapevt, ko izvaja leg terapijo na daljavo. Primer: pri glasbeni improvizaciji se mora ignori-re rati zakasnitev, pri upesnjenih zgodbah se uporabi rubato in fleksibilen pulz/ritem itd. lju – pko Zdravstveni delavci em onič Enako število prispevkov se nanaša na zdravstvene delavce (dva prispev-tria ka oz. 4,4 %). Na področju sodelovanja z različnimi strokovnimi profili ed so Burns idr. (2024) zbirali izkušnje logopedov in glasbenih terapevtov, ki sodelujejo pri zdravljenju otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Rezul- ija v p tati so pokazali, da je sodelovanje med logopedi in glasbenimi terapev- aper ti pripeljalo do učinkovitejšega posredovanja pri obravnavi zapletenih a t primerov. Rodríguez-Rodríguez idr. (2024) pa so želeli opisati pogled enb zdravst venih delavcev na glasbeno terapijo ter njeno uporabnost pri asGl Preglednica 2 Razmerje opravljenih raziskav po področjih Področje Število člankov Delež (%) Neonatologija 26 57,8 Onkologija 7 15,6 Nevrologija 4 8,9 Psihiatrija 3 6,7 Splošna pediatrija 2 4,4 Zdravstveni delavci 2 4,4 Paliativna oskrba 1 2,2 oskrbi hospitaliziranih otrok in mladostnikov. Zdravstveni delavci so glasbeno terapijo ocenili pozitivno, pri čemer so izpostavili njene koristi za otroke in mladostnike ter pozitivne učinke na njihovo skrb zase in po-znavanje sebe (preglednica 2). Diskusija Na podlagi pregleda raziskav lahko ugotovimo, da je glasbena terapija 60 pozitiven in učinkovit nefarmakološki pristop na vseh opisanih področ- jih pediatrične oskrbe tako za otroke in mladostnike kot za starše. Učinki se kažejo na različnih ravneh. V neonatologiji so na fiziološki ravni po-zitivni učinki predvsem na srčni utrip, dihanje in jakost joka; na čustve- č ni in odnosni ravni pa so pozitivne spremembe pri anksioznosti, stresu in ti depresiji, ki se zmanjšajo, in odnosu, ki se okrepi. V onkološkem okolju so a O aj fiziološke spremembe raziskane v zvezi s kardiorespiratornimi parame- n M tri ter hormonskimi spremembami, veliko pa je raziskav na ravni čustve- ek i nih, socialnih in razvojnih vidikov otrok, obolelih za rakom. rč Otroci z nevrološkimi obolenji učinke glasbene terapije kažejo na a T m področjih finomotorike, razvoja jezika in govora ter socialnih veščin. l, E Uravnavanje anksioznosti in impulzivnosti ter čustvena regulacija so ol n raziskana podporna področja za otroško psihiatrijo, področje paliativ- i K ot ne oskrbe pa kaže le malo potrjenih izsledkov, ki so omejeni na zmanj- šanje občutkov izolacije in podporo odnosom. Učinki se torej kažejo na a L el vseh področjih, vendar deloma v enakih parametrih, deloma v drugač- Šp nih. To nakazuje, da je glasbena terapija lahko učinkovita na več ravneh in da se učinki razlikujejo ne toliko od metodike dela v stroki kot pred-vsem od klientske skupine. V vseh primerih so učinki pozitivni in na le-stvici segajo od malo do zelo učinkovitih ali pa so nevtralni, torej ne kažejo na spremembe. Kontraindikacij glasbene terapije se ne prepozna-va, kar pove, da je glasbena terapija s svojim osnovnim osredotočanjem na potrebe klienta ter njegovo celostno obravnavo zelo ustrezen pristop pri zdravljenju hospitaliziranih otrok in mladostnikov. Sklep Ugotavljamo, da bi bilo na področju glasbene terapije smiselno naredi-ti več raziskav na področjih, ki so manj raziskana, npr. paliativni oskr-bi in psihiatriji, in v raziskavo vključiti tudi druge parametre, na katere lahko glasbena terapija vpliva. Pri raziskavah na področju nevroreha-bilitacije in neonatologije pa bi bilo smiselno raziskati tudi zelo specifič-ne in inovativne intervencije, ki bi morda lahko prinesle še boljše učinke na zdravljenje. Literatura Abad, V., in Edwards, J. (2004). Strengthening families: A role for music therapy in contributing to family centred care. The Australian Journal of Music Therapy, 15, 3–17. Abrams, B. (2018). Understanding humanistic dimensions of music therapy: Editorial introduction. Music Therapy Perspectives, 36(2), 139–143. Allen, K. A. (2013). Music therapy in the NICU: Is there evidence to support integration for procedural support? Advances in Neonatal Care: Official Journal of the National Association of Neonatal Nurses, 13(5), 349–352. 61 Ansdell, G. (2015). How music helps in music therapy and everyday life. Routledge. Antonacci, K., Steele, N., Wheatley, J., Weyant, D. M., Brozanski, B., Stone, B., in Mingrone, T. (2021). Effects of guitar accompaniment patterns on hospitalized infants: A randomized controlled trial. Music Therapy Perspectives, 39(2), 172–183. va Attar, N., Al-Hroub, A., in El Zein, F. (2022). Effects of three music therapy kais interventions on the verbal expressions of children with autism az spectrum disorder: A combined single-subject design. Frontiers in a rn Psychology, 13, 819473. dle Bauer, S., Epstein, S., Bieleninik, Ł., Yakobson, D., Elefant, C., in Arnon, gre S. (2021). Parental attitudes toward consent for music intervention studies in preterm infants: A cross-sectional study. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(15), 7989. lju – p Berger, J., in Turow, G. (Ur.). (2011). Music, science, and the rhythmic brain: ko Bieleninik, Ł., Ghetti, C., in Gold, C. (2016). Music therapy for preterm Cultural and clinical implications. Routledge. em onič infants and their parents: A meta-analysis. Pediatrics, 138(3), e20160971. tria Bieleninik, Ł., Kvestad, I., Gold, C., Stordal, A. S., Assmus, J., Arnon, ed S., Elefant, C., Ettenberger, M., Gaden, T. S., Haar-Shamir, D., Håvardstun, T., Lichtensztejn, M., Mangersnes, J., Wiborg, A. N., ija v p Vederhus, B. J., in Ghetti, C. M. (2024). Music therapy in infancy ap and neurodevelopmental outcomes in preterm children: A Secondary er analysis of the LongSTEP randomized clinical trial. JAMA Network a t Open, 7(5), e2410721. enb Bong, S. H., Won, G. H., in Choi, T. Y. (2021). Effects of cognitive- as behavioral therapy based music therapy in Korean adolescents with Gl smartphone and Internet addiction. Psychiatry Investigation, 18(2), 110– 117. Bonde, L. O. (2019). Definitions of music therapy. V S. L. Jacobsen, I. N. Pedersen in L. O. Bonde (ur.), A comprehensive guide to music therapy (2. izd., str. 29–40). Kingsley. Boyde, C., Berger, B., Längler, A., Büssing, A., Behrends, U., in Ostermann, T. (2024). Interaction-focused music therapy with cancer-affected children and their significant others: A randomized controlled feasibility study with subsequent intervention (INMUT). Pilot and Feasibility Studies, 10, 86. Burns, J., Keaveney, C., Nieto, N., O’Connor, R., in Moss, H. (2025). Collaborative music therapy and speech-language pathology for pediatric acquired communication impairments: A phenomenological international perspective. Music Therapy Perspectives, 43(1), miae026. Bradt, J. (2013). Introduction. V J. Bradt (ur.), Guidelines for music therapy practice in pediatric care (str. 3–15). Barcelona Publishers. Bradt, J., Dileo, C., Myers-Coffman, K., in Biondo, J. (2021). Music interventions for improving psychological and physical outcomes in 62 people with cancer. The Cochrane Database of Systematic Reviews, 10(10), CD006911. Bruscia, K. E. (2014). Defining music therapy (3. izd.). Barcelona Publishers. Clark, D. B. A., Siden, H., in Straatman, L. (2014). An integrative approach to music therapy in pediatric palliative care. Journal of Palliative Care, č 30(3), 179–187. ti Chen, R., Duan, S., Wang, Y., He, F., Ren, L., in Peng, W. (2023). Effects a O of music therapy on pain relief during fundus screening in infants: aj Randomized controlled clinical trial. Medicine, 102(44), e35878. n M Da Silva Santa, I. N., Schveitzer, M. C., Santos, M. D., Ghelman, R., ek i in Filho, V. O. (2021). Music interventions in pediatric oncology: rč Systematic review and meta-analysis. Complementary Therapies in a T Medicine, 59(4), 102725. m Dereddy, N., Moats, R. A., Ruth, D., Pokelsek, A., Pepe, J., Wadhawan, R., l, E ol in Oh, W. (2024). Maternal recorded voice played to preterm infants n in incubators reduces her own depression, anxiety and stress: A pilot i K ot randomized control trial. The Journal of Maternal-Fetal and Neonatal a L Medicine, 37(1), 2362933. el Desai, S., Sharath, H., Qureshi, M., in Raghuveer, R. (2024). Effect of Šp pediatric rehabilitation on children with attention deficit hyperactivity disorder (ADHD): A case report. Cureus, 16(6), e62739. Dun, B. (2013) Children with cancer. V J. Bradt (ur.), Guidelines for music therapy practice in pediatric care (str. 290–323). Barcelona Publishers. Epstein, S., Elefant, C., Arnon, S., in Ghetti, C. (2023). Music therapy spanning from NICU to home: An interpretative phenomenological analysis of Israeli parents’ experiences in the LongSTEP trial. Nordic Journal of Music Therapy, 32(5), 373–396. Facchini, M., in Ruini, C. (2021). The role of music therapy in the treatment of children with cancer: A systematic review of literature. Complementary Therapies in Clinical Practice, 42(8), 101289. Fedhila, F., Hannachi, M. W., Jbebli, E., Selmi, I., Rhayem, S., Magouri, I., Bellali, H., in Khemiri, M. (2023). Impact of music therapy on quality of life in children with cancer. Children, 10(9), 1486. Freitas, C., Fernández-Company, J. F., Pita, M. F., in García-Rodríguez, M. (2022). Music therapy for adolescents with psychiatric disorders: An overview. Clinical Child Psychology and Psychiatry, 27(3), 895–910. Gaden, T. S., Gold, C., Assmus, J., Kvestad, I., Størksen Stordal, A., Bieleninik, Ł., in Ghetti, C. (2023). Treatment fidelity in a pragmatic clinical trial of music therapy for premature infants and their parents: The LongSTEP study. Trials, 24(1), 160. Gaden, T. S., Ghetti, C., Kvestad, I., Bieleninik, Ł., Størksen Stordal, A., Assmus, J., Arnon, S., Elefant, C., Epstein, S., Ettenberger, M., Lichtensztejn, M., Lindvall, M. W., Mangersnes, J., Røed, C. J., Vederhus, B. J., in Gold, C. (2022). Short-term music therapy for families with preterm infants: A randomized trial. Pediatrics, 149(2), e2021052797. Galiñska, E. (2015). Music therapy in neurological rehabilitation settings. 63 Psychiatria Polska, 49(4), 835–846. Ghetti, C. M., Vederhus, B. J., Gaden, T. S., Brenner, A. K., Bieleninik, Ł., Kvestad, I., Assmus, J., in Gold, C. (2021). Longitudinal study of music therapy‘s effectiveness for premature infants and their caregivers Giordano, V., Goeral, K., Schrage-Leitner, L., Berger, A., in Olischar, M. (LongSTEP): Feasibility study with a Norwegian cohort. Journal of va Music Therapy, 58(2), 201–240. kaisaz (2021). The effect of music on aEEG cyclicity in preterm neonates. a r Children, 8(3), 208. nd Giordano, F., Muggeo, P., Rutigliano, C., Barzaghi, F., Battisti, L., Coccia, leg P., Colombini, A., D’Amico, M. R., De Santis, R., Mascarin, M., re Mura, R., Onofrillo, D., Perruccio, K., Rinieri, S., Trevisan, F., Zama, D., Ziino, O., De Lucia, M., Santoro, N., in Cesaro, S. (2023). Use of lju – p music therapy in pediatric oncology: An Italian AIEOP multicentric ko 182(4), 689–696. em onič survey study in the era of COVID-19. European Journal of Pediatrics, Goicoechea, T., in Lahue, K. (2021). Case studies in pediatric music therapy tr during COVID-19. Music Therapy Perspectives, 39(2), 126–132. ia Hasanah, I., Mulatsih, S., Haryanti, F., in Haikal, Z. (2020). Effect of music ed therapy on cortisol as a stress biomarker in children undergoing IV-line Haslbeck, F. B., Schmidli, L., Bucher, H. U., in Bassler, D. (2021). Music aper is life— Follow-up qualitative study on parental experiences of insertion. Journal of Taibah University Medical Sciences, 15(3), 238–243. ija v p Haslbeck, F. B., Adams, M., Schmidli, L., Bassler, D., Bucher, H. U., Environmental Research and Public Health, 18(12), 6678. basGl in Natalucci, G. (2023). Creative music therapy for long-term creative music therapy in the neonatal period. International Journal of ena t neurodevelopment in extremely preterm infants: Results of a feasibility trial. Acta Paediatrica, 112(12), 2524–2531. Kehl, S. M., Haller, M., Bucher, H. U., Bassler, D., in Haslbeck, F. B. (2020). Creative music therapy with premature infants and their parents: A mixed-method pilot study on parents’ anxiety, stress and depressive symptoms and parent-infant attachment. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(1), 265. Klyve, G. P., Rolvsjord, R., in Elgen, I. B. (2023). Polyphonic perspectives: A focus group study of interprofessional staff’s perceptions of music therapy at an inpatient unit for children in mental health care. International Journal of Qualitative Studies on Health and Well-Being, 18(1), 2197750. Kobus, S., Buehne, A. M., Kathemann, S., Buescher, A. K., in Lainka, E. (2022). Effects of music therapy on vital signs in children with chronic disease. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(11), 6544. Kobus, S., Diezel, M., Huening, B., Dewan, M. V., Felderhoff-Mueser, U., in Bruns, N. (2021). Parents’ perception of family-centered music therapy 64 with stable preterm infants. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(23), 12813. Kobus, S., Diezel, M., Dewan, M. V., Huening, B., Dathe, A.-K., Felderhoff- Mueser, U., in Bruns, N. (2021). Music therapy is effective during sleep in preterm infants. International Journal of Environmental Research and Public č Health, 18(16), 8245. ti Kobus, S., Bologna, F., Maucher, I., Gruenen, D., Brandt, R., Dercks, M., a O Debus, O., in Jouini, E. (2022). Music therapy supports children with aj neurological diseases during physical therapy interventions. International n M Journal of Environmental Research and Public Health, 19(3), 1492. ek i Kobus, S., Diezel, M., Dewan, M. V., Huening, B., Dathe, A.-K., Marschik, rč P. B., Felderhoff-Mueser, U., in Bruns, N. (2022). Music therapy a T in preterm infants reduces maternal distress. International Journal of m Environmental Research and Public Health, 20(1), 731. l, E ol Kobus, S., Diezel, M., Dewan, M. V., Huening, B., Dathe, A.-K., Marschik, n P. B., Felderhoff-Mueser, U., in Bruns, N. (2023). Music therapy i K ot modulates mothers’ perception of their preterm infants. Frontiers in a L Psychology, 14, 1231741. el Kraft, K. E., Jaschke, A. C., Ravensbergen, A.-G., Feenstra-Weelink, A., Šp van Goor, M. E. L., de Kroon, M. L. A., Reijneveld, S. A., Bos, A. F., in van Dokkum, N. H. (2021). Maternal anxiety, infant stress, and the role of live-performed music therapy during NICU stay in the Netherlands. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(13), 7077. Kriechbaum, A. C., Csillag, B., Wenzel, C., in Haslbeck, F. B. (2025). Music therapy with preterm infants during kangaroo care: A mixed-methods feasibility study on physiological and electroencephalographic parameters and parental perspectives. Children, 12(3), 334. Lin, S. T., Yang, P., Lai, C. Y., Su, Y. Y., Yeh, Y. C., Huang, M. F., in Chen, C. C. (2011). Mental health implications of music: Insight from neuroscientific and clinical studies. Harvard Review of Psychiatry, 19(1), 34–46. Liu, Y., Chang, H., Li, X., Zhang, M., in Wang, X. (2025). Effects of music therapy combined with habit reversal training on children with tic disorders: A retrospective study. Noise and Health, 27(125), 104–111. Magee, W. L., Clark, I., Tamplin, J., in Bradt, J. (2017). Music interventions for acquired brain injury. Cochrane Database of Systematic Reviews. https:// doi.org/10.1002/14651858.CD006787.pub3 McWaters, S., Gettis, M., in Bourne, J. (2023). Music therapy program development for pediatric patients in a medical facility awaiting behavioral/mental health placement. Music Therapy Perspectives, 41(1), 3–9. Menke, B. M., Hass, J., Diener, C., in Pöschl, J. (2021) Family-centered music therapy: Empowering premature infants and their primary caregivers through music: Results of a pilot study. PLOS One, 16(5), e0250071. Mishra, R., Florez-Perdomo, W. A., Shrivatava, A., Chouksey, P., Raj, S., 65 Moscote-Salazar, L. R., Rahman, M. M., Sutar, R., in Agrawal, A. (2021). Role of music therapy in traumatic brain injury: A Systematic review and meta-analysis. World Neurosurgery, 146, 197–204. Møller, A. S., Odell-Miller, H., in Wigram, T. (2002). Indications in music Ormston, K., Rose, E., in Gallagher, K. (2022). George’s Lullaby: A case therapy: Evidence from assessment that can identify the expectations va of music therapy as a treatment for autistic spectrum disorder (ASD); ka Meeting the challenge of evidence based practice. British Journal of isaz Music Therapy, 16(1), 11–28.a rnd study of the use of music therapy to support parents and their infant on leg a palliative pathway. Journal of Neonatal Nursing, 28(3), 203–206. re Page, M. J., McKenzie, J. E., Bossuyt, P. M., Boutron, I., Hoffmann, T. C., Mulrow, C. D., Shamseer, L., Tetzlaff, J. M., Akl, E. Brennan, S. E., lju – p Chou, R., Glanville, J., Grimshaw, J. M., Hróbjartsson, A., Lalu, M. ko D. (2021). The PRISMA 2020 statement: An updated guideline for em onič M., Li, T., Loder, E. W., Mayo-Wilson, E., McDonald, S., … Moher, Palazzi, A., Filippa, M., Meschini, R., in Piccinini, C. A. (2021). Music reporting systematic reviews. The BMJ, 372(71). tria therapy enhances preterm infant’s signs of engagement and sustains ed maternal singing in the NICU. Infant Behavior and Development, 64, Papatzikis, E., Agapaki, M., Naveena Selvan, R., Hanson-Abromeit, D., aper Gold, C., Epstein, S., Lok, U. W. V., Barda, E., in Pandey, V. (2024). 101596. ija v p review of passive music listening research applications and findings on bas infant development and medical practice. Pediatrics. https://doi.org/10 Gl .1101/2024.04.02.24305202 Music medicine and music therapy in pediatric care: A systematic ena t Park, J.-I., Lee, I. H., Lee, S. J., Kim, J. H., in Kim, S. Y. (2023). Effects of music therapy as an alternative treatment on depression in children and adolescents with ADHD by activating serotonin and improving stress coping ability. BMC Complementary Medicine and Therapies, 23, 73. Pérez-Eizaguirre, M., in Vergara-Moragues, E. (2020). Music therapy interventions in palliative care: A systematic review. Journal of Palliative Care, 36(3), 194-205. Preyde, M., Berends, A., Parehk, S., in Heintzman, J. (2015). Adolescents’ evaluation of music therapy in an inpatient psychiatric unit: A quality improvement project. Music Therapy Perspectives, 35(1), 58–62. Robb, S. L., Clair, A. A., Watanabe, M., Monahan, P. O., Azzouz, F., Stouffer, J. W., Ebberts, A., Darsie, E., Whitmer, C., Walker, J., Nelson, K., Hanson-Abromeit, D., Lane, D., in Hannan, A. (2008). Randomized controlled trial of the active music engagement (AME) intervention on children with cancer. Psycho-Oncology, 17(7), 699–708. Rodríguez-Rodríguez, R.-C., Noreña-Peña, A., Cháfer-Bixquert, T., González de Dios, J., in Solano Ruiz, C. (2024). The perception of healthcare professionals, through their own personal experiences, of the 66 use of music therapy in hospitalised children and adolescents. Journal of Pediatric Nursing, 77(10), 63–73. Rodríguez-Rodríguez, R.-C., Noreña-Peña, A., Chafer-Bixquert, T., González de Dios, J., Gutiérrez García, A. I., in Solano Ruiz, C. (2023). The value of music therapy in the expression of emotions in č children with cancer. European Journal of Cancer Care. https://doi.org/10 ti .1155/2023/2910350 a O Rosado, A. (2019). Adolescents’ experiences of music therapy in an inpatient aj crisis stabilization unit. Music Therapy Perspectives, 37(2), 133–140. n M Span, L. C., van Dokkum, N. H., Ravensbergen, A.-G., Bos, A. F., in ek i Jaschke, A. C. (2021). Combining Kangaroo care and live-performed rč music therapy: Effects on physiological stability and neurological a T functioning in extremely and very preterm infants. International Journal m of Environmental Research and Public Health, 18(12), 6580. l, E ol Stegemann, T., Geretsegger, M., Phan Quoc, E., Riedl, H., in Smetana, M. n (2019). Music therapy and other music-based interventions in pediatric i K ot health care: An overview. Medicines, 6(1), 1. a L Steinhardt, T. L., Mortvedt, S., in Trondalen, G. (2021). Music therapy in el the hospital-at-home: A practice for children in palliative care. British Šp Journal of Music Therapy, 35(2), 53–62. Stige, B. (2012). Health musicking: A perspective on music and health as action and performance. V R. A. R. MacDonald, G. Kreutz in L. Mitchell (ur.), Music, health, and wellbeing (str. 183–195). Oxford University Press. Swedberg Yinger, O., in S. Gooding, L. (2014). Music therapy and music medicine for children and adolescents. Child and Adolescent Psychiatric Clinics of North America, 23(3), 535–553. Thaut, M. H. (2005). The future of music in therapy and medicine. Annals of the New York Academy of Sciences, 1060(1), 303–308. Thaut, M. H., in Braun Janzen, T. (2019). Neurologic music therapy. V R. D. Rieske (ur.), Handbook of interdisciplinary treatments for autism spectrum disorder (str. 375–395). Springer. Thaut, M. H., in Hoemberg, V. (ur.). (2014). Handbook of neurologic music therapy. Oxford University Press. The Academy of Neurologic Music Therapy. (2018). Key elements of the NMT evidence-based model. https://nmtacademy.co/wp-content/uploads/2018 /05/key-elements-of-the-nmt-evidence-based-model1.pdf Van Der Heijden, M. J. E., Oliai Araghi, S., Jeekel, J., Reiss, I. K. M., Hunink, M. G. M., in Van Dijk, M. (2016). Do hospitalized premature infants benefit from music interventions? A systematic review of randomized controlled trials. PLOS One, 11(9), e0161848. Van Dokkum, N. H., Jaschke, A. C., Ravensbergen, A.-G., Reijneveld, S. A., Hakvoort, L., de Kroon, M. L. A., in Bos, A. F. (2020). Feasibility of live-performed music therapy for extremely and very preterm infants in a tertiary NICU. Frontiers in Pediatrics, 8, 2296–2360. World Federation of Music Therapy. (2011, 1. maj). Announcing WFMT‘s NEW definition of music therapy. https://www.wfmt.info/post/announcing- wfmts-new-definition-of-music-therapy 67 Wong, K. C., Tan, B. W. Z., Tong, J. W. K., in Chan, M. Y. (2021). The role of music therapy for children undergoing cancer treatment in Singapore. Healthcare, 9(12), 1761. Wu, X., Lam, C. S., Chu, Y. S., Deng, W., Chan, C. W. H., Au, K. Y., Man, Xiao, W., in Luo, X. (2024). Observations on the clinical effects of music S. S., Li, C. K., Zhong, C., Ho, L., in Cheung, Y. T. (2025). Efficacy va of traditional, complementary, and integrative medicine in pain and ka psychological distress management for pediatric palliative patients: A isaz systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. a r Journal of Pain and Symptom Management, 69(5), 337–358. ndleg therapy on premature infants in neonatal intensive care units. Noise and re Health, 26(122), 436–443. Yakobson, D., Gold, C., Beck, B. D., Elefant, C., Bauer-Rusek, S., in Arnon, lju – p S. (2021). Effects of live music therapy on autonomic stability in preterm ko Zanchi, B., Trevor-Briscoe, T., Sarti, P., Rivi, V., Bernini, L., Burnazzi, J., em onič infants: A cluster-randomized controlled trial. Children, 8(11), 1077. Ricci Bitti, P. E., Abbado, A., Rostagno, E., Pession, A., Blom, J. M. tr C., in Scarponi, D. (2024). The impact of music therapy in a pediatric ia oncology setting: An Italian observational network study. Healthcare, ed 12(11), 1071. ija v p ap er a t enb as Gl Kakšno glasbo otrokom priporoča pediatrinja: »Kakovostno, kompleksno, takšno , ki jo proizvajajo pravi inštrumenti, orkester in ne računalnik. Glasbo naj posluša v družbi bližnjih oseb, v živo in preko zvočnih medijev, po možnosti brez sočasne vizualizacije. Posluša naj v avtu, npr. glasbene pravljice, pesmi za otroke, ki se jih lahko nauči tudi prepevati.« 4 Vloga glasbe v primarni pediatrični ambulanti Petra Brdnik Juhart 69 Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta petra.brdnik@pef.uni-lj.si Anja Radšel Zdravstveni dom Medvode anja.radsel@zd-medvode.si © 2025 Petra Brdnik Juhart in Anja Radšel https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3.4 Glasba igra v življenju ljudi pomembno vlogo že od pradavnine. Nje-ni pozitivni učinki na celostni razvoj otrok in njihovo dobro počutje v stresnih okoliščinah so dobro dokumentirani. V okviru raziskave smo preučevali, kako slovenski pediatri na primarni ravni dojemajo vlogo glasbe v ambulantnem okolju. Uporabljena je bila triangulacija raz-iskovalnih pristopov, pri čemer je bila osrednja metoda kvalitativna analiza, dopolnjena s kvantitativnimi podatki. Podatki so bili zbra-ni z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval tako zaprta kot odprta vprašanja. Vzorec je zajemal 102 pediatra iz vseh slovenskih statistič-nih regij. Kvantitativni del je omogočil analizo pogostosti odgovorov, medtem ko je kvalitativna vsebinska analiza z odprtim kodiranjem razkrila globlja stališča in mnenja anketirancev. Ugotovitve kaže-jo, da večina pediatrov glasbo dojema kot sredstvo, s katerim lahko spodbudimo otrokovo sodelovanje v pediatrični obravnavi, saj zmanj-ša nemir v stresnih situacijah in podpira različna razvojna področ-ja. Najpogosteje se kot učinkovita izkazuje umirjena glasba. Čeprav jo pediatri uporabljajo večinoma intuitivno, rezultati nakazujejo po-tencial za njeno sistematično vključevanje v ambulantno pediatrično prakso. Poleg vpliva na otroke se kažejo tudi pozitivni učinki na star-še, zdravstveno osebje in splošno delovno vzdušje v ambulanti. Ključne besede: učinek glasbe, stresni odziv, celostni razvoj otroka, primarna pediatrija, glasbene dejavnosti The Role of Music in Primary Paediatric Care Music has played an important role in human life since ancient times. Its positive effects on the holistic development of children and their well-being in stressful situations are well documented. This study in-vestigated how Slovenian paediatricians at the primary care level perceive the role of music in outpatient settings. A triangulation of research approaches was used, with qualitative analysis as the cen-tral method, complemented by quantitative data. Data were collected 70 using a questionnaire containing both closed and open-ended ques- tions. The sample consisted of 102 paediatricians from all statistical regions of Slovenia. The quantitative part enabled a frequency anal- ysis of the answers, while the qualitative content analysis revealed l deeper attitudes and opinions of the respondents through open cod- še ing. The findings show that most paediatricians perceive music to en- ad courage children’s cooperation during paediatric examinations, as it ja R helps reduce restlessness in stressful situations and supports various n n A areas of development. Calming music is most often found to be effec- t i tive. Although paediatricians mostly use it intuitively, the results sug- ar gest potential for the systematic integration of music into outpatient h u paediatric practice. In addition to its effects on children, positive im- ik J n pacts were also observed on parents, healthcare staff, and the overall rd working atmosphere in the clinic. ra B Keywords: impact of music, holistic child development, primary et paediatrics, music activities P Uvod Umetnost v zgodnjem otroštvu spodbuja ustvarjalnost, kritično miš-ljenje in empatijo, ki so nujni gradniki oblikovanja zdrave osebnosti in umestitve v družbo (Barbot idr., 2016). Glasba kot del umetniškega iz-raza ima pri tem posebno vlogo, saj presega kulturne in jezikovne meje (Brdnik Juhart in Sicherl Kafol, 2021; Chanda in Levitin, 2013). Otroci se nanjo odzivajo že v prenatalnem obdobju, kar potrjujejo raziskave o vplivu glasbenih dražljajev na razvoj možganov ploda (Hilton idr., 2023). V obdobju dojenčka in kasneje vse kulture sveta uporabljajo petje uspa-vank za pomirjanje živčnega sistema (Shin idr., 2022). Glasba otrokom omogoča, da na neverbalen način izražajo čustva, uravnavajo razpolo-ženje in vzpostavljajo stik s sabo in z okolico. Spodbuja razvoj pozornos-ti, spomina, govora, gibalnih spretnosti in socialne interakcije (Habibi idr., 2018; Koelsch, 2010). Aktivnosti, kot so poslušanje glasbe, petje, rit-mična izreka in igranje na glasbila, prispevajo k učenju ritma, jezika in glasbenega mišljenja ter pospešujejo čustveno stabilnost (D’Souza in Wi-seheart, 2018). Glasbene dejavnosti so pomembne tudi za razvoj otro-kovega mišljenja in govornega izražanja (Boyne idr., 2025; Gordon idr., 2015). Metaanaliza Reyne L. Gordon idr. (2015) je pokazala, da glasbe-na vadba pozitivno vpliva predvsem na fonološko zavedanje otrok, kar je ključno za razvoj zgodnje pismenosti. Ugotovitve podpirajo vključevanje glasbenih dejavnosti v zgodnje izobraževalne programe kot potencialno učinkovitega orodja za spodbujanje jezikovnega razvoja. Glasba ima lahko tudi terapevtski učinek sproščanja, pomirjanja in sočasne aktivacije (Loewy idr., 2005; Pelletier, 2004). Deluje pomirjujo- če, zmanjšuje stresni odziv telesa in občutek anksioznosti ter izboljšuje 71 razpoloženje. V bolnišničnem okolju, kjer so otroci pogosto izpostavlje-ni neprijetnim in stresnim situacijam, lahko glasba ustvari prijetno zvoč-no okolje, ki spodbuja občutek varnosti in zaupanja (Barrera idr., 2002; Lai in Amaladoss, 2022; Li idr., 2025). Lahko tudi zmanjša zaznavanje tin bolečine in izboljša sodelovanje otrok pri zdravstveni obravnavi (Stege-lau mann idr., 2019). Raziskave kažejo, da glasba aktivira limbični sistem in bm sprošča nevrotransmiterje, povezane z ugodjem, kot sta dopamin in se-i a rotonin, kar krepi čustveno regulacijo, zmanjšuje tesnobo in povečuje nič občutek ugodja (Chanda in Levitin, 2013).tria Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi ed potrebami (ZOPOPP) (2017) izpostavlja, da obravnava otroka v primarni i prn pediatrični ambulanti obsega celosten pristop k zdravju otroka in vklju-ma čuje ne le obravnavo bolezni, temveč tudi spremljanje in spodbujan je ri otrokovega razvoja ter njegovega dobrega počutja. Za primarno zdravst- e v p kot mnogokje drugje v tujini. Otroci od rojstva do 18. leta obiskujejo pe- a gg diatrične ambulante, kjer so deležni tako preventivnih kot kurativnih sto- veno oskrbo otrok v Sloveniji skrbijo pediatri in ne družinski zdravniki sbla V ritev (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016). Preventivni zdravst veni lo pregledi so pravica vsakega otroka in so glede na razvojna obdobja otrok razporejeni v smiselnih časovnih presledkih, ki omogočajo optimalno spremljanje njihovega razvoja. Ob preventivnih pregledih se opravlja-jo tudi različna testiranja, cepljenja in svetovanja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016). Kurativnih pregledov so otroci deležni vsakič, ko zbolijo (Zakon o zdravstveni dejavnosti, 1992). Predpisani časovni nor-mativi pregledov, še posebej v obdobjih povečanega obiska, npr. zaradi nalezljivih okužb v zimskem času, zdravstveno osebje pogosto silijo v hi-tenje in ga omejujejo pri poglobljeni obravnavi otroka. V ambulantnem okolju lahko prisotnost staršev in sodelovanje pri glasbenih dejavnostih pripomoreta k zmanjšanju otrokovega strahu ter tesnobe in povečanju so-delovanja pri pregledu (Monaci idr., 2024). Glasba, kot del umetniškega izraza, ima lahko ob tem pomembno vlogo, saj dokazano povezuje afek-tivna, kognitivna, socialna in psihomotorična razvojna področja otrok (Habibi idr., 2018; Koelsch, 2010; Sicherl Kafol, 2004, 2015). Problem raziskave Pomembno vlogo pri vključevanju glasbe v otrokovo življenje imajo od-rasli – tako starši kot tudi zdravstveni delavci. Njihova vloga je dvojna: po eni strani ustvarjajo spodbudno okolje, po drugi pa s svojim zgle-dom spodbujajo otrokovo udeležbo in izražanje. Starši lahko z vsako-dnevnimi dejavnostmi, kot so petje, poslušanje glasbe skupaj z otrokom ali igran je na inštrumente, pomembno prispevajo k otrokovi čustveni 72 varnosti ter razvoju govora, pozornosti in socialnih veščin (Gordon idr., 2015; McPherson, 2009; Newman idr., 2022). Tudi zdravstveni delavci imajo priložnost, da glasbo vključijo v svoje delo z otroki, zlasti v okviru primarne pediatrične obravnave, ki v Sloveniji ne zajema le zdravljenja l bolezni, temveč tudi promocijo zdravja, preventivno delovanje in podpo- še ro celostnemu razvoju otroka (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016; ad Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), 1992). ja R n V tujini se glasba že vključuje v različne oblike pediatrične zdravst- n A vene oskrbe – od glasbene terapije, ki se uporablja za zmanjševanje bo- t i ar lečine in anksioznosti pri otrocih z onkološkimi obolenji (Barrera idr., h u 2002; da Silva Santa idr., 2021), do uporabe glasbe v čakalnicah in med ik J n zdravniškimi pregledi za ustvarjanje prijetnega okolja ter zmanjševanje rd stresa (Lai in Amaladoss, 2022). Takšne prakse dokazujejo, da ima lah- ra B ko glasba pomembno vlogo pri izboljšanju izkušenj otrok v zdravstve- et P nem sistemu. V Sloveniji področje vključevanja glasbe v zdravstvene obravna- ve otrok in mladostnikov ostaja slabo raziskano in sistemsko neurejeno. Uporaba glasbe v ambulantnem okolju je pogosto prepuščena intuici-ji posameznih zdravstvenih delavcev, brez ustrezne strokovne podpore, smernic ali izobraževanj. Kljub številnim dokazom o pozitivnih učinkih glasbe na razvoj otrok in njeni terapevtski vrednosti (Habibi idr., 2018; Koelsch, 2010) je njena uporaba v slovenski primarni pediatrični praksi redka in nesistematična. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, kako lahko glasba kot oblika umetniškega izraza prispeva k izboljšanju kako-vosti zdravstvene obravnave otrok na primarni ravni. Namen raziskave Namen raziskave je bil celostno preučiti stališča slovenskih pediat-rov o vlogi glasbe v okviru primarne pediatrične obravnave. Izhajajoč iz številnih dokazov o pozitivnih učinkih glasbe na otrokov kognitivni, čust veni, socialni in telesni razvoj ter njene terapevtske vrednosti smo želeli raziskati, v kolikšni meri se ti potenciali prepoznavajo in uresni-čujejo v slovenski primarni pediatrični praksi. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako pediatri dojemajo vpliv glasbe na otrokovo dobro poču-tje in celostni razvoj, kako pogosto in na kakšen način se glasba uporab-lja v ambulantnem okolju ter kakšno vlogo pri tem igrajo starši. Poseben poudarek je bil namenjen tudi prepoznavanju ovir, ki omejujejo vklju-čevanje glasbe v vsakodnevno delo pediatrov, ter priložnosti za njeno večjo integracijo v obstoječe prakse. S tem smo želeli prispevati k bolj-šemu razumevanju možnosti, ki jih ponuja glasba kot podporno orod- je v zdravstveni obravnavi otrok, ter spodbuditi razmislek o oblikovanju 73 strokovnih smernic in izobraževanj za zdravstvene delavce na področju uporabe glasbe v pediatričnem kontekstu. Raziskovalna vprašanja tin Na osnovi ciljev in opredeljenega problema smo oblikovali naslednji laub razi skovalni vprašanji:m • Kako primarne pediatrinje in primarni pediatri dojemajo pomen i anič glasbe za celostni razvoj otroka?tria • Kako pogosto se v pediatričnih ambulantah uporablja glasba in ed čemu?i prn mari Metoda Raziskava temelji na kvalitativno-kvantitativnem raziskovalnem pris- e v p topu, ki je omogočal celovitejše razumevanje preučevanega pojava. lasb Uporab ljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja. Za povečanje vel- a gg javnosti in zanesljivosti rezultatov je bila uporabljena metoda triangula- lo V cije, ki je združevala kvantitativne in kvalitativne podatke ter omogočila primerjavo in dopolnjevanje ugotovitev iz različnih virov. Tak pristop je prispeval k poglobljenejšemu razumevanju kompleksnosti vključevanja glasbe v pediatrično prakso na primarni ravni. Udeleženci V raziskavo smo povabili vse primarne pediatrične ambulante, v kate-rih je zaposlenih okoli 400 pediatrov. Anketo sta v celoti izpolnila 102 anketiranca, kar je približno četrtina vseh pediatrov. Anketo je v celo-ti izpolnilo 92 (92 %) žensk in deset (10 %) moških, starih od 32 do 75 let (48,4 ±10,8). Anketiranci, ki so imeli od enega do 45 let delovne dobe (16,6 ±11,9), so bili iz vseh statističnih regij Slovenije razen primorsko--notranjske (gorenjska, goriška, koroška, jugovzhodna Slovenija, obalno--kraška, osrednjeslovenska, podravska, pomurska, posavska, savinjska in zasavska regija) (slika 1). Koroška Zasavska Savinjska Primorsko-notranjska Posavska Pomurska Podravska 74 Osrednjeslovenska Obalno-kraška Jugovzhodna Slovenija Goriška l Gorenjska še ad 0 10 20 30 40 ja Rn Slika 1 Statistične regije anketirancev n A t i Vzorec je bil namenoma priložnostni, saj so sodelovali tisti strokov- h u njaki, ki so se odločili izpolniti anketni vprašalnik. Vzorec ocenjujemo ar ik J kot reprezentativen, pri čemer ponujamo predvsem kvalitativno po- n rd membne vpoglede v obravnavano tematiko. ra B P Merski instrumentarij et Podatki so bili zbrani s pomočjo avtorsko oblikovanega anketnega vpra-šalnika, ki je bil razvit posebej za to raziskavo. Vprašanja so bila razde-ljena v naslednje tematske sklope: pomen glasbe za otrokov razvoj, vloga glasbe pri delu pediatrov, osebne izkušnje z uporabo glasbe v ambulan-ti, vloga staršev pri uporabi glasbe in zaznani učinki na delovno okolje. Anketa je bila izvedena v spletni obliki in razposlana po elektronski pošti v vse slovenske primarne pediatrične ambulante ter strokovna omrež-ja. Tako pri postopku pridobivanja kot pri postopku obdelave podatkov smo upoštevali temeljna načela kodeksa etike raziskovanja na področju družboslovja. Postopek obdelave podatkov Obdelava podatkov je bila izvedena z osnovnim kvalitativnim in kvan-titativnim pregledom ter s kategorizacijo v programu Microsoft Excel. Kvantitativni podatki so bili obdelani z osnovno deskriptivno statisti-ko – s frekvencami in z odstotki (N, %), poleg tega pa sta bila izraču-nana aritmetična sredina in standardni odklon (M ± SD). Kvalitativne podatke, pridobljene z odprtimi vprašanji, smo analizirali z metodo Preglednica 1 Odprto kodiranje kvalitativnih podatkov Kode Podkategorije Kategorije Pomirjanje ali aktivacija Gibalni razvoj Ples in gibanje Čustvena regulacija Čustveni razvoj Izražanje čustev Sprejemanje informacij 75 Domišljija Govorni razvoj Kognitivni razvoj Osredotočenost Celostni razvoj Učenje glasbenega jezika otroka tin Nevrološki razvojlaub Medsebojni odnosim Interakcijai anič Navezanosttr Socialni razvojia Varna odrasla osebaed Spomini prn Dojemanje okolicema Izvajanje glasbe (petje, ritmična ri izreka, igranje na glasbila) Poslušanje glasbe (aktivno in Glasbene dejavnosti sbe v p Vsebine (slikovne, zvočne) v ambulantnih a gg prostorihlo Časovni pogoji pasivno) la Zastopanost glasbe V Prostorski pogoji Izvedbeni pogoji Kompetence odraslih oseb odprtega kodiranja (Mesec, 2023). Izjave smo segmentirali po stavkih in jih združevali v kode, podkategorije ter kategorije. Izjave smo razporedi-li v 580 citatov, ki jim je bila dodeljena šifra, ki vsebuje spol (Ž – ženski, M – moški), starost in delovno dobo ter kratico za statistično regijo Slo-venije, v kateri se nahaja ambulanta anketiranca (npr. Osr. – osrednja Slovenija). Kode, razporejene v podkategorije, in pripadajoče kategorije predstavljamo v preglednici 1. V nadaljevanju predstavljamo rezultate glede na posamezno razis-kovalno vprašanje. Rezultati Analiza pridobljenih podatkov je razkrila več dimenzij dojemanja in uporabe glasbe v pediatrični ambulantni praksi. Rezultati so razvršče-ni po tematskih kategorijah, ki so bile identificirane na podlagi vsebin-ske analize odgovorov, pridobljenih z avtorsko oblikovanim anketnim vprašalnikom. 76 Stališča pediatrov do pomena glasbe za otrokov celostni razvoj Iz slike 2 je razvidno, da se je velika večina anketirancev strinjala, da je l glasba za otroke zanimiva (N = 101 oz. 99 %), da ima pomembno vlogo v še njihovem celostnem razvoju (N = 98 oz. 96%) ter da ugodno vpliva na po- ad čutje vseh zaposlenih (N = 95 oz. 93 %). Malo manj (N = 89 oz. 87 %) jih ja R n je bilo prepričanih, da ni vseeno, katero glasbo otrok posluša, in da glas- n A ba vpliva na počutje čakajočih v čakalnici ambulante (N = 87 oz. 85 %). t i ar V okviru podkategorije gibalni razvoja otroka po mnenju anketirancev h u glasba otroka hkrati pomiri in povabi v gibanje. Po mnenju anketirancev ik J otroci običajno zaplešejo, glasba spodbuja radovednost, igrivost in ples n rd ter omogoča izražanje čustev, kar lako razberemo iz naslednjih izjav: ra B P Glasba je za otroke zanimiva. et 101 1 Glasba je pomembna za celostni razvoj otroka. 98 4 Glasba vpliva na počutje vseh zaposlenih. 95 7 Ni vseeno, katero glasbo otrok posluša 89 13 Glasba vpliva na počutje čakajočih v čakalnici naše ambulante. 97 15 0 26 51 77 102 DA NE Slika 2 Stališča pediatrov do pomena glasbe za otrokov celostni razvoj Ritem ga sili v gibanje. (Ž, 51 – 23, Osr.) Lahko pomirja, lahko privabi v gibanje, krepi pozornost in spodbuja domišljijo. (Ž, 59 - 28, Osr.) Običajno ob petju zaplešejo. (Ž, 57 – 19, Podr.) Podategorija gibalnega razvoja je povezana s podkategorijo čustve-nega razvoja, saj rezultati kažejo, da glasba po mnenju anketirancev pri otrocih ustvarja občutek sprostitve, izboljšuje razpoloženje ter jih pomir-ja. Tako glasba pozitivno vpliva na njihovo dobro počutje in omogoča razbremenitev. Poleg tega jo otroci pogosto povezujejo z veseljem, ker jih zabava, navdaja z zanimanjem in ponuja nekaj novega. Anketiranci so jo pogosto opisovali kot orodje za regulacijo otrokovega razpoloženja, še posebej v stresnih situacijah. Po njihovem mnenju lahko otroku poma- 77 ga pri osredotočenosti, sprostitvi, izražanju čustev in gibanju, kot pona-zarjajo tudi izjave: Čustveni – boljše razpoloženje, samopomiritev, večja usmerje- ketirani pediatri boljše počutje povezujejo z boljšim sprejemanjem infor-nost misli. (Ž, 37 – 12, Sav.) tinlau Krepi pozornost, širi besedni zaklad, predvsem pa vpliva na bm boljše počutje in s tem boljše sprejemanje drugih informacij. (Ž, i a 43 – 8, Osr.) ničtr Pomaga pri kreativnosti, psihični stabilnosti, osrečuje. (Ž, 54 – iaed 20, Osr.)i prn V okviru podkategorije spoznavni razvoj je iz citatov razvidno, da an-mari macij, z usmerjenostjo misli in s kreativnostjo, kar nakazuje vpliv glasbe e v p spodbuja učenje in pomnjenje ter vpliva na razvoj posluha. Anketirani a gg pediatri so zapisovali, da je glasba sredstvo za spodbujanje domišljije, go- na spoznavni razvoj. Iz citatov je razvidno, da glasba po mnenju pediatrov sbla V vornega razvoja in osredotočenosti. Prispeva k učenju ritma in melodij lo ter spoznavanju zvokov iz okolice. Melodija je nekaj lepega, ritem ga sili v gibanje, osvaja besedni zaklad, rime. (Ž, 51 – 23, Osr.) Lažje si zapomnijo melodijo s tekstom. (Ž, 57 – 19, Podr.) Petje spodbuja učenje besed in učenje nasploh (npr. pesmi o abecedi, delih telesa, vozilih, živalih ...), razvoj posluha ... (Ž, 39 – 3, JV) V okviru podkategorije socialni razvoj ugotavljamo, da so nekateri an-ketirani pediatri izrazili, da se otroci skozi glasbo poistovetijo z idoli ali raziskujejo svoj glasbeni izraz preko petja ali igranja inštrumentov. Lah-ko jih tudi spominja na osebe ali dogodke, kar krepi njihovo čustveno po-vezanost. Po mnenju anketirancev je glasba sredstvo komunikacije, saj spodbuja interakcijo z drugimi, povezovanje s sovrstniki in prepoznavan je različnih zvokov. Prav tako navajajo, da glasba otrokom omogoča ne-besedno izražanje občutkov in prispeva k boljšemu dojeman ju okolice. Ker ga lahko spominja na dogodek, osebo. (Ž, 64 – 32, Osr.) O tem lahko govorijo tudi s sovrstniki, se poistovetijo z idoli. (Ž, 37 – 10, Osr.) Menim, da jih pritegne dražljaj kakor tudi drugi dražljaji, je na 78 nek način spremenljiva in zato pritegne njihovo pozornost, jih zanima. Podobno kot premikajoč predmet bolj pritegne pozor-nost od statičnega. (Ž, 40 – 5, Kor.) l Izjave anketirancev so se mestoma nanašale tudi na področje nevro- še znanosti. S tega vidika so navajali prepričanja, da glasba vpliva na raz- ad voj možganov, na nevronske povezave in da kot kompleksen ter prijeten ja R zvok draži nevrone in s tem posledično širi obzorja. n n A Vpliva na nevronske povezave, vzpodbuja pozitivna čustva, ot-t i ar roka odvrne od napačne pozornosti. (Ž, 67 – 39, JV) h u Zvok je eden od osnovnih dražljajev za ustrezen razvoj možga-ik J n nov. Glasba kot kompleksen in prijeten zvok pa tako še bolj dra-rd ži nevrone in širi obzorja. (M, 56 – 25, Podr.) ra B et P Že samo ritem in melodija otroka spominjata na čas v materni-ci. (Ž, 49 – 18, Osr.) Povzemamo, da so bili anketirani pediatri mnenja, da ima glasba koristi za otroka tako s kognitivnega, čustvenega in fizičnega vidika kot z vidika družbenih in komunikacijskih koristi, vplivov glasbenih elemen-tov in povezanosti z vsakodnevnim življenjem. Po mnenju anketiran-cev glasba otrokom omogoča preusmeritev pozornosti, uvajanje novih dražljajev ter možnost, da svoje občutke izražajo na drugačen način, kot so navajeni. Zastopanost glasbenih dejavnostih v ambulantnih prostorih V okviru kategorije zastopanost glasbe v ambulantnih prostorih in podkategori-je glasbene dejavnosti smo ugotavljali zastopanost izvajanja glasbe, kamor so-dijo petje, ritmična izreka in igranje na glasbila. Iz slike 3 je razvidno, da je skoraj polovica anketirancev (N = 43 oz. 42 %) poročala, da je med kli-ničnim pregledom uporabila petje. Anketiranci niso poročali o tem, da bi starši ali stari starši pogosto peli v čakalnicah, pri čemer je bila najpo-gosteje opažena oblika petja materino petje z namenom tolaženja otroka. Petje pediatra med pregledom Predvajanje glasbe v ambulanti Predvajanje glasbe pediatra med pregledom Poslušanje glasbe z vidno vsebino z očetom (npr. preko zaslona) Petje mame z namenom tolaženja 79 Poslušanje glasbe z vidno vsebino z mamo (npr. preko zaslona) Petje mame v čakalnici Petje očeta z namenom tolaženja ti n la Petje babic v čakalnici bu m Poslušanje glasbe z mamo i a brez vidne vsebine ičn Poslušanje glasbe z očetom iatr brez vidne vsebine ed i p Petje dedkov v čakalnici rn Petje očetov v čakalnici mari Pediatri pogosteje zaznavajo tudi materino petje v domačem okolju. Slika 3 0 e v p 30 60 90 120sbla Zastopanost glasbenih dejavnostih v ambulantnih prostoriha ggloV Ustvarjan ja glasbe v ambulantnih prostorih pediatri niso navajali, razen intuitivno gibalno ustvarjanje ob glasbi, o čemer smo pisali v okviru vpli-va glasbe na gibalni razvoj. V okviru kode poslušanje glasbe je manj pediatrov (N = 28 oz. 27 %) navedlo, da bi med pediatrično obravnavo glasbo z otroki poslušali. Pa-sivno poslušanje glasbe, zlasti preko naprav z vizualno vsebino, kot so telefonski zasloni, je bilo pogosteje prisotno v primeru očetov. V okviru poslušanja glasbe podatki kažejo, da naj bi po mnenju anketiranih pediat-rov otrok poslušal kakovostno, kompleksno glasbo, ki jo izvajajo prava glasbila ali orkester, in ne računalniško ustvarjene glasbe. Pediatri da-jejo prednost poslušanju glasbe v družbi bližnjih, po možnosti v živo ali preko zvočnih medijev brez vizualizacije. Navajali so tudi konkretne pri-mere, kot so glasbene pravljice, otroške pesmi, skladbe skladatelja Janeza Bitenca, ter poslušanje v avtu kot priložnost za učenje s petjem, o čemer pričajo izjave anketirancev v nadaljevanju. Kakovostno, kompleksno, takšno , ki jo proizvajajo pravi inštru-menti, orkester, in ne računalnik. Glasbo naj posluša v družbi bližnjih oseb, v živo in preko zvočnih medijev, po možnosti brez sočasne vizualizacije. Posluša naj v avtu, npr. glasbene pravlji-ce, pesmi za otroke, ki se jih lahko nauči tudi prepevati. (Ž, 44 – 7, Osr.) Preko izvora ki ni preblizu ušes, glasbo domačih skladateljev ki 80 so jo prejšnje generacije rade poslušale in prepevale. Npr. Biten-čeve. (Ž, 67 – 39, JV) Po mnenju anketiranih pediatrov je glasba, ki je za otroke zanimiva, l takšna, ki posnema zvoke iz narave, se čustveno ujema z njihovo razvoj- še no stopnjo in jim je domača – npr. pesmi, ki jih je mati pela že med no- ad sečnostjo. Glasba naj otrokom omogoča izražanje različnih občutkov ter ja R hkrati spodbuja govorni razvoj in občutek za ritem ter melodijo. n n A Posnema zvoke v naravi, če je melodija blizu njihovi stopnji t i ar čust vene zrelosti, če npr. mama poje iste pesmi, kot jih je prepe- h u vala v nosečnosti. (Ž, 67 – 39, JV) ik Jn Smisel za ritem in melodijo je po mojem otrokom vrojen in zato rd domač. Lahko z različno glasbo izražajo svoje različne občut- ra B ke. Spoznavanje ritma (in melodij) jim pomaga pri razvoju go- et P vora (ki je tudi ritmično in melodično). (Ž, 49 – 18, Osr.) Kljub naklonjenosti glasbi anketirani pediatri izpostavljajo podka- tegorijo izvedbeni pogoji, kot so časovna stiska in z njo povezane logistič-ne težave ter prostorski pogoji. Pogosti so primeri, kjer glasba moti potek kliničnega pregleda, npr. pri slušnem pregledu srca in pljuč. Nekateri pe-diatri se zato glasbi v teh trenutkih izogibajo ali jo uporabijo le občasno. Če bi imela v ambulanti več časa, bi se morda pogovarjala tudi o teh temah. (Ž, 38 – 10, Pomur.) Ko pa je ogromno dela in velika frekvenca postane moteča. Mene osebno moti pri pregledu – ko poslušam pljuča in srce. Težko jo ugašam in prižigam med pregledom. Delamo res pod časovnim pritiskom, žal. (Ž, 47 – 12, Osr.) Če povzamemo: rezultati kažejo, da skoraj polovica pediatrov ob- časno uporablja petje med kliničnim pregledom, medtem ko je poslu-šanje glasbe v ambulantnem okolju redkejše, ustvarjanje glasbe pa ni navedeno. Starši v čakalnicah večinoma ne izvajajo glasbenih dejavnos-ti, izjema je materino petje z namenom tolaženja otroka. Pediatri dajejo prednost kakovostni, akustični glasbi brez vizualnih motenj, ki spodbuja čustveni in govorni razvoj otrok. Kljub naklonjenosti glasbi kot podpori v obravnavi pediatri kot glavne ovire za njeno redno uporabo izpostav-ljajo časovno stisko in prostorske omejitve. Vpliv glasbe na zaposlene v ambulanti Na podlagi citatov pediatrov smo ugotavljali, kako po mnenju anketiran-cev glasba vpliva na zaposlene v pediatričnih ambulantah. Večina an- ketiranih meni, da glasba izboljšuje delovno vzdušje, zmanjšuje stres in 81 prispeva k pozitivnim odnosom med sodelavci. Nekateri zaposleni celo pojejo skupaj, kar po njihovem mnenju povečuje občutek povezanosti. Večina udeležencev poudarja pomirjujoč učinek glasbe, ki pomaga zmanjševati stres, izboljšuje razpoloženje in razbremenjuje um. Pomirju- tin joča glasba lahko zmanjša napetost in pomaga ustvariti prijetno delovno laub okolje. Glasba pogosto prispeva k pozitivnejšemu vzdušju, kar vpliva na m boljšo delovno motivacijo in prijetnejše odnose med sodelavci. V stresnih i an trenutkih omogoča odmik, pomaga preusmeriti pozornost in zmanjšati ičtr obremenjenost. Lahko izboljša vzdušje in pripomore k občutku poveza-iaed nosti med sodelavci, saj v nekaterih primerih zaposleni celo skupaj pojejo i p in se ob tem sprostijo. Več pediatrov poudarja, da učinek glasbe variira rn glede na njeno vrsto, glasnost in vsebino. Umirjena glasba ima pomir- mari jujoč učinek, medtem ko lahko preglasna ali neustrezna deluje moteče. Glasba lahko »zamaši beli šum« in zmanjšuje moteče zvoke aparatur, e v psb kar je pogosto prisotno v medicinskem okolju.la Umirjena, prijetna glasba razelektri napeto vzdušje. (Ž, 47 – a gg 12, Osr.) lo V Glasba se pogovarja tudi z našim živčnim sistemom, pri čemer zaobide razum. Ob prijetni glasbi se enostavno počutimo bolje in za to ne potrebujemo narediti prav ničesar, naše celice in telo se sami uglasijo s frekvenco glasbe. (Ž, 44 – 7, Osr.) Pomirja, blaži vse ostale zvoke aparatur. (Ž, 57 – 32, Podr.) Povezuje, umirja … tudi pojemo skupaj – ob koncu popoldan- ske ambulante, ob zaključevanju administracije ... (Ž, 45 – 18, Oba-kr.) Kljub večinoma pozitivnim vidikom so nekateri opozorili, da glas-ba lahko postane moteča pri delu, ki zahteva visoko koncentracijo, ali če ne ustreza okusom vseh zaposlenih. Pri tem so izpostavili predvsem preglasno jakost. Umiri, če ni preglasna in preveč živahna. (Ž, 66 – 41, Osr.) Ne preglasna glasba, bolj umirjeni toni. (Ž, 60 – 20, Sav.) Ker pomirja in lahko naredi pomembno pavzo za preusmeritev pozornosti ob stresnih situacijah. (Ž, 59 – 28, Osr.) Izhajajoč iz navedenega lahko sklenemo, da anketirani pediatrinje in pediatri razumejo pomen glasbe za celostni razvoj otroka ter njegovo počutje in njen vpliv na delovno okolje. V pediatričnih ambulantah se 82 glasbo ali petje uporablja kot sredstvo za izboljšanje otrokovega počutja in zmanjšanje stresa. Zaradi pomanjkljivih časovnih pogojev se glasbo v ambulanti redko uporablja, prav tako je lahko moteč element. Vloga staršev pri uporabi glasbe ali petja je po mnenju anketiranih pediatrinj l in pediatrov v pomirjanju otrok v čakalnicah ali ambulantah. še ad ja Rn Diskusija n A Raziskava, izvedena med slovenskimi primarnimi pediatri, je obravna- t i ar vala stališča, izkušnje in pripravljenost zdravstvenih delavcev za vklju- h u čevanje glasbe v primarno zdravstveno oskrbo otrok. Njeni rezultati ik J ponujajo vpogled v trenutno stanje rabe glasbe kot podpornega sredstva n rd pri obravnavi otrok ter osvetljujejo obstoječe prakse, zaznane koristi, ovi- ra B re in priložnosti za nadaljnji razvoj tovrstnih pristopov. et Izsledki raziskave kažejo, da večina anketiranih primarnih pedi- P atrov glasbo dojema kot pozitivno in koristno orodje v ambulantnem okolju. Skoraj vsi sodelujoči se strinjajo, da ima glasba potencial za zmanjševanje stresa in tesnobe pri otrocih, zlasti v kontekstu zdravni-ških pregledov, ki so za številne otroke vir strahu in nelagodja. To potr-jujejo tudi tuje raziskave, ki poudarjajo terapevtski potencial glasbe pri otrocih – ta lahko spodbuja nevrološke procese, ki vplivajo na čustveno regulacijo, pozornost in zmanjšanje zaznave bolečine (Chanda in Levi-tin, 2013; Koelsch, 2010; Li idr., 2025; Pelletier, 2004; Stegemann idr., 2019). Pediatri v raziskavi so poročali o različnih oblikah uporabe glas- be, pri čemer je bilo petje med pregledom najpogostejša aktivna oblika. Pasivna raba glasbe, kot je predvajanje v čakalnicah, je bila prav tako prisot na, vendar redkeje načrtovana. Pomembno je razlikovati med pa-sivno in aktivno uporabo glasbe – slednja vključuje tudi sodelovanje otrok in staršev, kar se je v praksi izkazalo kot učinkovito pri zmanjševa-nju napetosti in izboljšanju sodelovanja otrok. To je skladno z ugotovit-vami različnih raziskav (Boyne idr., 2025; D’Souza in Wiseheart, 2018; Habibi idr., 2018; Hilton idr., 2023) o vlogi glasbe za razvoj otroka, saj spodbuja govorni razvoj, socialno interakcijo in ustvarjalno izražanje. Pediatri so v svojih odgovorih poudarili pomen kakovostne, akus-tične glasbe brez dodatnih vizualnih dražljajev, ki naj bi bila za otro-ke razvojno primerna in čustveno dostopna. Navajali so primere, kot so glasbene pravljice, otroške pesmi in skladbe Janeza Bitenca, ter izpostav-ljali pomen poslušanja glasbe v družinskem krogu. To potrjuje teoretič-na izhodišča o vlogi staršev kot ključnih posrednikov glasbenih izkušenj (McPherson, 2009; Newman idr., 2022), pri čemer matere pogosteje ak- tivno vključujejo glasbo, očetje pa pasivneje, pogosto preko naprav z vi- 83 zualno vsebino. Kljub pozitivnim stališčem pa je le manjši delež pediatrov poročal o redni ali načrtovani uporabi glasbe kot integriranega dela obravnave. Najpogosteje navedene ovire so bile časovna stiska, pomanjkanje znanja tin in občutek nekompetentnosti na glasbenem področju. Poleg tega so pe-lau diatri opozarjali na prostorske in tehnične omejitve, kot so neustrezna bm oprema, hrupno okolje ali motnje med kliničnim pregledom. Tovrstne i a ovire so bile prepoznane tudi v drugih raziskavah, ki poudarjajo potre-nič bo po sistemski podpori in dodatnem usposabljanju zdravstvenih delav-tria cev (Colin idr., 2023; Giordano idr., 2023).ed glasbenih dejavnostih v ambulantnem okolju. Pediatri, ki so imeli izkuš-Izsledki raziskave so izpostavili tudi pomen sodelovanja staršev pri i prnma njo vključevanja staršev v glasbeno dejavnost, so to večinoma ocenili po-ri zitivno – kot sredstvo za umirjanje otroka, skrajšanje čakalnega časa in e v p udarjena kot ključna za učinkovitost terapevtskih pristopov, saj družin- a gg ska dinamika pomembno vpliva na otrokovo doživljanje in sodelovanje izboljšanje izkušnje pregleda. Vloga staršev je bila v literaturi večkrat po- sbla V (Boyne idr., 2025). lo Poleg koristi za otroke pa raziskave kažejo tudi na pozitiven vpliv glasbe na zdravstveno osebje. Glasba lahko zmanjša stres in mental-no obremenitev ter izboljša delovno učinkovitost, kar je še posebej po-membno v kontekstu primarne zdravstvene oskrbe, kjer so delovni pogoji pogosto zahtevni (Colin idr., 2023). To sovpada z opažanji slovenskih pe-diatrov, ki so poročali o izboljšanem počutju in večji sproščenosti v am-bulanti, kadar je bila prisotna glasba. Sklep Rezultati raziskave potrjujejo močan interes primarnih pediatrov za uporabo glasbe kot podpornega orodja v ambulantni oskrbi otrok. Kljub temu pa njena implementacija v praksi ostaja omejena zaradi številnih sistemskih in osebnih dejavnikov, kot so pomanjkanje časa, ustreznega znanja ter institucionalne podpore. Kljub obstoječim oviram je zaznati jasno izraženo pripravljenost za spremembe, če bi bili zagotovljeni ustrezni pogoji. Boljša informira-nost, organizacija strokovnih delavnic in usposabljanj o uporabi glasbe v zdravst venih kontekstih ter oblikovanje jasnih, enostavno izvedljivih protokolov bi lahko zmanjšali občutek nekompetentnosti in spodbudili večjo vključenost pediatrov v tovrstne dejavnosti. Uvajanje strukturiranih glasbenih modulov v klinične smernice 84 – zlasti pri rednih preventivnih pregledih in cepljenjih – bi omogočilo uporabo glasbe brez dodatne časovne obremenitve. V zdravstvenih do-movih, kjer so na voljo ustrezni pogoji, bi bilo smiselno vzpostaviti so-delovanje z usposobljenimi glasbenimi terapevti, ki lahko oblikujejo in l izvajajo ciljno usmerjene intervencije, s čimer bi dodatno razbremenili še zdravstveno osebje. ad V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno podrobneje preučiti učin-ja R n kovitost specifičnih glasbenih intervencij v primarnem pediatričnem n A okolju ter razviti evalvacijske modele, ki bi omogočili merjenje psihološ- t i ar kih učinkov glasbe na otroke, starše in zdravstvene delavce. Prav tako h u bi bilo koristno raziskati morebitne pozitivne vplive na dobrobit stro- ik J kovnega osebja in njegov subjektivni občutek obremenjenosti na delov- n rd nem mestu. ra B Pomembno je poudariti, da pediatri že zdaj delujejo v zelo obreme- et njujočem delovnem okolju, zato je ključno, da morebitne novosti zanje P ne predstavljajo dodatnega bremena, temveč jih podpirajo in razbreme-njujejo. S ciljnim, premišljenim in sistematičnim vključevanjem glasbe v primarno zdravstveno varstvo bi lahko naredili pomemben korak k celostnejši, prijaznejši in bolj razbremenjujoči oskrbi otrok ter mlado-stnikov. Obenem pa bi lahko s tem pristopom spodbudili tudi starše k uporabi glasbe kot razvojno podpornega elementa v vsakdanjem življen-ju otrok. Literatura Barbot, B., Lubart, T. I., in Besançon, M. (2016). ‚Peaks, slumps, and bumps‘: Individual differences in the development of creativity in children and adolescents. New Directions for Child and Adolescent Development, 2016(151), 33–45. Barrera, M. E., Rykov, M. H., in Doyle, S. L. (2002). The effects of interactive music therapy on hospitalized children with cancer: A pilot study. Psycho-Oncology, 11(5), 379–388. Brdnik Juhart, P., in Sicherl Kafol, B. (2021). Music teachers’ perception of music teaching at the stage of early adolescence. Center for Educational Policy Studies Journal, 11(3), 97–118. Boyne, A. S., Alviar, C., in Lense, M. (2025). Parental social and musical characteristics, the home music environment, and child language development in infancy. Infancy: The Official Journal of the International Society on Infant Studies, 30(2), e70008. Chanda, M. L., in Levitin, D. J. (2013). The neurochemistry of music. Trends in Cognitive Sciences, 17(4), 179–193. Colin, C., Prince, V., Bensoussan, J., in Picot, M. (2023). Music therapy for health workers to reduce stress, mental workload and anxiety: A systematic review. Journal of Public Health, 45(3), e532-e541. 85 D‘Souza, A. A., in Wiseheart, M. (2018). Cognitive effects of music and dance training in children. Archives of Scientific Psychology, 6(1), 178–192. Gordon, R. L., Fehd, H. M., in McCandliss, B. D. (2015). Does music training enhance literacy skills? A meta-analysis. Frontiers in Psychology, Giordano, F., Muggeo, P., Rutigliano, C., Barzaghi, F., Battisti, L., Coccia, 6, 162184. tinlau P., Colombini, A., D‘Amico, M. R., De Santis, R., Mascarin, M., b Mura, R., Onofrillo, D., Perruccio, K., Rinieri, S., Trevisan, F., mi a Zama, D., Ziino, O., De Lucia, M., Santoro, N., in Cesaro, S. (2023). nič Use of music therapy in pediatric oncology: An Italian AIEOP tr multicentric survey study in the era of COVID-19. European Journal of iaed Pediatrics, 182(2), 689–696.i p Habibi, A., Damasio, A., Ilari, B., Sachs, M. E., in Damasio, H. (2018). rn Music training and child development: A review of recent findings from ma a longitudinal study. Annals of the New York Academy of Sciences, 1423(1), ri 73–81. Hilton, C. B., Crowley-de Thierry, L., Yan, R., Martin, A., in Mehr, S. A. e v p (2023). Children infer the behavioral contexts of unfamiliar foreign sb la Koelsch, S. (2010). Towards a neural basis of music-evoked emotions. Trends songs. Journal of Experimental Psychology: General, 152(3), 839–850. a ggloV in Cognitive Sciences, 14(3), 131–137. Lai, Y., in Amaladoss, N. (2022). Music in waiting rooms: A literature review. Health Environments Research in Design Journal. https://doi. org/10.1177/19375867211067542 Li, H., Cheng, M., in Jiang, S. (2025). The Impact of music therapy on preoperative anxiety in pediatric patients undergoing anesthesia: A systematic review and meta-analysis. Journal of Perianesthesia Nursing. https://doi.org/10.1016/j.jopan.2024.11.016 Loewy, J., Hallan, C., Friedman, E., in Martinez, C. (2005). Sleep/sedation in children undergoing EEG testing: A comparison of chloral hydrate and music therapy. Journal of Perianesthesia Nursing, 20(5), 323–332. McPherson, G. E. (2009). The role of parents in children‘s musical development. Psychology of Music, 37(1), 91–110. Mesec, B. (2023). Kvalitativno raziskovanje v teoriji in praksi. Inštitut za razvojne in strateške analize. Monaci, M. G., Caruzzo, C. M., Raso, R., Spagnuolo, C., Benedetti, M. C., Grandjean, D., in Filippa, M. (2024). Maternal singing reduced pain indexes in 2-month-old infants and increased proximity during vaccinations. Acta Paediatrica, 113(7), 1664–1671. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2016). Program preventivnih pregledov otrok in mladostnikov. Newman, L. J., Stewart, S. E., Freeman, N. C., in Thompson, G. (2022). A systematic review of music interventions to support parent-child attachment. Journal of Music Therapy, 59(4), 430–459. Pelletier, C. L. (2004). The effect of music on decreasing arousal due to 86 stress: A meta-analysis. Journal of Music Therapy, 41(3), 192–214. Sicherl Kafol, B. (2004). Preverjanje in ocenjevanje pri glasbeni vzgoji. Izolit. Sicherl Kafol, B. (2015). Izbrana poglavja iz glasbene didaktike. Pedagoška fakulteta. Shin, H.-J., Park, J., Oh, H.-K., in Kim, N. (2022). Comparison of effects l of mothers’ and mozart’s lullabies on physiological responses, feeding še volume, and body weight of premature infants in NICU. Frontiers in ad Public Health, 10. https://doi.org/10.3389/fpubh.2022.870740 ja R Silva Santa, I. N. da, Schveitzer, M. C., Dos Santos, M. L. B. M., Ghelman, n n A R., in Filho, V. O. (2021). Music interventions in pediatric oncology: t i Systematic review and meta-analysis. Complementary Therapies in ar Medicine, 59(4), 102725. h u Stegemann, T., Geretsegger, M., Phan Quoc, E., Riedl, H., in Smetana, M. ik J (2019). Music therapy and other music-based interventions in pediatric n rd health care: An overview. Medicines, 6(1), 25. ra B Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami et (ZOPOPP). (2017). Uradni list Republike Slovenije, št. (41). https://www. P uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2017-01-2065 Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). (1992). Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). Uradni list Republike Slovenije, št. (9). https://www. uradni-list.si/_pdf/1992/Ur/u1992009.pdf Ob upoštevanju vseh ugotovitev lahko zaključimo, da bi morale biti glasbene intervencije pogosteje vključene v standardne terapevtske postopke pediatrične oskrbe kot varna in dokazano učinkovita dopolnilna oblika podpore otrokom ter njihovim bližnjim. 5 Glasbene intervencije v pediatričnem okolju Pika Drstvenšek 89 Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo pd92305@student.uni-lj.si Katarina Habe Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo katarina.habe@ag.uni-lj.si © 2025 Pika Drstvenšek in Katarina Habe https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3.5 V tem poglavju je predstavljen sistematičen pregled empiričnih raz-iskav o učinkih glasbenih intervencij v pediatričnem bolnišničnem okolju. Glasbena terapija in glasbena medicina sta se v analiziranih raziskavah izkazali kot učinkoviti alternativni metodi za zmanjševan-je anksioznosti, bolečine, stresa in izboljšanje čustvene regulacije ter kakovosti življenja hospitaliziranih otrok in njihovih staršev. Pregled-no analizo smo izvedli s pomočjo metode PRISMA. V podrobnej-šo analizo je bilo vključenih 15 empiričnih znanstveno-raziskovalnih člankov. Na podlagi analize izbranih člankov smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so glasbene intervencije v pediatričnem okolju že upo-rabljene in v kakšni obliki, na katerih področjih se kažejo terapevtski učinki glasbenih intervencij in ali sta glasbena terapija ter glasbe-na medicina enako učinkoviti in uporabljeni v enaki meri. Ugotovili smo, da na področju glasbenih intervencij prevladujejo eksperimen-talne raziskave in da so v ospredje postavljeni psihološki učinki. Naj-več koristi so imele personalizirane, veččutne oblike terapije, kot je metoda Euterpe. Kljub pozitivnim izsledkom so raziskave metodo-loško heterogene, z omejeno velikostjo vzorcev. Rezultati prispeva-jo k razumevanju pomena glasbenih intervencij kot dopolnilne oblike podpore otrokom v času bolezni in hospitalizacije ter nakazujejo pot-rebo po nadaljnjih raziskavah. Ključne besede: glasbena terapija, glasbena medicina, pediatrična bolnišnica, čustvena regulacija, PRISMA Music Interventions in Paediatric Settings This chapter presents a systematic review of empirical studies on the effects of music interventions in paediatric hospital settings. Music therapy and music medicine have proven to be effective alternative methods in the analysed studies for reducing anxiety, pain, and stress, as well as for improving emotional regulation and quality of life for hospitalized children and their parents. The review analysis was con-ducted using the PRISMA method. Fifteen empirical research arti- 90 cles were included in the in-depth analysis. Based on the analysis of the selected articles, we aimed to determine the extent to which mu-sic interventions are already being used in paediatric settings and in what forms, the therapeutic areas where the effects of music interven- e tions are evident, and whether music therapy and music medicine are ab equally effective and equally applied. We found that experimental a H studies dominate the field of music interventions, with a strong em- in phasis on psychological effects. The greatest benefits were observed ar at in personalized, multisensory forms of therapy, such as the Euterpe method. Despite the positive findings, the studies are methodological- n K ly heterogeneous and have limited sample sizes. The results contribute k i še to a better understanding of the importance of music interventions as en tv a complementary form of support for children during illness and hos- rs pitalization, and they indicate the need for further research. a D Keywords: music therapy, music medicine, paediatric hospital, ik P emotional regulation, PRISMA Teoretični uvod Otroci, ki so hospitalizirani, se pogosto soočajo z različnimi oblikami stresa, strahu, bolečine ter s psihosocialnimi izzivi, ki lahko negativno vplivajo na njihovo zdravljenje, okrevanje in kakovost življenja. Zaradi zavedanja kompleksnosti tovrstnih izzivov se v zadnjih desetletjih vse več raziskovalne in klinične pozornosti posveča alternativnim terapevtskim pristopom, ki podpirajo celostno bolnišnično obravnavo pacienta. Eden izmed teh so glasbene intervencije (v nadaljevanju GI), ki se v pediatrič-nih okoljih vedno pogosteje uporabljajo kot podpora pri zmanjševanju anksioznosti, bolečine in stresa ter pri spodbujanju čustvene regulacije, socialne interakcije in splošnega psihofizičnega počutja otrok. Glasba je bila z medicinsko prakso povezana že v antičnih časih, so- dobna znanstvena literatura pa se v zadnjih desetletjih vedno bolj osredo-toča na njene terapevtske učinke. Poslušanje glasbe med drugim prispeva k mišični relaksaciji, zmanjševanju anksioznosti in aktivaciji kog nitivnih funkcij (Van Criekinge idr., 2019). Glasba vpliva na sposobnost ohra-njanja pozornosti, spomin in domišljijo (Magda-Adamowicz, 2024). Na podlagi teh ugotovitev se je začelo GI raziskovati tudi v bolniš ničnih okoljih in aktivno razmišljati o njihovih potencialnih vplivih ter možno-stih za paciente, njihove svojce in osebje. GI v zdravstvenem okolju delimo v dve glavni skupini – glasbeno terapijo in glasbeno medicino (Nguyen idr., 2023). Glasbena terapija (v nadaljevanju GT) temelji na strukturiranem, ciljno usmerjenem te-rapevtskem procesu, ki poteka po načrtovanem in logičnem zaporedju, izvajajo pa jo kvalificirani glasbeni terapevti. Določa jo pet glavnih ele- mentov (Magda-Adamowicz, 2024): 91 • GT je strukturiran proces, ki ima jasne cilje, začetek in konec; • sledi načrtovanemu, logičnemu poteku; • prizadeva si izboljšati zdravje in funkcionalnost klienta; lju • prilagojena je specifičnim potrebam posameznika. • izvajajo jo izurjeni glasbeni terapevti; ko beni terapevti uporabljajo receptivne (poslušanje) in ekspresivne (igranje, GT predstavlja povezavo med klientom, terapevtom in glasbo. Glas- em oničtr petje, improviziranje) metode (Trondalen in Bonde, 2012).iaed Glasbena medicina ali glasba v medicini pa predpostavlja uporabo že prej posnete glasbe z namenom izboljšanja psihofizičnega stanja pa- je v pci cienta in bolnišnične oskrbe. Pri njej gre tako bolj za poslušanje glasbe, en usmerjena je v pacientovo fizično, psihično in čustveno stanje pred, med rvte ali po zdravstvenih posegih. Glasbeno medicino opredeljujemo kot kog-n nitivno-behavioristično usmerjeno metodo. Glavna razlika med GT in e ien glasbeno medicino je ta, da slednja ne predpostavlja terapevtskega od-bas nosa med pacientom, terapevtom in glasbo, ampak temelji na modelu Gl dražljaj–odziv (Trondalen in Bonde, 2012). Sistematičen pregled znanstvene literature je ključen za celostno razumevanje dosedanjih raziskovalnih dognanj na področju GI v pe-diatričnem okolju. Namen tovrstnega pregleda je identificirati ključne pomanjkljivosti obstoječih raziskav, prepoznati že raziskan spekter učin-kov in izpostaviti tematske vrzeli, ki lahko usmerijo prihodnje razisko-valno delo. Na podlagi tega bomo lahko oblikovali predloge za nadaljnje raziskave, ki bodo lahko glasbi v pediatričnem okolju dale večji pomen in dosegle njeno pogostejšo uporabo. Cilj pregledne raziskave je na osnovi analize empiričnih raziskav odgovoriti na naslednja vprašanja: • V kolikšni meri so GI v pediatričnem okolju že uporabljene in v kakšni obliki? • Na katerih področjih se kažejo terapevtski učinki GI? • Ali sta GT in glasbena medicina enako učinkoviti in uporabljeni v enaki meri? Diagram poteka vključevanja in izključevanja raziskav Zadetki, ki so bili odstranjeni pred Zadetki, najdeni s pregledom grobim pregledom: podatkovnih zbirk (n = 137) • avtomatsko neopravičeno ocenjeni zadetki (n = 51) Najdene raziskave Grobo pregledani zadetki (naslov, Izključeni zadetki (n = 11) izvleček in ključne besede) (n = 51) Dvojniki (n = 15) 92 Zadetki, ki so dostopni v polnem Nepridobljeni zadetki v polnem besedilu (n = 23) besedilu (n = 2) e Grobi pregled Izključeni zadetki: Vključeni zadetki (n = 23) • raziskave, ki še niso končane (n = 2), ab • ni samo glasbene intervencije in • raziskave niso osredotočena Raziskave, vključene v pregled ar samo na otroke (n = 3). a H (n = 3), at (n = 15) Vključenost k i Slika 1 n K Diagram PRISMA še en Metodologija tv rs Za pregled člankov so bile uporabljene smernice metode PRISMA. a D Članki, vključeni v pregled, so bili izbrani s pomočjo podatkovnih baz ik P WoS (Web of Science), PubMed, SCOPUS in PsycInfo. Iskanje je pote- kalo s ključnimi besedami »music interventions« in »pediatric hospitals«. Začetna filtra sta se nanašala na dostopnost članka (odprt dostop) in na vrsto raziskave (empirični članki). Pri grobem pregledu naslovov, ključnih besed in povzetkov smo se osredinili na to, da so članki vsebovali otroke (starosti 0–8 let), pediatrič-no okolje in GI. Pri podrobnem pregledu smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Vključitvena kriterija sta bila: • rezultati, ki so bili predstavljeni, so pokazali učinke GI na otroke; • raziskava je bila izvedena samo z GI in ne z GI ter s pridruženimi al- ternativnimi medicinskimi metodami. Izključitveni kriteriji so bili: • raziskave, ki še niso končane; • raziskave, ki niso vsebovale samo GI; • raziskave, ki se niso osredinjale na učinke GI na otroke. Pregled in analiza literature Pregled Učinki GI vito zmanjšala anksio roke ez v mbnih razlik v občut ivne d skupinama; r stionnair vost ri st (iz ang zit o ni bil gte spodb ev po v); br vilih t v/min.; nasiče ASka pri kako rit 93 i V ve arše ripo . ; ne . no in socialno de učinko ako na ot at ečju zvišala za 2,4 ično pome alian Que ve očjih – t lagodja me gočala po erapiji: znižanje UIT), kako v: GT je eusme ečo vpr esa st tist zmanjšal za 9,2 mmHg ezult GT je bo po zdra vpliv t Po t 18,1 ut po je mmHg Izboljša tu (It – Q (čust str podr R sta in ne juje omo – pr vzdušje mot , - - lju ) tje ru na v ko ivna ) oki, na , pe lasbe inst pe vt e in tje pt er iz okol ovizacija, ov g eččut ovizacija) nt in te lasbe ece ranje em o ranje g oke i erape , vključuje n ), r ne , zv ič (GI) rume smi, poslušanje posne tje todi Eut e, impr tr ajal t lasbe las na soba – zv smi, ig nt g ivna GT (pe ia lasbe inšt pe , pe or na GT (impr te encije ov rin g nz 3. ed ivna GT (ig lobni učinki) sta g nt rsonalizirana v , kombinacija živ te rume o – izv erakt erv ranje et n T Vr nt V obdobjih T1 in T3* prisot ig pisanje T2 samo risanke poslušanje Akt me GT (poslušanje živ GT po me (pe GT posne ma ja; se sv Int znanih pe inšt 2 i je v p t) 1, T ci d 1 en rv nci t) t) ili s T m in 18 osti ojic starš– te rok me ce ar ač rok rok leže n se znost rame vna at na ma li kot mb na gibalnih jala prije en psihosocialni ve empe olični pa za 7,9 ripa po olični krvni t empe rok in st , zmanjšanje erapije ezultnje na iv no ura spoprije s kisikom se var emeva T zit velje gije ga ut nost , diast nja ot vanje isual Analogie te i, ustda na njiho %; sist es of lo vni cilj t la po i spanja, t raNa la l. V nost ečjih spr st kot srčne vost i življe ujala čust arši so GT vide zor er ime in pot . n- rahu v je tno koliko nji s ečno nt cale erv re vanje arše S manja nesled te vpr rame . i int enju st re ): ni- ni v , tra-lak se kov Ude rok (2–15 le zn i st e i 20 dv ot 83 ot me let 35 ot (0–10 le 30 ot (0–15 le ih o -en o jb - ma - acijo mas encije i s ologija,Gl erv er , k nt ja int ehabilit a lek za trična am ob roe or dicinsko po očje frologija vr dia bd Me dr Onkologija, he tologija Gast ne Odde ne Pe bulant - - - na o al ov r- tnal as valna kspe alna rime toda riment toda ri č nt toda toda šana toda razisk a t vazie anja Razisko me K ime me Ekspe na me Ekspe na me Me me ov an na n čl lje va d de mčija edska le az Drža Italija Ne Italija Šv eg ila r ., - - Pr h - ., ., y on e b h up of on edi y pa us idr thods a j dano rap nce en wit ob rap ein idr av he a 1 i en wit ad during es in P he rst isk dural S ed Me rj « (K tric Out ic ed Music az y: Impact dur ilbe y« (Gior vto ase er roce edia *R dn nt rap Music T alsy« (Liuzzi idr roce P or Childr : A Mix y« (S Music T le 19 and Abse he Ce y as P he ba r-Child Dy e P s of igns in Childr pe tud ov in a eg ct er bral P rap in t Unit S m vid- he onic Dise sl thod F vasiv ., 2021) re amily- nt ric Oncolog ital S he po Pr Na »Co Music T Mot In at idr »Effe V Chr 2022) »Eut Me Ce 2024) »F T port tie Pilot 2024) O 94 erakcije , je ično pome vanje nje ili so se ist nje na ndi zmanjšane nja; boljše znost atva akšne nčki so bili mir la k pomir relje ; st vanja; po tivnih učinko , počut aciji in zmanjšeda lo i in int gaNa ležna GT e življe anksio , da so t spopadali s st et ripa, zmanjše kazali t ne ripa in dihalne pripomog ve unikacije ga de ehabilit alit unikacije nčkom; doje so se vst ga ut ga ut vezanost bila de kv k r daciji; ne . u okolju. i. po i, kom m fizične egulacijo in razpolože kom , lažje lo je srčne srčne jši; GT je i; dokazali so e in da so se po se ne šanje no r znost esnobe rjo in doje d ne -ivnih nji s encije vanju ence oce ank manjsled jujoče en vpliv na erv v GI ni bilo me iv som, ekv na . re i, kognit zit int fr pokazala občut jši, tra na m , mbno ne u in - ni e Učinki GI te valne be očjih zdra ve znost edljivre go Izboljšanje ma odzivne ne Skupina, ki je no izboljšanje podr sposobnost izbolj čust Znižanje sio izvpot zaznanih. Izboljšanje osamlje pripomog anksio Znižanje manj t , – ov ab-nt o smi, ilu je in a H lasba lasbe žna pe okalna g vank, in rume ranje te ar na v alna g ovizacija) alna ne inšt at ne (GI) nt lasba – v st , pisanje posne nt smi, ig ilu uspa lasba ov n K a g ranje lasbe rume nt k i encije na impr urirana GT v živ rume vank, mir , poslušanje še sta g erv tje rukt Vr int GT (živ uspa ali inst kalimba) Individualna GT (pet znanih pe štrume glasbe Poslušanje – inšt glasba v st klasična g GT – ig pe St en-tv rs t) nčki a D nci r z v pacien t)t) ik te ICU rok rok rok (1 c–16 le P leže arše se donoše v v P Ude 33 ma ne 29 ot (0–17 le 60 ot me 19 st to 259 ot(0–18 le l. --l. -en en (ang ive ive encije ICU) lek erv – P – NICU) ga (ang talni int int tologija in ic Intens odde tal Intens trična int dicinsko po ona ma iatr očje re Unit dia re Unit Me dr Ne zivni Neona Ca He onkologija. Pe zivna ne Ped Ca PICU PICU---al al al r-ivna valna kspe riment toda riment toda riment todaalnant Razisko toda skript toda toda vazie me Ekspe na me Ekspe na me Eskpe na me De me K imeme ni rm y of y« al ed ll Rannt te rgoing ., tud rial« e Car rnal re en ilot tric S tra tion te e Musicrime y« ., 2022) m Ce h Music : A d T tric i upport d Qualit te ., 2021) ion on nje s gla idr eda ensiv ediatud rj te dia y in P ejš Drža Ne Šv K Švica Španija- e va mčija edska anada pr vto s Ma y S P ent us idr en Unde a Liv Expe rolle ela tic S ae Int ws wit e Unit st S rap ob rap rial): A P rra idr he e Cohort R for S of erv ie hete s« (Ug iv ., 2022) he educe he ct h-nje s ct ., 2023) topoie s’ V y in t e Car y Int va alt s R ically Ill Childr s in t iCC T ed Cont epost ss« (K lje ov in a Effe cia Gue ent nt re for Childr ma rap rap : A Quasi-ically Ill P est sl rospero idr da He ar ensiv he tie et he et heer Na Na »Music T Infant Dist »Music T the Life Hae Transplant 2018) »Music Use in Crit (MUS domiz (Gar »P T Int R (Cousin idr »T T Crit pa Unit Pr(F Učinki GI eč - ort i ga-la ga .ost za ne nja; ga ve-Comf d ljiv ve čine ne l. vst ve nja. me vanja, v malizaciji in vanja), manj v ank lo erakcij, ki som, po čust m, pripomog omo i razpolože re sa in bole od bolnišnične do zdra e življe esnobe mira (ang ga stanja; nje re et ne v. eč sode ve manja in občut ivnih int vala k nor vlje , v ga izražanja, zmanjša i, st alit sa in t (sporazume zitnčko stabilnost re gih; nižji srčni in dihalni vne manju s st znost d zdra odmikanje vanju simpt , st in manj ne ) ga čust ga doje eč po laso . egulacije odnosa/drže in ne m, prispe čine rineoju doje res i me unikacije vlado rine nje čine te te spoprije edenje ek upanja in možnost roka; v nost bole v le – CBS samor ika in g vlje kom m in po pose ma la k ma ar e k ob e k izboljšanju kv 95 vanju anksio Sca in stisk, lažje i, bole nje ga ot ga st ku v vajo k razv vna oje vlje sne esnoba in st oščanja. aviour znost snobe rip; boljše Izboljšanje oče na t Pripomog nim z zdra občut k ura Izboljšanje te okolja, izboljšanje stanja, občut spr Pripomor sio pripomor Zmanjšanje zdra ut Beh Izboljšanje izboljšanje do sv prispe i; - - v lju - m ev ce var bila ko p- ed e, - ku) ivnost pide lasit pr ece tur , im nut ližno 50 in ust , ki je olkala, em o re via tje n obodne tivnih in la n – ug lasnost prib ne na t lasbe m t lasbe ič (GI) ea v času e l sv g 19 zmanjšala g tr empo 70 udar o, g ekr lasbe v ia lasbe ara, k ranje j skomponirana v ut g lo encije ovizacije ovizacijskih akt v dane vida- be ed : mode : kombinacija r , kit : ig , ki se je sta g erv ovizacija (pe co cibe Vr int GT impr GT tivnih, r impr glas tolkala GT poslušanje pr janje GT ije za 10% Poslušanje pose klinični name 432 Hz, t na min vajane de GT - je v p v, ro ali nje ci v- nt - v ost en ar ta) nci t) trično r ne rv le vijo za nih v It nčko te te rok (po leže /- rok, ki rok dia tologijo in rok (0–16 n ečna st ma ) zdra e i Ude 50 ot pr 6,6+ 25 ot se rakom 27 ot (6–18 le 27 od 32 ce vključe jansko združe za pe he onkologijo 59 ot let 33 ma donoše - - - en b - ma ma ma as encije Gl erv valna dr Onkologija, he tologija Onkologija Onkologija, he tologija Onkologija, he tologija PICU NICU--alal nt ivna ivna ivna ivna rime dicinsko po očje Me int toda riment toda toda skript toda skript toda skript toda skript toda va - ve apur 2022) mčija Razisko me De me me De me De me Ekspe na me Ekspe na me De anje l. Drža Italija Sing Španija Italija Italija, Irak Ne (nadal jev raziska iz nje s i tud Emot z idr rap erv CO rgoing ensiv y« in S y: An It ric S ir P he rj Music T k S nt ., 2021) nt tudhe ejš h Cance y Modula tric Oncolog alian Obser or Music T vto of Music T S me odrígue ice dano idr T pr tw ., 2024) at of R Era of tric Int rap of ession of ost edia en Unde re z-he loping Count he ., 2023) nje s ong idr en wit ., 2022) –P ole alue Music T Mult Musical Int edia ve ion of va ni rap ., te rm he ing r« V-ent e Carte y« he y in ry: A urv ., 2023)re tra he y s a-rap ions alian ey ion-r- y y e lje r T re rs’ ov in a Impact hy idr R V Expr of tric Oncolog P s« y in t of pt P us idr he sl e« (W da he y in a P tting: An It he he he dia-19« (Gior he tional Ne odrígue ud a De rceob Na Na »T ap Se va (Zanc »T for Childr Cance por »T in t in Childr (R 2023) »Use Pe AIEOP St ID »Use in t Unit of Pilot (Buzzi idr »Music T Mot Pe Infant(K Rezultati V okviru rezultatov bomo prikazali analizo pregledanih člankov o GI v pediatričnih klinikah po izbranih kriterijih, in sicer nas bo zanimalo, ka-tere raziskovalne metoda so bile najpogosteje uporabljene, katere oblike GI so bile prevladujoče in katere so bile ključne ugotovitve v raziskavah. Iz slike 2 lahko razberemo, da je največ raziskav o GI uporabi- lo eksperiment (N = 7), sledila je uporaba deskriptivne metode N = 5), 96 kvazieks perimentalna metoda je bila uporabljena v dveh raziskavah in mešana metoda raziskovanja v eni. Iz slike 3 lahko razberemo, da je bila večina raziskav v pediatričnih klinikah namenjena raziskovanju GT (N = 13), zgolj dve pa sta se nave- e zovali na glasbeno medicino (N = 2). ab a H in Metode ar at n K k i še en Kvazieksperimentalna metoda tv rs Eksperimentalna metoda a D Mešana metoda ik P Deskriptivna metoda Slika 2 Metode Vrsta glasbene intervencije Glasbena terapija Glasbena medicina Slika 3 Vrsta glasbene intervencije Medicinsko področje NICU Hematologija Pediatrična ambulanta Gastroentologija, nefrologija PICU 97 Onkologija Nevrorehabilitacija Slika 4 lju Medicinsko področjeko Področja ugotovitev em oničtria ed Psihološki učinki Fiziološki učinki cienje v p Negativni rezultat rvten Ostaloe i en b as Gl Slika 5 Področja ugotovitev Iz slike 4 je razvidno, da je bila večina raziskav GI v pediatričnih klinikah izvedena na onkološkem oddelku. Pet raziskav je preučevalo učinke GI na hematologiji in štiri na pediatrični intenzivni negi. Dve raziskavi sta bili izvedeni na neonatalni intenzivni negi in dve v pediat-rični ambulanti, od slednjih ena na Oddelku za nevrorehabilitacijo ter ena na Oddelku za gastroenterologijo in nefrologijo. Iz slike 5 lahko razberemo, da je večina raziskav poročala o psiho-loških učinkih (N = 14), o fizioloških učinkih je poročalo devet člankov. V enem izmed člankov pa so izpostavili tudi negativne učinke GI. Glavne ugotovitve Iz slik 6 in 7 lahko razberemo, kateri specifični učinki so se pokazali kot posledica izvajanja GI na pediatričnih klinikah. V grobem jih lahko PSIHOLOŠKI UČINKI KOMPETENC POVEČANJE BOLJŠE SOCIALNI ČUSTVENIH RAZPOLOŽENJE UČINKI • zmanjšanje/uravna- • mirnejši in odzivnejši • pozitiven psihosocialni vpliv vanje anksioznosti dojenčki na otroke in starše 98 • izboljšanje tempera- • pozitiven vpliv na • izboljšanje kakovosti življenja otrok menta razpoloženje in staršev • spodbujanje čustvene • manj osamljenosti • izboljšanje povezanosti in regulacije in tesnobe interakcije med starši in otroki in samoregulacije • prispevek k normali- • izboljšanje komunikacije, več • pozitivne strategije zaciji in občutku sodelovanja, očesnega stika e spoprijemanja varnosti med in izražanja ab • manj okrnjene zdravljenjem ter • lažje odmikanje od bolnišničnega in nega stanja • izboljšanje materinega čustvenega • lažje spopadanje a H nosti kognitivne sposob- odnosa do zdravstve- okolja ar • občutek upanja stanja ter dojemanja in občutljivosti at s stresom • možnost čustvenega v zvezi s svojim otrokom, kar n K • boljše vedenje (manj sproščanja omogoča več pozitivnih interakcij, nemira) • pomirjujoče ki prispevajo k i negovalno okolje k razvoju dojenčkov še • boljše vzdušje en tv rs Slika 6 Glavne ugotovitve – psihološki učinki a D ik P FIZIOLOŠKI UČINKI • izboljšana kakovost spanja • zmanjšanje potrebe po zdravilih • znižanje srčnega in dihalnega utripa • zvišanje nasičenosti s kisikom • zmanjšanje sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka • izboljšanje fizičnega delovanja • boljša fizična rehabilitacija • zmanjšanje bolečine • zmanjšana potreba po sedaciji Slika 7 Glavne ugotovitve – fiziološki učinki razdelimo na fiziološke in psihološke. Psihološke učinke smo razdelili še na tri kategorije: na povečanje čustvenih kompetenc, boljše razpoloženje in socialne učinke. Naj omenimo tudi, da je bilo ugotovljeno, da so v eni raziskavi nekateri starši GT videli kot motečo. Razprava Analiza člankov nam je pokazala, da se vloga GI v pediatričnem okol-ju v zadnjem desetletju intenzivno raziskuje. Na podlagi analize smo izpostavili učinke, vplive in rezultate GI, ki smo jih razdelili v dve sku-pini: psihološke učinke in fiziološke učinke. Te ugotovitve lahko podrob-neje analiziramo glede na učinkovitost, ki se razlikuje glede na vrsto uporab ljene GI ter glede na klinični kontekst in starost. Na koncu razpra-ve izpostavljamo tudi metodološke prednosti in omejitve naše raziskave. Učinkovitost glede na vrsto uporabljene GI 99 Iz pregleda literature je razvidno, da raziskovalci pogosteje posegajo po raziskovanju učinkov GT kot glasbene medicine. A rezultatov GI v obli-ki glasbene medicine kljub temu ne smemo zanemariti. Pri GI v obliki glasbene medicine so bili opaženi pozitivni učinki na psihološkem in fiziološkem področju. Poročali so o zmanjšanju srčnega lju in dihalnega utripa, zmanjšanju bolečine ter anksioznosti in stresa (Buz- ko zi idr., 2022; Guerra idr., 2021.) V raziskavi Garcie Guerre idr. (2021) pa em onič so poročali tudi o trendih zmanjšanja potrebe po sedaciji. Prav tako so tr dokazali izvedljivost takšnih GI, kar je zelo pomembno.iaed Članek Garcie Guerre idr. (2021) dokazuje, da lahko določene pozi- tivne učinke dosežemo tudi z glasbeno medicino, zato lahko le-to obrav- je v pci navamo kot alternativo GT in se s tem izognemo težavi, ki jo predstavlja en pomanjkanje glasbenih terapevtov. Glasbo lahko predvajajo medicinske rvte sestre ali pa jo pridejo izvajat glasbeniki v živo. Potrebujemo samo kva-ne i lificirano osebo, ki bo ustvarila načrt zdravljenja z glasbeno medicino, en torej bo povedala, kakšna mora biti glasba in kdaj se jo bo izvajalo oz. bas predvajalo.Gl Raziskave, ki so kot obliko GI uporabljale GT, so poročale o mno-gih pozitivnih učinkih. Raziskave, navedene v nadaljevanju, izpostav-ljajo dve vrsti GT – aktivno in receptivno. Aktivna glasbena terapija je bila prisotna predvsem pri nekoliko starejših otrocih na onkologiji, hemato-logiji, gastroenterologiji, nefrologiji in pediatrični intenzivni negi (Cou-sin idr., 2022; Ferro idr., 2023; Giordano idr., 2021; Giordano idr., 2023; Kobus, Buehne idr., 2022; Rodríguez-Rodríguez idr., 2023; Silberstein idr., 2024; Uggla idr., 2018; Zanchi idr., 2024; Wong idr., 2021). Spod-bujala je predvsem izražanje čustev, sodelovanje in socialno interakcijo. Povsod, kjer je bila uporabljena aktivna GT, je bila prisotna tudi recep-tivna. Slednja se samostojno pojavlja v raziskavah, ki so usmerjene na neonatalni oddelek. Receptivna glasbena terapija je prispevala k umiritvi, pomirjujočemu in negovalnemu okolju ter h krepitvi odnosa med ma-terjo in otrokom (Kobus, Diezel idr., 2022, 2023) Na podlagi teh rezul-tatov bi lahko sklepali, da so rezultati, povezani s fiziološkimi kazalniki (npr. srčni utrip, dihalna frekvenca), predvsem posledica receptivne GT. Največ pozitivnih učinkov je bilo opaženih, ko so uporabljali obe metodi GT (aktivno in receptivno) ter ko je bila GT personalizirana. GT po metodi Euterpe je posebna oblika GT, pri kateri je glasba povezana z veččutno stimulacijo in zahteva aktivno sodelovanje matere. Terapevtska dejavnost se imenuje zvok v veččutni stimulaciji in vključuje kompleksne ter personalizirane zvočne kompozicije, povezane z okoljem in s senzornim doživljanjem, ter se izvaja v sinestetični sobi, ki je zvočno 100 izoliran prostor z LED-projektorji, zvočniki, vibracijskimi napravami, računalniki, s kamerami, z aromaterapijo, s posturalnimi pripomoč-ki, senzorji, taktilnimi in vizualnimi potmi in z interaktivno projekci-jo (Liuzzi idr., 2024). V članku Liuzzija idr. (2024) so raziskavo osnovali e prav na tej obliki GT. Merili so rezultate na področjih kakovosti span- ab ja, temperamenta, kakovosti življenja in družinskega življenja ter starše- a H vskega stresa. Eksperimentalna skupina je na izvajanih testih dosegala in ar veliko boljše rezultate kot kontrolna, s čimer so dokazali, da GT po me- at todi Euterpe vpliva na kakovost spanja, na temperament in kakovost živ- n K ljenja otrok in staršev (čustveno in socialno delovanje, zmanjšanje stresa k i staršev). še en tv Klinični kontekst in starostne skupine rs a D Najbolj zastopani oddelki v raziskavah so bili onkologija, hematologija, ik P neonatalni oddelki in pediatrična intenzivna nega. Na onkoloških in hematoloških oddelkih so opažali pozitivne učin- ke na zmanjševanje stresa in anksioznosti, GI so omogočale čustveno izražanje in izboljšale doživljanje zdravljenja. Izpostavili so tudi zmanj-ševanje bolečine – predvsem s preusmeritvijo pozornosti (Giordano idr., 2021; Giordano idr., 2023; Rodriguez-Rodriguez idr., 2023; Uggla idr., 2018; Zanchi idr., 2024; Wong idr., 2021). Na neonatalnih oddelkih so bile posebej izpostavljene matere. Opa- žali so zmanjšanje materine stiske, izboljšanje njenega dojemanja svoje-ga otroka in občutljivosti v zvezi s slednjim. Zaradi vseh teh izboljšav je prihajalo do boljših interakcij med materjo in dojenčkom, kar posledično pozitivno prispeva k razvoju dojenčkov. Izpostavili so tudi večjo mirnost dojenčkov in kako so GI pripomogle k pomirjujočemu ter negovalnemu okolju (Kobus, Diezel idr., 2022; 2023). Izmed vseh oddelkov, kjer so izvajali raziskave, je bilo največ po- ročanih fizioloških učinkov na pediatrični intenzivni negi. Poročali so o zmanjševanju srčnega in dihalnega utripa, zmanjšanju bolečine ter učinkovitejši rehabilitaciji. Na psihološkem področju so izpostavljali iz-boljšanje čustvene regulacije, zmanjševanje anksioznosti in bolečine, lažje spoprijemanje s stresom, manj osamljenosti ter izboljšanje vedenja. Ne smemo pa zanemariti poročanj staršev, ki so GT včasih videli kot motečo (Buzzi idr., 2022; Cousin idr., 2022; Ferro idr., 2023; Guerra idr., 2021). Posebej zanimiva je raziskava, ki se je osredotočala na oddelka gastroenterologije in nefrologije in je merila vpliv GT na življenjske zna-ke. Zabeležili so zmanjšanje srčnega utripa, zvišanje nasičenosti s ki-sikom in znižanje sistoličnega ter diastoličnega krvnega tlaka (Kobus, Buehne idr., 2022). 101 V člankih so zastopane vse starostne skupine, od novorojenčkov do mladostnikov. Pozitivni učinki so bili zabeleženi pri vseh. Največ jih je bilo zabeleženih v raziskavah, kjer so bile GI prilagojene individualnim potrebam. lju Metodološke prednosti in omejitve ko Po narejeni analizi lahko ugotovimo, da so bile uporabljene različne raz- em onič iskovalne metode, ki so prinesle ogromno bogastvo podatkov. Nastane tr pa težava pri neposredni primerjavi rezultatov, saj v člankih ni enotne iaed metodologije merjenja učinkov. Prav tako gre za manjše vzorčne skupi- ne, omejeno geografsko razpršenost in kratkoročne raziskave, ki dajejo je v pci manj zanesljive rezultate. Vsem omejitvam navkljub pa večina raziskav en dosledno kaže na pozitiven vpliv GI.rvten Zaključeke ien Na podlagi sistematičnega pregleda empiričnih raziskav lahko odgovo-bas rimo na zastavljena raziskovalna vprašanja. GI so v pediatričnem okolju Gl prisotne, a, kot ugotavljajo raziskave na tem področju, ne v veliki meri. Z gotovostjo na prvo raziskovalno vprašanje ne moremo odgovoriti, saj raziskave, ki bi bila usmerjena v to, v kolikšni meri so GI v pediatrič-nem okolju že uporabljene, ni bilo med analiziranimi. GI so najpogoste-je uporabljene v obliki GT. GI imajo pomemben terapevtski potencial pri obravnavi otrok v bolnišničnem okolju. Analizirane raziskave kažejo, da se terapevtski učinki kažejo na psihološkem in fiziološkem področju. Učinki, kot so zmanjševanje anksioznosti, izboljšanje razpoloženja, regulacija čustev, izboljšanje kakovosti spanja in več povezovanja z bližnjimi, kažejo, da je glasba močno orodje pri celostni podpori otrok. Številne raziskave so ob učinkih na otroke izpostavile tudi koristi za starše, predvsem na neona-talnih oddelkih, kjer GI pripomorejo k večji povezanosti z dojenčkom, zmanjšanju stresa in boljšemu čustvenemu odzivanju. Glasbena medicina in GT nista uporabljeni v enaki meri, saj prevla-duje GT. Kljub temu da je bilo raziskav za natančno primerjavo učin-kovitosti glasbene medicine in GT premalo, lahko na podlagi analize trdimo, da so raziskave z GT poročale o več pozitivnih učinkih in o po-zitivnih učinkih na več različnih področjih kot pa raziskave z glasbe-no medicino. Največ koristi so imeli individualizirani, veččutni pristopi (npr. metoda Euterpe), kjer se glasba aktivno uporablja kot sredstvo za spodbujanje interakcije, izražanja in rehabilitacije. Prepričljivim rezultatom navkljub pa ostajajo prisotne metodološke 102 omejitve, kot so majhne skupine udeležencev v raziskavi, raznolikost v oblikah intervencij in pomanjkanje longitudinalnih raziskav. Premalo pa je tudi enotnih orodij za merjenje učinkov in natančnejših primer-jav med različnimi pristopi (GT in glasbena medicina). V prihodnosti je e ključno spodbujati izpeljavo večjih, multicentričnih raziskav, ki bodo te- ab meljile na enotni metodologiji in vključevale različna klinična okolja. Na- a H daljnje raziskave naj se usmerijo tudi v raziskovanje dolgoročnih učinkov in ar na kakovost življenja otrok in njihovih družin. Smiselno bi bilo raziskati at tudi finančne/ekonomske zmožnosti uvedbe GI v klinično prakso. n K Ob upoštevanju vseh ugotovitev lahko zaključimo, da bi morale biti k i GI pogosteje vključene v standardne terapevtske postopke pediatrične še oskrbe kot varna in dokazano učinkovita dopolnilna oblika podpore ot- en tv rs rokom in njihovim bližnjim. a D ik Literatura P Buzzi, F., Yahya, N. B., Gambazza, S., Binda, F., Galazzi, A., Ferrari, A., Crespan, S., Adel Al-Atroushy, H., Cantoni, B. M., Laquintana, D., in Collaborative Group. (2022). Use of musical intervention in the Pediatric Intensive Care Unit of a developing country: A pilot pre–post study. Children, 9(4), 455. Cousin, V. L., Colau, H., Barcos-Munoz, F., Rimensberger, P. C., in Polito, A. (2022). Parents’ views with music therapy in the pediatric intensive care unit: A retrospective cohort study. Children, 9(7), 958. Ferro, M. M., Pegueroles, A. F., Lorenzo, R. F., Roy, M. Á. S., Forner, O. R., Jurado, C. M. E., Núria Bonet, J., Geli Benito, C., Hernández Hernández, R., in Alcaraz, A. B. (2023). The effect of a live music therapy intervention on critically ill paediatric patients in the intensive care unit: A quasi-experimental pretest–posttest study. Australian Critical Care, 36(6), 967–973. Garcia Guerra, G., Joffe, A. R., Sheppard, C., Hewson, K., Dinu, I. A., Hajihosseini, M., de Caen, A., Jou, H., Hartling, L., Vohra, S., in Canadian Critical Care Trials Group. (2021). Music use for sedation in critically ill children (MUSiCC trial): A pilot randomized controlled trial. Journal of Intensive Care, 9(1), 7. Giordano, F., Rutigliano, C., De Leonardis, F., Rana, R., Neri, D., Brienza, N., in Santoro, N. (2021). Covid-19 and absence of music therapy: Impact on mother-child dyad during invasive procedures in pediatric oncology. The Arts in Psychotherapy, 75(9), 101839. Giordano, F., Muggeo, P., Rutigliano, C., Barzaghi, F., Battisti, L., Coccia, P., Colombini, A., D’Amico, M. R., De Santis, R., Mascarin, M., Mura, R., Onofrillo, D., Perruccio, K., Rinieri, S., Trevisan, F., Zama, D., Ziino, O., De Lucia, M., Santoro, N., in Cesaro, S. (2023). Use of music therapy in pediatric oncology: An Italian AIEOP multicentric survey study in the era of Covid-19. European Journal of Pediatrics, 182(2), 689–696. 103 Kobus, S., Buehne, A. M., Kathemann, S., Buescher, A. K., in Lainka, E. (2022). Effects of music therapy on vital signs in children with chronic disease. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(11), 6544. Kobus, S., Diezel, M., Dewan, M. V., Huening, B., Dathe, A. K., Marschik, P. B., Felderhoff-Mueser, U., in Bruns, N. (2022). Music therapy ljuko in preterm infants reduces maternal distress. International Journal of Kobus, S., Diezel, M., Dewan, M. V., Huening, B., Dathe, A. K., Marschik, Environmental Research and Public Health, 20(1), 731. em oničtr P. B., Felderhoff-Mueser, U., in Bruns, N. (2023). Music therapy ia modulates mothers’ perception of their preterm infants. Frontiers in ed Psychology, 14, 1231741. Liuzzi, T., Bompard, S., Raponi, M., D’Arienzo, F., Staccioli, S., Napoli, je v p E., Frascari Diotallevi, M., Piga, S., Giuliani, R., in Castelli, E. (2024). cien Euterpe music therapy method for children with cerebral palsy. Frontiers rv in Neurology, 15, 1388712. ten Magda-Adamowicz, M. (2024). The origins and evolution of music therapy: e i Its role, importance, and functions. V S. Karakelle (ur.), Music enb Therapy: Connection between music, the brain, and well-being (str. 1–37). YAZ as Yayinlari. Gl Nguyen, K. T., Vu, N. T. H., Tran, M. T. N., in Chan, C. W. (2023). A qualitative study on stress, coping strategies and feasibility of music intervention among women with cancer receiving chemotherapy during Covid-19 pandemic in Vietnam. Scientific Reports, 13(1), 542. Rodríguez-Rodríguez, R. C., Noreña-Peña, A., Chafer-Bixquert, T., González de Dios, J., Gutiérrez García, A. I., in Solano Ruiz, C. (2023). The value of music therapy in the expression of emotions in children with cancer. European Journal of Cancer Care. https://doi.org/10 .1155/2023/2910350 Silberstein, A. K., Ligård, E., Edlund, S. M., in Ullsten, A. (2024). Family- centered music therapy as procedural support in the pediatric outpatient unit: A mixed methods pilot study. Music in Science, 7. https:// doi.org/10.1177/20592043231225734 Trondalen, G., in Bonde, L. O. (2012). Music therapy: Models and interventions. V R. MacDonald, G. Kreutz in L. Mitchell (ur.), Music, health, and wellbeing (str. 41–62). Oxford University Press. Uggla, L., Bonde, L. O., Hammar, U., Wrangsjö, B., in Gustafsson, B. (2018). Music therapy supported the health‐related quality of life for children undergoing haematopoietic stem cell transplants. Acta Paediatrica, 107(11), 1986–1994. Van Criekinge, T., D’Août, K., O’Brien, J., in Coutinho, E. (2019). Effect of music listening on hypertonia in neurologically impaired patients: A systematic review. PeerJ Life and Environment, 7, e8228. Wong, K. C., Tan, B. W., Tong, J. W., in Chan, M. Y. (2021). The role of music therapy for children undergoing cancer treatment in Singapore. Healthcare, 9(12), 1761. 104 Zanchi, B., Trevor-Briscoe, T., Sarti, P., Rivi, V., Bernini, L., Burnazzi, J., Ricci Bitti, P. E., Abbado, Al., Rostango, E., Pession, A., Blom, J. M. C., in Scarponi, D. (2024). The impact of music therapy in a pediatric oncology setting: An Italian observational network study. Healthcare, 12(11), 1071. e ab a H in ar at n K k i še en tv rs a D ik P Glasbeno izobraževanje na akademski ravni študente pogosto usmerja v doseganje umetniške odličnosti, tehnične virtuoznosti in spodbuja tekmovalno naravnanost. Ta fokus, čeprav nujen za profesionalni razvoj, lahko zasenči eno izmed izvornih funkcij glasbe – spodbujanje zdravja in blagostanja posameznika ter širše skupnosti. 6 Glasbeni obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana – doživljanja in opažanja študentov glasbe Katarina Habe 107 Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo katarina.habe@ag.uni-lj.si Nina Suljić Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo ns31048@student.uni-lj.si © 2025 Katarina Habe in Nina Suljić https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3.6 Poglavje obravnava učinke izvedbe glasbenih obiskov kot oblike glasbenih intervencij na njihove izvajalce (študente glasbe). Namen raziskave je bil preučiti, kaj študenti doživljajo in opažajo med glas-benimi obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Glasbene obiske smo teoretično utemeljili izhajajoč iz koncepta skupnostnih glasbe-nih dejavnosti, ki se izvajajo v živo. V raziskavi je sodelovalo deset študentov Akademije za glasbo UL. Podatki so bili zbrani s pomoč-jo odprtih vprašalnikov po izvedenih glasbenih obiskih na različnih oddelkih Pediatrične klinike. Uporabljena je bila kvalitativna in-duktivna tematska analiza po smernicah Virginie Braun in Victo-rie Clarke (2006). Iz odgovorov smo izluščili štiri osrednje teme: moč glasbe, osebnostna rast študentov, čustveni odzivi študentov ter odzi-vi socialnega okolja. Ugotovitve potrjujejo pozitiven učinek glasbe-nih obiskov na študente glasbe, saj so jih spodbudili k osebnostni rasti, doživljanju blagostanja ob deljenju glasbenega poslanstva, zmanjše-vanju občutkov izvajalske anksioznosti ob nastopanju ter prepozna-vanju zdravilne moči glasbe v bolnišničnem okolju na vse socialne deležnike (paciente, njihove starše, zdravstveno osebje in izvajalce glasbenih intervencij). V poglavju izpostavimo pomen vključevanja socialnoterapevtske vloge glasbe v akademsko glasbeno izobraževa-nje z namenom krepitve blagostanja tako izvajalcev kot prejemnikov glasbenih intervencij. Ključne besede: glasbeni obiski, glasbene intervencije, pediatrična bolnišnica, študenti glasbe, živa glasba, refleksije študentov Musical Visits at the Paediatric Hospital of the University Medical Centre Ljubljana – Experiences and Observations of Music Students This chapter examines the impact of musical visits, as a form of live music intervention, on their performers (music students). The aim of the study was to explore the experiences and observations of stu- 108 dents during musical visits at the University Medical Centre Ljublja- na’s Paediatric Clinic. The concept of live community music activities provides the theoretical framework for these visits. The study involved ten students from the University of Ljubljana, Academy of Music. Data were collected through open-ended questionnaires administered after ć musical visits in various paediatric wards. Qualitative inductive the- lji u matic analysis, following the guidelines of Braun and Clarke (2006), a S was applied. Four overarching themes emerged: the power of mu- in sic, students’ personal growth, their emotional responses, and the re- n N actions of the social environment. The findings confirm the positive e i effects of musical visits on music students, stimulating their person- ab al development, enhancing their sense of wellbeing through sharing a H in their musical mission, reducing performance anxiety, and recognis- ar ing the healing potential of music in the hospital environment for all at K social stakeholders (patients, parents, medical staff, and music inter- vention performers). The chapter highlights the importance of inte-grating the social and therapeutic role of music into academic music education to promote the well-being of both performers and recipi-ents of music interventions. Keywords: musical visits, music interventions, paediatric hospital, music students, live music, students’ reflections Uvod Glasbeno izobraževanje na akademski ravni študente pogosto usmerja v doseganje umetniške odličnost in tehnične virtuoznosti ter spodbuja tek-movalno naravnanost. Ta fokus, čeprav nujen za profesionalni razvoj, lahko zasenči eno izmed izvornih funkcij glasbe – spodbujanje zdrav-ja in blagostanja posameznika ter širše skupnosti. Tradicionalne inter-pretacije vloge glasbe, denimo skozi medicinske in terapevtske prakse, so bile v formalnem glasbenem izobraževanju pogosto zanemarjene oz. marginalizirane. V zadnjih letih lahko spremljamo porast zanimanja za raziskovan- je vpliva glasbe na zdravje in blagostanje (Dingle idr., 2021), zlasti v kon-tekstu bolnišničnih okolij, kjer izvajanje glasbe presega estetske okvire in postane sredstvo za podporo ter povezovanje (Johnson idr., 2021; Ka-kar idr., 2021; Lee idr., 2023). Raziskave (Bro idr., 2025; Humphreys idr., 2019), ki vključujejo glasbene obiske v bolnišnicah, kažejo, da lah-ko študenti glasbe skozi nastope ob pacientih doživljajo osebnostno rast in zmanjšanje psihičnega stresa ter pridobijo poglobljeno razumevanje terapevtske moči glasbe. Npr., Julia Humphreys idr. (2019) poročajo, da študenti glasbe med bolnišničnimi obiski krepijo samozavest in fleksibil-nost v glasbenem izražanju ter razvijajo sposobnosti čustvene in komu-nikacijske prisotnosti v realnem času. Podobno kvalitativna raziskava na Danskem z naslovom »Live Music in the ICU« (Bro idr., 2025) razkri- 109 va, da študentske izkušnje vključujejo občutek povezanosti in odprtosti neznanemu ter spremembo glasbene identitete. S tem prispevkom želimo opozoriti, da glasbeniki skozi dolgoletno bijo na temeljno socialnoterapevtsko vlogo glasbe – spodbujanje zdrav- sbla ja, čustvene podpore in družbenega blagostanja. Izpostaviti želimo, izobraževalno usmeritev k virtuoznosti in perfekcionizmu pogosto poza- e kako pomembno je, da glasbenoizobraževalne institucije tretjega tisoč- v g to letja spodbujajo vrednote, ki presegajo storilnostno naravnanost, in da end se glasbeniki zavedajo svoje pomembne vloge pri soustvarjanju zdravju tu podpornega družbenega okolja. ja šan Poglavje se konkretno osredinja na vlogo glasbenih obiskov študen-ažp tov glasbe v pediatričnem okolju in odgovarja na vprašanje, kako so štu-n o denti doživljali učinke lastnega glasbenega muziciranja na Pediatrični ja i kliniki UKC Ljubljana. Z raziskavo smo želeli osvetliti običajno zapos-nlja tavljeno perspektivo izvajalcev glasbenih intervencij v obliki glasbenih ivož obiskov. je v obliki glasbenih obiskov kot vrsto skupnostnih glasbenih dejavnosti V teoretičnem uvodu najprej predstavimo glasbene intervenci- a – dnljab (angl. community music activities), nato predstavimo učinke teh dejavnosti v ju bolnišničnem okolju, na koncu pa opredelimo vlogo glasbenih izvajalcev C LK v bolnišničnem okolju in učinke izvedbe glasbenih obiskov na njih same.i Uik lin Glasbeni obiski v bolnišničnem okolju kot oblika i knič skupnostnih glasbenih dejavnosti tria Glasbene obiske kot vrsto glasbenih intervencij lahko teoretično utemel-ed jimo kot obliko skupnostnih glasbenih dejavnosti. Le-te imajo sledeče a P ključne značilnosti: (1) udeleženci sodelujejo skupaj v glasbenih dejav- ki nis nostih, kot so izvajanje, ustvarjanje, improvizacija; glasba se prilagaja bi o zmožnostim skupine glasbenih izvajalcev; poudarek je bolj na procesu enb kot rezultatu glasbenega ustvarjanja; (2) glasbene dejavnosti se izvajajo as z namenom izboljšanja dobrega počutja udeležencev, ustvarjanja med-Gl sebojne povezanosti in razumevanja; glasba služi kot orodje za razvoj skupnosti; (3) skupnostne glasbene dejavnosti krepijo ustvarjalnost, samo-spoštovanje, samozavest in umetniško identiteto sodelujočih (osebnost na rast) (Higgins, 2012). Soo Yon Yi in Aimee Jeehae Kim (2023) sta izvedli pregledno raz- iskavo o implementaciji in strategijah skupnostnih glasbenih dejavnosti za spodbujanje blagostanja. Avtorici navajata, da se kot izvajalci teh de-javnosti najpogosteje pojavljajo profesionalni glasbeniki, učitelji glasbe, 110 glasbeni terapevti ter ljubiteljski glasbeniki. Skupnostne glasbene dejav- nosti so raznolike, pri čemer zaradi dostopnosti izstopa petje. Ker je petje dostopna dejavnost, sodelovanje omogoča tudi bolnikom z večjimi teles-nimi ali kognitivnimi omejitvami (Clark in Harding, 2011). Skupnostne ć glasbene dejavnosti vključujejo različne starostne skupine in segajo dlje a S janje dobrega počutja, izboljšanje kakovosti življenja, socialna podpora, in socialna vključenost, krepitev odnosov in socialne interakcije ter podpo- lji od običajnih glasbenih intervencij. Njihovi najpogostejši cilji so spodbu- u n N ra skupnosti. Skupnostne glasbene dejavnosti torej krepijo dobro počutje ab posameznikov in skupnosti ter prinašajo koristi na telesnem, kognitiv- e i a H nem, čustvenem, socialnem in psihološkem področju. Raziskave poro- in čajo tudi o kompleksnejših koristih, kot so socialna podpora, medosebni at odnosi, občutek vključenosti in dosežka ter lažje obvladovanje čustev, ar K kar je odvisno od potreb in okoliščin (Clark in Harding, 2011). Glasbene intervencije v pediatričnih bolnišnicah so se izkazale za posebej učinkovite, kadar temeljijo na načelih skupnostnih glasbenih de-javnosti (Apps in Sunderland, 2021; Bro idr., 2022; Preti in Welch, 2013; Sampaio, 2023). Takšen pristop presega klasično razumevanje glasbene-ga nastopanja, saj vključuje aktivno soustvarjanje in interakcijo med iz-vajalci, pacienti, njihovimi svojci ter zdravstvenim osebjem. Rezultati raziskav kažejo, da skupnostne glasbene dejavnosti pomembno prispe-vajo k ustvarjanju prijaznejšega in manj stresnega bolnišničnega okolja, zmanjšujejo anksioznost in zaznavanje bolečine pri otrocih ter spodbu-jajo občutek povezanosti med vsemi udeleženimi. Glasba v skupnem soustvarjanju postane učinkovito orodje za krepitev psihološkega blagos-tanja in izboljšanje komunikacije ter čustvene podpore vseh socialnih de-ležnikov v pediatričnih bolnišnicah. Učinki vključevanja žive glasbe v bolnišnično okolje Številne raziskave potrjujejo, da ima v živo izvedena glasba pozitivnejše učinke kot posneta (Frühholz idr., 2014; Loewy idr., 2021; Pautex in Ba-razzoni, 2025; Podsiadlo idr., 2020; Wal-Huisman idr., 2023). Pia Dreyer idr. (2024) v raziskavi ugotavljajo, da večina bolnikov, sodelujočih v v živo izvedenih glasbenih intervencijah, glasbo doživlja zelo pozitivno. Starejši bolniki so glasbeno izkušnjo opisovali kot prijet-no, sproščujočo, kot odmik od bolnišničnega vsakdana, čustveno. Mnogi so se nanjo odzvali z gibom in s petjem. Avtorji so poročali tudi o pove-zavi med stopnjo bolezni in doživljanjem glasbe pri bolnikih. Dolgotraj-no in težje bolni sodelujoči so glasbo pogosto doživljali intenzivneje, prav tako pa so jo tudi pogosteje zavrnili, saj so bili zaradi slabega počutja za poslušanje nastopa preutrujeni. Kristy Apps in Naomi Sunderland (2021) navajata, da glasbene in- 111 tervencije v obliki živih glasbenih nastopov ustvarjajo družabno okolje in pripomorejo k vzpostavljanju neformalnih stikov, kar opažajo pedi-atrični bolniki, njihovi starši ali skrbniki, zaposleni in glasbeniki sami. liziranim otrokom in njihovim staršem v nekaterih primerih omogoči- sbla la tudi prvi stik z živo glasbo ter z igranjem na inštrumente v skupini in V živo izvedena glasba pa naj bi poleg distrakcije in sprostitve hospita- e s tem prevzela vlogo neformalnega glasbenega izobraževanja (Preti in v g to Welch, 2011, 2013). end Margrethe Langer Bro idr. (2017) glasbene intervencije pojmujejo tu kot glasbene odmore, ki predstavljajo pozitivno in dobrodošlo spremem- ja šan bo v sicer stresnem in rutinskem okolju zdravljenja. Živa glasba ustvar-ažp ja trenutek oddiha od zdravljenja in pomeni preusmeritev iz stresnega n o okolja. Glasbene intervencije, prilagojene pacientom, spodbujajo dobro ja i počutje in vplivajo na izboljšanje odnosov med bolniki ter medicinski-nlja mi sestrami.ivož Pri mladih bolnikih z rakom v procesu aktivnega zdravljenja je bil opazen pozitiven vpliv živih glasbenih intervencij pri premagovanju tes- a – dn nobe, lajšanju bolečin in dvigu razpoloženja (Bro idr., 2017). Pozitiv-ljab ni učinki pri izboljšanju počutja so bili dokazani tudi pri pediatričnih ju bolnikih v procesu hemodialize, pri čemer je bila potencialna nizka ce-C LK novna dostopnost žive glasbe izpostavljena kot prednost pred ostalimi i U metodami (Silletti idr., 2023). Pozitivni učinki glasbe, izvajane v živo, so iklin se v bolnišničnem okolju pokazali tudi pri starših hospitaliziranih otrok, i kn kar je posledično vplivalo na otroke. Pooja Santapuram idr. (2021) so po-ičtr trdili, da je dobro počutje staršev tesno povezano z dobrobitjo otrok v ia predoperativnem procesu, saj obstaja močna korelacija med stopnjo an-ed ksioznosti otrok in njihovih staršev. Poleg tega starši in skrbniki otrok z a P dolgotrajno hospitalizacijo poudarjajo tudi praktično vrednost glasbe- ki nis nih intervencij, saj jim omogočajo spoznavanje otrokovega glasbenega bi o repertoarja in odzivov nanj, kar lahko uporabijo pri podpori otrok med enb stresnimi medicinskimi postopki (Preti in Welch, 2011, 2013). Nenazad-as nje v živo izvedene glasbene intervencije vplivajo tudi na zaposlene. Wo-Gl onhwa Ko in Norma Kiser-Larson (2016) v svoji raziskavi ugotavljata, da več kot polovica zdravstvenega osebja na oddelku za pediatrično on-kologijo delo zaradi svojih značilnosti doživlja zelo stresno, predvsem za-radi izzivov, kot je težak potek bolezni ali celo izguba bolnika. Glasba lahko ponudi čustveno podporo tudi zaposlenim in prispeva k ustvarjan-ju prijetnejšega delovnega okolja. 112 Glasbeni izvajalci v pediatričnem okolju Vloga glasbenih izvajalcev v pediatričnem okolju je v znanstveni lite-raturi razmeroma slabo dokumentirana, saj izvajalci delujejo pretežno kot prostovoljci ali izven uradnih programov. Kljub temu obstoječe raz- ć iskave nakazujejo potencial profesionalnega vključevanja glasbenikov v a S glasbenih obiskov v bolnišničnem okolju, ki jih opisuje literatura, ima- in jo nekaj podobnosti z glasbeno terapijo, saj se pri obeh lahko pojavljajo n N lji bolnišnično okolje (Preti in Welch, 2013). Glasbene intervencije v obliki u e i dejavnosti, kot sta glasbena improvizacija in petje znanih pesmi. Ven- ab dar teh področij ne gre zamenjevati. Čeprav glasbeni izvajalci, vklju- a H čeni v raziskave, opažajo terapevtske učinke svojih nastopov, svojega in ar dela nimajo za glasbeno terapijo. Slednja namreč zahteva profesional- at K nega glasbenega terapevta. Cilj njihovih nastopov ni glasbena terapija, ampak oblika distrakcije in sprostitev čustev pacientov (Preti in Wel- ch, 2013). Glasbeniki so visoko motivirani posamezniki. Želijo nastopati v raz- ličnih okoljih, pogosto pa njihova motivacija izvira iz močnih moralnih, včasih tudi duhovnih ali verskih nazorov (Preti in Welch, 2013). Na mo-tivacijo bi lahko vplivalo tudi njihovo doživljanje glasbenih intervencij. Kristy Apps in Naomi Sunderland (2021) v svoji raziskavi ugota- vljata, da so se glasbeniki kot izvajalci žive glasbe v bolnišničnem oko-lju počutili cenjene in zaželene, opažali pa so pozitivne učinke svoje izvedbe. Izvajalci ob izvedbi opažajo tudi pomen različnih glasbenih in socialnih veščin, kot so empatija, odprtost, prilagodljivost, smisel za humor, komunikacijske spretnosti, ter poznavanja pravil zdravstvene-ga sistema. Vse našteto pomembno vpliva na kakovost izvedbe (Preti in Welch, 2013). Slednja je, po mnenju bolnikov in medicinskih sester, vključenih v razis kave, ključnega pomena za celovito izkušnjo, izvajal-ci pa morajo pri tem slediti tudi avtentičnosti in notranji intuiciji (Bro idr., 2022). Skupine hospitaliziranih bolnikov pogosto niso homogene in se, skladno z literaturo o razvoju glasbene identitete in glasbenih preferenc starostnih skupin, razlikujejo. Dobrodošel je pester in raznolik reperto-ar, ki vsebuje tudi sodobnejšo in popularno glasbo. Poznavanje glasbe in vključenost z malimi inštrumenti sta pomembna dejavnika pri ohranjan-ju otrokove pozornosti in interesa za glasbeno interakcijo (Preti in Wel-ch, 2011, 2013). Po drugi strani pa Margrethe Langer Bro idr. (2022) opozarjajo na pozitiven učinek izmenjevanja znane in neznane glasbe, saj to pri bolniku vzbuja radovednost. Naj za konec teoretičnega uvoda izpostavimo dve raziskavi (Bro idr., 2025; Humphreys idr., 2019), ki se navezujeta neposredno na raz- iskovalni problem, na katerem temelji tudi naša raziskava, in sicer na 113 doživljanje in na učinke glasbenih intervencij v bolnišničnem okolju na študente glasbe. Margrethe Langer Bro idr. (2025) so s fenomenološko raziskavo ugo- janje bolnišničnemu okolju. V okviru programa glasbenih intervencij na sbla oddelkih intenzivne nege na Danskem so študenti razvili večjo osebno, tavljali, kako 26 študentov glasbe doživlja umetniško prakso in prilaga- e strokovno in umetniško zavest, poudarjeno občutljivost ter sposobnost v g to ustvarjanja umetniškega toka. Analiza je razkrila sledeče teme: odprtost end za neznano, intimno in iskreno glasbo, občutljivost za prostor, človeš- tu ko povezanost ter širjenje glasbene identitete. Avtorji poudarjajo pomen ja šan vključevanja umetniških in refleksivnih praks v visokošolske prog rame ažp za glasbenike, ki lahko prispevajo k večjemu blagostanju in povezano-n o sti v zdravstvu.ja i Julia Humphreys idr. (2019) navajajo, da učenje skupaj s profesional-nlja nimi glasbeniki na bolnišničnih oddelkih študentom medicine in glas-ivož be omogoča razvijanje novih pristopov h komunikaciji, kjer je glasbeno ustvarjanje osrednji del učenja in refleksije. Glasbeni obiski pomagajo a – dn zmanjševati izvajalsko anksioznost, saj pozornost preusmerjajo s tehnič-ljab ne popolnosti k osebnemu, odzivnemu pristopu, ki temelji na improviza-ju ciji, poslušanju in interakciji s pacienti. Glasbeni študenti odkrivajo nove C LK načine muzikalnega izražanja, študenti medicine pa razvijajo veščine i U neverbalne obposteljne komunikacije in razumevanje celostne oskrbe iklin bolnikov. Izkušnja povečuje samozavest pri nastopanju in komunikaci-i kn ji ter krepi dobro počutje in odpornost študentov. ičtr Kot lahko razberemo iz raziskav, katerih ugotovitve smo povzeli v ia teoretičnem uvodu, imajo glasbene intervencije pozitivne učinke na vse ed socialne deležnike v bolnišničnem okolju – na izvajalce glasbenih inter- a P vencij, na pediatrične bolnike in njihove starše ter na zdravstveno osebje ki nis v bolnišnicah. Gre za interaktivni odnosni preplet, kjer je glasba sredstvo bi o povezovanja z namenom spodbujanja zdravja in celostnega blagostanja enb vseh vključenih v proces bolnišničnega zdravljenja. Še posebej »zdravil-as no« vlogo odigrajo v živo izvedene glasbene dejavnosti, ki v glasbeno so-Gl ustvarjanje povabijo več socialnih deležnikov. 1.4 Raziskovalni problem V obstoječi literaturi so raziskave učinkov glasbenih intervencij v bol-nišničnem okolju pretežno usmerjene v vpliv na paciente, njihove svoj-ce ali zdravstveno osebje, medtem ko je perspektiva izvajalcev tovrstnih intervencij pogosto prezrta. Pričujoča raziskava se zato osredotoča na to spregledano dimenzijo – na doživljanje in refleksijo izvajalcev glasbenih obiskov, natančneje študentov glasbe, ki izvajajo glasbene obiske na pe- 114 diatrični kliniki. Raziskovalni problem je izhajal iz vprašanja, kako štu- denti glasbe doživljajo izvajanje glasbenih intervencij v kliničnem okolju, katere odzive okolja zaznavajo kot pomembne ter kakšen pomen imajo ti nastopi za njihov osebni in glasbeni razvoj. Poseben poudarek je bil na- ć menjen razumevanju, na kakšen način jih tovrstna izkušnja opolnomo- lji u či kot umetnike in kot mlade posameznike v procesu profesionalne ter a S osebnostne rasti. in e i Namen raziskave in raziskovalna vprašanja n N ab Namen raziskave je bil preučiti skupnostno usmerjene glasbene obiske in kot specifično obliko glasbenih intervencij ter njihovo učinkovitost z vi- a H atKar dika izvajalcev – študentov glasbe. Osredotočili smo se na doživljanje študentov glasbe med izvajanjem glasbenih obiskov na pediatrični klini-ki ter na njihova opažanja in refleksije o vplivu teh nastopov na okolje in na njih same kot glasbenike. Izhajajoč iz namena raziskave smo si zastavili sledeča raziskoval- na vprašanja: • RV1: Kako so študenti glasbe doživeli glasbene obiske na Pedi- atrični kliniki UKC? • RV2: Pri katerih socialnih deležnikih (sonastopajoči, bolniki, starši, zdravstveno osebje) so študenti najbolj zaznali učinke glasbenih obiskov in katere učinke so zaznali? • RV3: Ali se je doživljanje glasbenih obiskov študentov razlikovalo glede na različne pediatrične oddelke? Metode V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna tematska analiza po smerni-cah Virginie Braun in Victorie Clarke (2006), ki jo natančneje opišemo v postopku obdelave podatkov. Preglednica 1 Osnovni demografski podatki o študentih Letnik in smer študija Oddelek nastopa Datum glas- benega obiska Študent Spol 1 Ž 3. letnik glasbene • Klinični oddelek (KO) za gas- 6. 12. 2024 pedagogike troenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko • Služba za pljučne bolezni • KO za alergologijo, revmatologi- 115 jo in klinično imunologijo • KO za intenzivno terapijo otrok • Glavna čakalnica 2 Ž 2. letnik magistrskega • Služba za radiologijo 18. 12. 2024 študija glasbene e • Otroška kirurgijasb pedagogike la 3 Ž 3. letnik glasbene • KO za gastroenterologijo, hepa- 6. 12. 2024 v g pedagogike tologijo in nutricionistiko to • Služba za pljučne bolezni end • KO za alergologijo, revmatologi- jo in klinično imunologijo ja štu 4 Ž 3. letnik glasbene • Glavna čakalnica ažp • KO za gastroenterologijo, hepa- • KO za intenzivno terapijo otrok an pedagogike 6. 12. 2024 n o tologijo in nutricionistikoja i • Služba za pljučne bolezninlja • KO za alergologijo, revmatologi-iv jo in klinično imunologijo ož • KO za intenzivno terapijo otrok 5 Ž 2. letnik glasbene • Glavna čakalnica a – dn • Ambulantni trakt 10. 12. 2024ljab pedagogike • KO za endokrinologijo, diabetes ju in bolezni presnoveC L 6 Ž 2. letnik magistrskega • Služba za radiologijo 10. 12. 2024K 7 M 1. letnik jazz bobnov • Služba za radiologijo študija inštumentalne • Služba za otroško psihiatrijo i Uik in pevske pedagogikelin 11. 12. 2024i kn • KO za otroško hematologijo in ičtr onkologijoia 8 Ž 2. letnik magistrskega • Glavna avla 19. 12. 2024ed študija glasbene • KO za nefrologijoa P pedagogikeki n 9 M 1. letnik jazz kitare • Služba za radiologijo 11. 12. 2024isb • KO za otroško hematologijo in i o onkologijoenb 10 M 2. letnik magistrskega • KO za intenzivno terapijo otrok 15. 12. 2024as študija glasbene • KO za alergologijo, revmatologi-Gl pedagogike jo in klinično imunologijo Vzorec V raziskavo je bilo vključenih deset študentov glasbe, ki so v okviru pred-meta Uporabni vidiki psihologije glasbe na Akademiji za glasbo Uni-verze v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. dr. Katarine Habe izvajali obiske na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Zajeli smo študente raz-ličnih letnikov in študijskih smeri. Po vsakem glasbenem obisku so ti izpolnili vprašalnik odprtega tipa, kjer so opisali svoje doživljanje in opa- 116 žanja. Sodelovali so prostovoljno, v raziskavi pa je bila zagotovljena ano- nimnost. V preglednici so študenti označeni s števili od 1 do 10. V preglednici 1 predstavljamo osnovne demografske podatke o študenih. ć u Merski instrumentarij lji in Za namen zbiranja podatkov je bil oblikovan vprašalnik odprtega tipa, a S n N ki je vseboval šest vprašanj. e i • Kako si doživel/-a nastop? ab a H • Katera čustva so se porajala v tebi ob nastopanju? in ar • Katere misli so bile v tebi prisotne ob nastopu? at K • Kaj se te je najbolj dotaknilo (kakšen morebiten zanimiv dogodek na nastopu, ki si si ga zapomnil/-a)? • Kaj si opazil/-a v okolici (pri otrocih, starših, zaposlenem osebju) ob nastopu? • Posebna opažanja? Postopek zbiranja podatkov Podatke so zbirali študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Izpolnjevali so refleksije nastopov v obliki vprašalnika odprtega tipa. Študenti so po nastopu individualno izpolnili vprašalnik v pisni obliki. Podatki so bili beleženi po izvedenih glasbenih obiskih, ki so potekali v različnih oddelkih Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Obiski študentov so potekali od decembra 2024 do marca, 2025. V raziskavo je vključenih deset študentov, analizirali smo refleksije po njihovem prvem glasbenem obisku Pediatrične klinike. Postopek obdelave podatkov Za analizo podatkov smo uporabili metodo kvalitativne tematske anali-ze po smernicah Virginie Braun in Victorie Clarke (2006), ki vključuje šest stopenj: seznanjanje s podatki, kodiranje, iskanje tem, pregledovanje Preglednica 2 Prikaz oblikovanih osrednjih tem in kategorij druge- ga reda v tematski analizi Teme Kategorije Moč glasbe Glasba kot sredstvo za sprostitev Glasba kot sredstvo za osrečevanje Povezovanje Osebnostna rast in Spoznanje in refleksija moči glasbe 117 samorefleksija Prepoznavanje potrebe po glasbi in želja po ponovitvi Refleksija nastopa Spoznanje in spodbujanje vrednote zdravja Čustveni odzivi Empatija e študentov sb Občutek dobrega delala Izrazito pozitivni občutki v g Občutek odgovornosti to Negativni občutki den tu okolja Hvaležnost in zadovoljstvo anažp Odzivi socialnega Sprememba čustvenega odzivanja ja š Sodelovanje Negativen odziv n oja in tem, opredelitev in poimenovanje tem ter končno poročanje. Analiza je lja iv potekala induktivno, kar pomeni, da so bile teme razvite neposredno iz ož podatkov, brez vnaprejšnjih teoretičnih okvirov. S tematsko analizo smo a – dn oblikovali 53 kod oz. kategorij prvega reda, ki se združujejo v 16 kate-ljab gorij drugega reda. Iz odgovorov so se razvile štiri osrednje teme: moč ju glasbe, osebna rast študentov, čustveni odzivi študentov ter odzivi okol ja. C LK V preglednici 2 predstavljamo štiri osrednje teme in kategorije drugega i U reda, ki so se oblikovale v raziskavi. V rezultatih bomo podrobneje ana-iklin lizirali tudi kategorije prvega reda. Citate udeležencev bomo pri predsta-i kn vitvi rezultatov prikazali v navednicah v oklepaju, npr. »(1, M)«, kjer ičtr številka predstavlja zaporedno številko udeleženca, črka pa spol.ia Rezultati ed a P V nadaljevanju predstavljamo rezultate kvalitativne tematske analize, ki ki nis je razkrila štiri osrednje tematske sklope: moč glasbe, osebnostna rast in bi o samorefleksija študentov, čustveni odzivi študentov ter odzivi socialnega enb okolja. Vsaka tema vključuje več kategorij, ki ponazarjajo raznolike vi-as dike doživljanja in opažanja študentov med nastopi. Rezultati ponujajo Gl vpogled v subjektivne izkušnje izvajalcev in potrjujejo pomembno vlogo žive glasbe v kliničnem okolju. Podprti so s citati iz refleksij študentov, ki so označeni s šifro po načelu »številka študenta, spol«, pri čemer so štu-denti označeni s številko od 1 do 10, oznaki M in Ž pa označujeta moš-ki oz. ženski spol. Moč glasbe V okviru teme Moč glasbe ugotavljamo, da je bila glasba opisana kot 118 sredstvo sprostitve, zmanjševanja napetosti in ustvarjanja pozitivnega vzdušja. Glasba kot sredstvo za sprostitev ć V okviru kategorije drugega reda Glasba kot sredstvo za sprostitev so štu- lji u denti v svojih refleksijah izpostavili številne načine prispevanja glasbe k a S in sprostitvi navzočih v bolnišničnem okolju. V odgovorih so opisovali, da je glasba bolnikom, njihovim staršem in osebju pomagala pri občutenju n N brezskrbnosti, sprostitve ter olajšanja. Udeleženci so izpostavili različ- e i ab ne načine sproščanja ob živi glasbi. Prepoznane so bile kode sprememba a H in iz zaskrbljenosti v brezskrbnost, umirjanje skrbi v stresnem kliničnem okolju, spros- ar titev osebja, občutek olajšanja pri vseh navzočih in popestritev dneva v sicer monoto- at K nem okolju. Nekateri udeleženci so pri poslušalcih opazili spremembo iz zaskrblje- nosti v brezskrbnost: Nastop sem doživel drugače od preostalih nastopov, ki jih imam. Videl sem, kako lahko glasba prebudi čustva in pozitiv-ne občutke v otrocih, ki so tam zaskrbljeni in jih glasba popelje v nek svet brez skrbi. (9, M) Preglednia 3 Prikaz kategorij prvega in drugega reda teme Moč glasbe Tema Kategorije drugega reda Kategorije prvega reda Glasba kot sredstvo za • Sprememba iz zaskrbljenosti v brezskrbnost sprostitev • Umirjanje skrbi v stresnem kliničnem okolju • Sprostitev osebja • Občutek olajšanja pri vseh navzočih • Popestritev dneva v sicer monotonem okolju lasbe Glasba kot sredstvo za • Sreča otrok po skladbi Moč g • Izboljšanje razpoloženja v prostoru osrečevanje • Veselje staršev ob glasbi Povezovanje • Povezovalna klima • Občutek skupnosti • Telesni stik V povezavi s tem sta bili večkrat opaženi kodi umirjanje skrbi v stres-nem okolju in sprostitev osebja: Ob nastopu se je čutil občutek olajšanja pri vseh (starših, zapos- lenih in tudi pacientih). Zdelo se je, kot da so za trenutek vsi od- mislili del svojih skrbi in se prepustili trenutku. (8, Ž) Izvajalci so opazili tudi, da je glasba popestrila dan v sicer monoto- nem bolnišničnem okolju: 119 Nastop, čeprav kratek, je predstavljal popestritev njihovega vsakdana, vsi so bili zelo hvaležni za te trenutke. (1, Ž) Moč osrečevanja skozi glasbo e sb Študenti so poročali, da je glasba navzočim prinašala radost. Opazili so la nasmehe, sproščenost in izboljšano razpoloženje, ki jih je povzročila iz- v g to vedba glasbenega programa. V okviru kategorije drugega reda Moč osre- end čevanja skozi glasbo so bile prepoznane kode sreča otrok po skladbi, veselje staršev tu ob glasbi in izboljšanje razpoloženja v prostoru. ja šan Študenti so opazili vpliv izbire skladbe na počutje poslušalcev. Opa-ažp zili so srečo otrok po izvedbi skladb:n o iz prve roke vidiš nasmehe na obrazu vseh otrok, tudi tistih, ki ljaiv so prišli objokani ali slabe volje. (1, Ž) Po takšni izkušnji šele zares opaziš, kakšno moč ima glasba, saj ja in ož je bila koda veselje staršev ob glasbi: Opažen je bil vpliv glasbenih obiskov na veselje staršev, prepoznana a – dnljab Vsi zgoraj našteti so nas bili zelo veseli, najverjetneje smo bili ju ravno mi tisti, ki smo jim za nekaj trenutkov polepšali bivanje C LK v bolnišnici. (4, Ž) i Uik boljšanje razpoloženja v prostoru: Prepoznan je bil tudi vpliv glasbe na prostor, študenti so opazili iz- lini kničtr Prvi nastop je bil v sobici z dvema deklicama, kjer so bili nju-iaed ni starši zelo veseli. Prav tako je bilo na drugi lokaciji, kjer se a P je čutilo povsem drugačno vzdušje po našem nastopu. (10, M) isbki n Povezovanje i oenb Tretja funkcija glasbe, ki so jo izpostavili udeleženci, je bilo povezova-as nje med ljudmi v prostoru (med otroki, starši, osebjem in nastopajočimi). Gl Otroci so se skozi glasbo povezovali z nastopajočimi, še posebej, če jim je bila skladba poznana. Študenti so opazili potrebo po povezovanju v takš nem okolju. V okviru kategorije drugega reda Povezovanje so bile naj-dene kode povezovalna klima, občutek skupnosti in telesni stik. Glasba je poslušalce spodbudila k participaciji in predvsem bolniki so se odzvali tudi z gibom in s petjem, s tem so se povezovali z izvajalci žive glasbe. Glasba je spontano ustvarjala povezovalno klimo: Na nastopu se me je zagotovo najbolj dotaknil trenutek, ko sta 120 dve dekleti želeli zapeti skupaj z nami »Mačka Murija«. Vsi smo uživali v soustvarjanju, se med seboj povezali in začutili pristno, pozitivno energijo. (8, Ž) ć Tudi izvajalci sami so čutili moč povezovanja skozi glasbo, pri če- lji mer so pogosto izražali občutek skupnosti: u in V prihodnje si želim otroke s petjem ali igranjem bolj vključi-a S n N ti in jim pokazati, da glasba združuje ljudi in da je prav vsak iz- e i med nas pomemben, saj s svojo angažiranostjo obogati vzdušje. ab Potrebujemo drug drugega. (6, Ž) a H in ar Glasba je presegla estetsko funkcijo, saj je postala orodje za grad- at K njo odnosov in človeške bližine. Slednja se je še posebej izražala skozi te- lesni stik. Vsem glasba pričara nasmeh na obraz, otroci in starši si začne-jo izkazovati naklonjenost na fizičen način (z objemanjem, ple-sanjem, gibanjem ob glasbi ...). (9, Ž) Osebnostna rast in samorefleksija V okviru druge teme, Osebnostna rast in samorefleksija, so se razvile katego-rije drugega reda Spoznanje in refleksija moči glasbe, Prepoznavanje potrebe po glasbi in želja po ponovitvi ter Spoznanje in spodbujanje vrednote zdravja. Ti odzivi kažejo, da študenti sprva niso vedno prepoznali pomena svojega nasto-pa, vendar so ravno skozi čustvene odzive okolice (nasmeh otroka, sol-ze staršev, aplavz zaposlenih) prišli do razumevanja vpliva žive glasbe. Spoznanje in refleksija moči glasbe Študenti so po nastopu skozi refleksijo prišlo do spoznanj, da ima glasba lahko učinke na različnih področjih. Skozi izkušnjo se je pogosto poja-vilo novo zavedanje moči glasbe. Znotraj kategorije drugega reda Spoz-nanje in refleksija moči glasbe smo našli kode prebujanje pozitivnih čustev, deljenje ljubezni in presenečenje nad močjo glasbe. Preglednica 4 Prikaz kategorij prvega in drugega reda teme Oseb- nostna rast in samorefleksija Tema Kategorije drugega reda Kategorije prvega reda Spoznanje in refleksija moči Prebujanje pozitivnih čustev glasbe Deljenje ljubezni Presenečenje nad močjo glasbe efleksija Prepoznavanje potrebe po Potreba po pomoči staršem otrok v bolniš- glasbi in želja po ponovitvi nici 121 Potreba po glasbenih intervencijah v bolnišnicah Želja po ponovitvi Osebnostna rast in samor Refleksija nastopa Refleksija po nastopu e Tehnična dovršenost sbla Spoznanje in spodbujanje Hvaležnost za zdravje v g vrednote zdravja Spoznanje vrednote zdravjato en Študenti so spoznali, da glasba pri otrocih v bolnišničnem okolju d tu lahko prebudi pozitivna čustva. ja š Nastop sem doživel drugače od preostalih nastopov, ki jih an až imam. Videl sem, kako lahko glasba prebudi čustva in pozitiv- p ne občutke v otrocih, ki so tam zaskrbljeni in jih glasba popelje n o v nek svet brez skrbi. (9, M) ja in lja Čeprav so nekateri študenti sprva dvomili v učinke glasbe, so skozi iv ož refleksijo spoznali, da ima glasba pozitiven vpliv. Prepoznali smo kodo a – d presenečenje nad močjo glasbe:nljab Mogoče se mi je največkrat med nastopom pojavilo vprašanje, ju če smo staršem in osebju v napoto in če res v tistem trenutku C LK potrebujejo glasbo, ampak je odziv pokazal, da lahko glasba res i U razbremeni vsaj delček skrbi, ki jih prestajajo. (10, M)iklin Nekateri so spoznali, da s pomočjo glasbe lahko širijo dobro. Štu-i kn denti so poročali, da jim je glasba omogočila deljenje ljubezni, ki so jo ob-ičtr čutili med izvajanjem glasbe: iaed Čutila sem veliko topline, na trenutke sem bila malo čustve- a P na, kar mi je bilo pričakovano, na splošno pa sem čutila samo ki nis pozitivna čustva. Občutila sem, da imam v sebi veliko ljubez-b ni, ki jo lahko delim z drugimi, in preko glasbe lahko to dose- i oen žemo. (2, Ž)basGl Prepoznavanje potrebe po glasbi in želja po ponovitvi V okviru kategorije drugega reda Prepoznavanje potrebe po glasbi in želja po ponovitvi sta se razvili kodi potreba po pomoči staršem otrok v bolnišnici ter potre-ba po glasbenih intervencijah v bolnišnicah. Nekateri študenti reflektirajo širši pomen glasbenega obiska. Med nastopom so prepoznali potrebo po glasbenih intervencijah v bolnišnicah: 122 Menim, da resnično moramo delati na tem, da se čim večkrat zberemo in otrokom, staršem, delavcem večkrat popestrimo dan na takšen način. Takšne okolice rabijo glasbo, rabijo po-pestritev. (2, Ž) ć Potrebo po glasbeni podpori so študenti opazili tudi pri starših u hospitaliziranih otrok. Študenti so prepoznali potrebo po pomoči staršem ot- lji a S rok v bolnišnici: in n N V takih situacijah ne smemo zanemariti staršev, ki jim je zaradi e i otrokove bolezni velikokrat izjemno težko. (5, Ž) ab a H in ar atK Preglednica 5 Prikaz kategorij prvega in drugega reda teme Čustveni odzivi študentov Tema Kategorije drugega Kategorije prvega reda reda Empatija Sočustvovanje s starši Empatija do otrok Sočustvovanje z zaposlenimi Čustva na robu joka v Ganjenost Občutek dobrega dela Deljenje dobre volje Doživljanje nastopa kot lepe geste Izrazito pozitivni Zrcaljenje pozitivnih občutkov otrok občutki Pozitivno doživetje nastopa Občutek sreče eni odzivi študento Občutek topline Občutek odgovornosti Občutek odgovornosti osrečevanja kot glasbenik Čustv Občutek odgovornosti do kvalitetnega nastopa Negativni občutki Napetost znotraj skupine Preobremenjenost Zaskrbljenost za izvedbo nastopa Žalost Refleksija nastopa Znotraj kategorije drugega reda Refleksija nastopa sta bili opaženi kodi re-fleksija po nastopu in tehnična dovršenost. Udeleženci so izrazili mnenja o us-pešnosti nastopa in občutkih po izvedbi. Študenti so o nastopu razmišljali še dolgo po izvedbi. Doživljali so refleksijo po nastopu: Zelo mi je všeč izkušnja, saj še dolgo po obisku razmišljam o 123 mnogokateri stvari, povezani z nastopom, sodelovanjem in pa- cienti. (3, Ž) Več študentov je poročalo o dobri tehnični izvedbi: Mislim, da je bil nastop zelo lepo zasnovan in da nam je super e sb uspel. (3, Ž)la Refleksije so se razlikovale glede na oddelke, kjer so bili izvedeni v g to nastopi: end Otroci na psihiatriji so bili zelo neodzivni, vendar sem šele po tu nastopu dojela, zakaj. (6, Ž) ja š an až p Spoznanje in spodbujanje vrednote zdravja n o Kategorijo drugega reda Spoznanje in spodbujanje vrednote zdravja sta ses- ja in tavljali kodi hvaležnost za zdravje in spoznanje vrednote zdravja. Pogled na so- lja iv očenje z boleznijo in s tem povezana čustva je pri študentih sprožilo ož razmislek o lastni ranljivosti in vrednosti zdravja: a – dn Ko smo bili obkroženi z vsemi otroki, nekateri izmed njih so ljab bili zelo bolni, sem razmišljala o tem, kako zelo sem lahko sreč- ju na, da sem zdrava. (1, Ž) C L K i U ik ni nastope doživljali zelo intenzivno. Razvilo se je pet kategorij drugega ed reda: Empatija, Občutek dela dobrega, Izrazito pozitivni občutki, Občutek odgovor-a P nosti in Negativni občutki.ki n Znotraj teme Čustveni odzivi študentov ugotavljamo, da so na čustveni rav- tria Čustveni odzivi študentov lini knič nastopali. Refleksije so se razlikovale glede na bolnišnične oddelke, kjer so isbi o en b as Gl Empatija Študenti so empatijo doživljali na različne načine. Izražali so jo skozi sočustvovanje s starši, empatijo do otrok, sočustvovanje z zaposlenimi, doživljali so čustva na robu joka in ganjenost. Kategorijo drugega reda Empatija sestavljajo kode sočustvovanje s starši, empatija do otrok, sočustvovanje z zaposlenimi ter čustva na robu joka. Več udeležencev je opazilo bolečino staršev in zaposlenih in z nji- 124 mi sočustvovalo: Najbolj so se me dotaknile obrazne mimike otrok, staršev in osebja. V njih je bilo moč videti vsaj začasno brezskrbnost. (4, ć Ž) u Najpogosteje pa so čutili empatijo do otrok, saj so bile videne situacije lji a S za mnoge čustveno zahtevne: in n N Veselje, empatičnost do otrok, žalost, ko vidiš otroke, ki se niti ab ob glasbi ne morejo sprostiti. (9, Ž) e i in Nekateri študenti so občutili čustva na robu joka. Najpogosteje jih je a H atKar močno ganilo zdravstveno stanje pacientov pa tudi odzivi otrok in moč, ki jo ima glasba: Ko sem ga videla, kako pozorno nas posluša in kako je ob glas-bi čisto obmolknil, mi je bilo na trenutke izjemno težko in sem bila na robu joka. (5, Ž) Občutek dobrega dela Študenti so svoje nastope doživljali kot koristne in so imeli občutek, da so nastopi dobro delo. V okviru kategorije drugega reda Občutek dobrega dela sta bili najdeni kodi deljenje dobre volje in doživljanje nastopa kot lepe geste. Študenti so bili ponosni na svoje nastope, saj so imeli občutek, da de- lajo dobro in širijo dobro voljo: Glasba je vse spravila v dobro voljo, otroci so bili nasmejani, uživali so tudi njihovi starši, prav tako menim, da smo polepša-li dan tudi osebju. (1, Ž) Svoj nastop so doživljali kot nekaj dobrega. Več študentov je glasbe- ni obisk doživljalo kot lepo gesto: Veselje in ponos, da sem skupaj s sošolci lahko otrokom, star-šem in zaposlenim prinesla nekaj pozitivnega. (1, Ž) Izrazito pozitivni občutki Skozi citate je bilo možno prepoznati veliko izrazito pozitivnih občutkov. Študenti so nastope doživljali pretežno pozitivno. V kategoriji drugega reda Izrazito pozitivni občutki so bile prepoznane kode zrcaljenje pozitivnih ob-čutkov otrok, pozitivno doživetje nastopa, občutek sreče, občutek topline. Študenti so svoje nastope običajno doživljali pozitivno: Ob obeh nastopih sem se počutila presrečno ... skupaj pa smo 125 ustvarili prijetno klimo. (8, Ž) Nastopajoči so zrcalili pozitivne občutke otrok. Če so uživali otroci, so pozitivne občutke občutili tudi izvajalci glasbe: ke. Sodelovanje poslušalcev in pozitiven odziv sta v študentih sprožila ob-Užival sem, ker so otroci tudi. (7, M) e sbla Odzivanje poslušalcev je v nastopajočih prebujalo pozitivne občut-v gto čutek sreče:endtu Zelo lepo je bilo opazovati reakcije navzočih, najbolj te razve-ja š seli, ko začnejo pacienti/starši/osebje prepevati s tabo. (8, Ž)anaž Med pozitivnimi čustvi, ki so jih študenti doživljali, se je večkrat po-p javil občutek topline: n o Čutila sem veliko topline, na trenutke sem bila malo čustve- ja in na, kar mi je bilo pričakovano, na splošno pa sem čutila samo lja iv pozitivna čustva. Občutila sem, da imam v sebi veliko ljubez- ož ni, ki jo lahko delim z drugimi, in preko glasbe lahko to dose- a – dn žemo. (2, Ž)ljabju Občutek odgovornosti C LK Pojavljal se je tudi občutek odgovornosti. Študenti ta občutek povezuje- i Uik ki, da s svojimi izvedbami pripomorejo k izboljšanju kvalitete življenja v i knič bolnišničnem okolju, če lahko. Znotraj kategorije drugega reda Občutek jo z odgovornostjo do kvalitetne izvedbe in odgovornostjo kot glasbeni- lin tr odgovornosti sta se razvili kodi občutek odgovornosti osrečevanja kot glasbenik in ia občutek odgovornosti do kvalitetnega nastopa. ed Študenti so se zavedali odgovornosti, ki jo imajo kot izvajalci v tako ki na P lepega, in nastop vzeli zelo resno: i oenb občutljivem okolju. Zavedali so se priložnosti, da z glasbo izvedejo nekaj isb Ob nastopu sem razmišljala predvsem, da moram dati vse od asGl sebe, da bodo otroci, ki so za toliko stvari prikrajšani, dožive- li kaj lepega. (5, Ž) Izražen je bil tudi občutek odgovornosti, ki je bil povezan z obremen- jenostjo in dinamiko v skupini. Ena od študentk je tudi poročala, da ob-čuti preveč odgovornosti pri pripravi: Občutila sem napetost in zaskrbljenost … Večino časa sem se počutila, kot da je vsa odgovornost glede izbire in dolžine pro-grama, tempov itd. samo na meni. (6, Ž) 126 Negativni občutki Negativne občutke študenti doživljajo med pripravljanjem nastopa in v skupinski dinamiki, negativno pa doživljajo tudi okolje težkih situacij, ć kot je soočanje z boleznijo. Najdene so bile kode napetost znotraj skupine, lji preobremenjenost, zaskrbljenost za izvedbo nastopa, žalost. u a S Negativen občutek je bil včasih posledica dinamike v skupini nasto- in pajočih. Skupinska dinamika je vodila v napetost znotraj skupine, preobremen- n N jenost in zaskrbljenost za izvedbo nastopa: e i ab Bila sem preobremenjena. Skrbelo me je, da nastop ne bo us- a H pel in da bomo razpadle. Nismo si znale predstavljati, kako bo in ar vse skupaj potekalo – kolikokrat bi katero ponovile in koliko bi at K jih zaigrale na vsakem oddelku, zato so bile moje misli usmer- jene samo v najboljšo možno izpeljavo našega skupnega nasto-pa. (6, Ž) Izrazito negativen občutek, ki so ga občutili nastopajoči študenti, je bila žalost. Ta je bila najpogosteje povezana z videnimi situacijam:. Veselje, empatičnost do otrok, žalost, ko vidiš otroke, ki se niti ob glasbi ne morejo sprostiti. (9, Ž) Odzivi socialnega okolja Kot zadnja se je razvila tema Odzivi socialnega okolja, znotraj katere so se razvile štiri kategorije drugega reda: Sprememba čustvenega odzivanja, Hva-ležnost in zadovoljstvo, Sodelovanje in Negativen odziv. Ključnega pomena za glasbene obiske so bili tudi odzivi okolice. Študenti odzive opažajo pri vseh treh skupinah navzočih – pri paci-entih, njihovih starših in osebju pediatrične klinike. Vsi našteti so se najpogos teje odzvali s spremembo čustvenega odzivanja na fizični rav-ni (nasmeh, sprememba mimike, telesni stik), hvaležnostjo in z zado-voljstvom, s sodelovanjem, redkeje pa so študenti opazili negativen odziv. Preglednica 6 Prikaz kategorij prvega in drugega reda teme Odzivi socialnega okolja Tema Kategorije drugega Kategorije prvega reda reda Odzivi Sprememba čustvenega Sprememba obrazne mimike socialne- odzivanja Smejanje ga okolja Veselje Ganjenost 127 Hvaležnost in zadovolj- Hvaležnost otrok stvo Hvaležnost vseh navzočih Zadovoljstvo staršev Sodelovanje Zadovoljstvo otrok e sb Participacija Zadovoljstvo zaposlenih la Negativni odziv d Strah pred neznanim tu Negativen odziv navzočih v čakalnici radi-ja š ološkega oddelkaanaž Sodelovanje skozi ples in gib toen Sodelovanje skozi prepevanje v g p n o Sprememba čustvenega odzivanja ja in Kategorijo drugega reda Sprememba čustvenega odzivanja sestavljajo kode lja iv sprememba obrazne mimike, smejanje, veselje, ganjenost. ož sebej pri starših, ki so opazovali svoje otroke, ki se odzivajo na glasbo: Glasba je spodbudila občutke ganjenosti pri vseh navzočih, še po- a – dnljab Mama dečka na dializi je bila med opazovanjem svojega sina, ju kako pozorno posluša glasbo, nekoliko ganjena, tudi sama je C LK skoraj zajokala. (5, Ž) i Uik opaziti skozi nasmehe na obrazu in skozi smeh otrok: Okolica se je pogosto odzvala pozitivno in z veseljem, kar je bilo moč lini kničtr Po takšni izkušnji šele zares opaziš, kakšno moč ima glasba, saj iaed iz prve roke vidiš nasmehe na obrazu vseh otrok, tudi tistih, ki a P so prišli objokani ali slabe volje.(1, Ž) Nekateri so se intenzivno čustveno odzvali, kar je bilo včasih moč ki nisb opaziti že na fizični ravni. Gre za fizični odziv na pozitivne občutke. i o b Vsem glasba pričara nasmeh na obraz, otroci in starši si začne- en jo izkazovati naklonjenost na fizičen način (z objemanjem, ple- as Gl sanjem, gibanjem ob glasbi ...). (9, Ž) Hvaležnost in zadovoljstvo Znotraj kategorije drugega reda Hvaležnost in zadovoljstvo so se oblikovale kode hvaležnost otrok, hvaležnost vseh navzočih, zadovoljstvo staršev, zadovoljstvo zaposlenih in zadovoljstvo otrok. Študenti so bili mnenja, da so predvsem osebje, pa tudi bolniki in njihovi starši pogosto izražali hvaležnost in zadovoljstvo. Veselili so se novih glasbenih obiskov: 128 Najbolj me je presenetilo, kako zelo je bilo hvaležno osebje. Preje-li smo ogromno pohval in zahval. Vidno je bilo, da komaj čaka-jo, da pridemo ponovno popestrit njihovo okolico z glasbo. (8, Ž) ć Opazila sem, da smo vsaj kanček polepšali dan vsakemu posa- a S ko pomenilo, da smo tam. Vsi so se nam zahvaljevali in rekli, in naj pridemo večkrat. (2, Ž) lji mezniku, ki nas je poslušal. Mislim, da je vsem prisotnim veli-u n N e i ab Sodelovanje in Kategorijo drugega reda Sodelovanje sestavljajo kode participacija, sode- a H at lovanje skozi prepevanje ter sodelovanje skozi ples in gib. Opažen je bil vpliv ar K žive glasbe na spodbujanje sodelovanja med navzočimi in nastopajoči- mi. Glasba je ustvarila prijetno sodelovalno klimo in navzoče vabila k participaciji. Sodelovanje se je izrazito kazalo skozi petje in ples. Glasba je poslu- šalce povabila k sodelovanju, še posebej, če jim je bila že poznana. Glasba je mnoge povabila k participaciji. Sprva se niso pridružili vsi bolniki, vendar jih je glasba privabila k udeležbi v prostoru, kjer je bila izvajana živa glasba: Nekateri otroci so bili na začetku malo zadržani in sramežljivi, ko pa smo začeli peti, so počasi prihajali v skupni prostor in za-čeli uživati v glasbi. (Ž, 1) Otroci so sodelovali skozi ples in gib, mnogi pa tudi skozi prepevanje: Najbolj se me je dotaknilo plesanje in gibanje ob glasbi neke majhne punčke v čakalnici in tudi otroci, ki so z nami sponta-no peli »Mačka Murija« na onkologiji. (9, Ž) Negativen odziv Študenti so v manjšini doživeli tudi negativen odziv okolja. Razvita je bila kategorija drugega reda Negativen odziv, prepoznane so bile kode strah pred neznanim, neodzivnost, negativen odziv. Nekateri starši so se zaskrbljeno, negativno odzvali, saj niso vede-li, kaj naj od nastopajočih v naprej pričakujejo. Doživljali so strah pred neznanim: Zaposleni so uživali, otroci tudi, nekateri starši so mislili, da bomo razbijali, a seveda nismo. (7, M) Študenti so doživeli razočaranje, kadar se je okolica odzvala izra- zito negativno z zavijanjem z očmi in z izogibanjem. Takšen odziv je bil 129 opažen samo v veliki čakalnici in v prehodnih traktih, kar bi lahko bilo povezano z lastnostmi prostora: Predvsem veselje in pričakovanje, kak bo odziv, malo razočara- na zaradi odziva pacientov v veliki čakalnici, zavijanje z očmi, e umikanje otrok pa vse do radosti ob tem, ko vidiš otroke, kako sb uživajo ob glasbi. (3, Ž) la v g Študenti včasih od poslušalcev sploh niso prejeli odziva, kar endto povezujejo z naravo oddelka, kjer so nastopili: tu Otroci na psihiatriji so bili zelo neodzivni, vendar sem šele po ja š an nastopu dojela, zakaj. (6, Ž) ažp n o Diskusija ja inlja Z raziskavo smo želeli osvetliti doživljanje glasbenih obiskov študen-ivož tov glasbe in preučiti ključne vplive žive glasbe v pediatričnem okol- ju. Zanimalo nas je, kako so študenti glasbe doživeli glasbene obiske a – dn na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, pri katerih socialnih deležni-ljab kih (sonastopajoči, bolniki, starši, zdravstveno osebje) so študenti najbolj ju zaznali učinke glasbenih obiskov in katere učinke so zaznali ter ali se je C LK doživljanje glasbenih obiskov študentov razlikovalo glede na različne pe-i U diatrične oddelke.iklin Izhajajoč iz prvega raziskovalnega vprašanja o doživljanju glasbe-i kn nih obiskov pri študentih Akademije za glasbo lahko iz njihovih odgovo-ičtr rov povzamemo, namreč da so le-te doživljali čustveno zelo intenzivno. ia Naši izsledki potrjujejo ugotovitve predhodnih raziskav (Bro idr., 2025; ed Humphreys idr., 2019), da imajo glasbeni obiski pomemben vpliv na a P osebnostno in umetniško rast študentov glasbe ter njihovo čustveno do- ki nis življanje. Študenti Akademije za glasbo so glasbene obiske doživljali kot bi o čustveno intenzivne, prevladovala so pozitivna čustva, občasno pa so se enb ob prvih stikih pojavila tudi občutja strahu in žalosti, zlasti zaradi em-as patije do otrok in njihovih staršev. Ta čustvena odzivnost je bila pogosto Gl pogojena z oddelkom in s čustvenimi reakcijami pacientov ter njihovih svojcev. Izkušnja je študente glasbe spodbudila k ozaveščanju zdravilne moči glasbe, k preusmeritvi fokusa z lastne tehnične izvedbe na dobrobit poslušalcev in k osebnostni rasti, saj so glasbene obiske doživljali kot glo-boko transformativne. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Margrethe Langer Bro idr. (2025), ki so navajali, da so študenti glasbe ob glasbenih obiskih v bol-nišničnem okolju poročali o razvoju osebne, umetniške in profesionalne 130 zavesti. Za razliko od odgovorov naših študentov pa so poročali tudi o odpiranju neznanemu, občutljivosti za prostor in širjenju glasbene iden-titete. Tudi Julia Humphreys idr. (2019) izpostavljajo, da sodelovanje štu-dentov glasbe in medicine v bolnišničnih okoljih spodbuja improvizacijo, ć poslušanje in interakcijo s pacienti, zmanjšuje izvajalsko anksioznost ter a S datno potrjuje, da glasbeni obiski predstavljajo pomemben most med in umetniško prakso in socialnoterapevtsko vlogo glasbe, pri čemer je klju- lji krepi samozavest, dobro počutje in odpornost. Naša raziskava tako do- u n N čen premik od perfekcionistične, tekmovalno usmerjene izvedbe k empa- ab tičnemu in odzivnemu glasbenemu izražanju. e i a H Glede drugega raziskovalnega vprašanja, kateri socialni delež- in niki so se najbolj odzivali na glasbene obiske študentov glasbe na pe- at diatrični kliniki, lahko povzamemo, da so le-ti prepoznali učinke pri ar K vseh – najbolj pri hospitaliziranih otrocih in njihovih starših pa tudi pri zdravst venemu osebju. Pogostokrat je prišlo do glasbenega soustvarjan-ja več socialnih deležnikov, saj so se muziciranju študentov s petjem, z igranjem ali s plesom pridružili tudi otroci, starši in/ali zaposleni. K skupnostnim glasbenim dejavnostim so še posebej povabile bolj pozna-ne otroške skladbe, kot npr. »Maček Muri«. Študenti so kot učinke opa-zili sprostitveni učinek glasbe, izboljšanje počutja ter lažje povezovanje vseh navzočih. Podobno ugotavljata tudi Kristy Apps in Naomi Sun-derland (2021), ki dokazujeta vpliv glasbe pri močnejših odnosih, mir-nejšem okol ju in izboljšanju komunikacije osebja. Učinke sprostitve in popestritve okolja dokazujejo tudi Margrethe Langer Bro idr. (2022), ki v svoji raziskavi glasbo povezujejo z odmori, ki predstavljajo dobrodošlo spremembo med zdravljenjem. Poročajo tudi, da glasba spodbuja dobro počutje, vpliva na medsebojne odnose in izboljša odnos med bolniki ter medicinskimi sestrami. Učinki so bili še posebej opazni pri bolnikih, saj so se ti najpogo- steje odzvali z aktivnim sodelovanjem, kot sta petje in plesanje. Štu-denti so pri njih pogosto opazili srečo, veselje in sprostitev. Bolniki so se v sicer stresnem okolju s pomočjo glasbe umirili. Pri nekaterih otro-cih je bila opažena izrazita čustvena sprememba, kjer je jok nadomestil smeh. Študenti opažajo povezanost med bolniki in njihovimi starši. Starši so ob poslušanju glasbe s svojimi otroci vzpostavili fizični stik, jim s tem nudili podporo in se z njimi bolj povezali. Pooja Santapuram idr. (2021) v svojem delu prav tako opažajo povezavo bolnikov in njihovih staršev. Avtorji opozarjajo na vpliv počutja staršev na njihove otroke, ki so hospi-talizirani v pediatričnem okolju. Skozi glasbo so študenti opazili stisko staršev, z glasbo pa so jim želeli ponuditi sprostitev in izboljšanje počutja. Pri zdravstvenem osebju je bila opažena velika mera hvaležnosti. 131 Osebje se je ob glasbi sprostilo, nekateri so sodelovali z nastopajočimi. Študenti so opazili, da so zaposleni postali empatičnejši do pacientov, za svoje delo pa zavzetejši. občutili hvaležnost in so se počutili zaželene. Podobno ugotavljata tudi sbla Kristy Apps in Naomi Sunderland (2021), ki v svojem delu opisujeta po- Med navzočimi, še posebej s strani s strani zdravstvenega osebja, so e dobne občutke študentov, ki so se počutili cenjene in zaželene. v g to Na podlagi odgovorov na tretje raziskovalno vprašanje lahko skle- end nemo, da so študenti na pretežno vseh oddelkih opažali učinke svojih tu glasbenih obiskov, kar je skladno z ugotovitvami v literaturi (Bro idr., ja šan 2017). Izjema je bil obisk na oddelku za otroško psihiatrijo, kjer študen-ažp ti niso zaznali učinka ali odziva žive glasbe na bolnike. Negativni odzivi n o socialnega okolja so se pojavljali tudi v čakalnicah in prehodnih traktih, ja i medtem ko so se na ostalih oddelkih počutili bolj zaželene. Pia Dreyer nlja idr. (2024) v svojem delu izpostavljajo možno povezavo med stopnjo bo-ivož lezni in interesom za glasbene intervencije. Ugotavljajo, da dolgotrajneje in huje bolni glasbene intervencije doživljajo intenzivneje. Te ugotovitve a – dn se pogojno skladajo z našimi, saj so bili glasbeni obiski deležni boljšega ljab sprejema na oddelkih dolgotrajno bolnih, medtem ko so se v čakalnicah ju in prehodnih traktih študenti počutili manj zaželene in opazili več ne-C LK gativnih odzivov.i Uik Sklep lini kn Raziskava potrjuje, da glasbeni obiski ne vplivajo pozitivno le na paci-ičtr ente in njihovo okolje, temveč imajo pomemben transformativni učinek ia na študente glasbe, saj spodbujajo njihovo osebnostno rast, zmanjšujejo ed izvajalsko anksioznost ter poglabljajo zavedanje o terapevtski moči glas- a P be. Ti rezultati poudarjajo potrebo po vključevanju socialnoterapevtske ki nis dimenzije glasbe v akademske izobraževalne programe, s čimer se kre-bi o pi blagostanje izvajalcev in prejemnikov glasbenih intervencij ter širši enb družbeni pomen glasbene umetnosti.as Kot pomanjkljivosti naše raziskave naj izpostavimo, da zaradi zna-Gl čilnosti bolnišničnega okolja študenti niso bili prisotni na vseh oddelkih, prav tako je bila razporeditev po oddelkih neenakomerna. Posledično opažene razlike med oddelki niso nujno odraz dejanskega stanja. Vzorec je relativno majhen, spolna struktura in razporeditev študentov po štu-dijskih smereh pa nista uravnoteženi. Rezultati raziskav odpirajo nove priložnosti za raziskovanje vpliva glasbe v kliničnem okolju. Smiselno bi bilo raziskati, kako glasbene obis-ke doživljajo ostali socialni deležniki (bolniki, starši, osebje), ter raziska- 132 ti pomen žive glasbe tudi v drugih kliničnih okoljih. Raziskavo bomo nadgradili z analizo spremljanja doživljanja študentov čez daljši čas, pre-ko petih glasbenih obiskov v treh različnih obdobjih. ć Literatura u Apps, K., in Sunderland, N. (2021). Live music in hospital oncology settings: lji a S Environmental, interpersonal, and personal outcomes for staff, patients, in and carers. Arts and Health, 15(1). https://doi.org/10.1080/17533015 n N .2021.1946110 e i Braun, V., in Clarke, V. (2006). Using thematic analysis in ab psychology. Qualitative Research in Psychology, 3(2), 77–101. a H Bro, M. L., Finderup, J., Smilde, R., Gram, B., in Dreyer, P. (2022). Musical in ar breaks-live music in a hemodialysis setting: A qualitative study on at K patient, nurse, and musician perspectives. Healthcare, 10(9), 1637. Bro, M. L., Jespersen, K. V., Hansen, J. B., Vuust, P., Abildgaard, N., Gram, J., in Johansen, C. (2017). Kind of blue: A systematic review and meta-analysis of music interventions in cancer treatment. Psycho-Oncology, 27(2), 386–400. Bro, M. L., Smilde, R., Thorn, L., Fischer, S., Hosbond, K., Larsen, C. S., in Dreyer, P. (2025). Live music in the ICU: A qualitative study of music students’ perspectives. Musicae Scientiae, 29(2), 362-384. Clark, I., in Harding, K. (2011). Psychosocial outcomes of active singing interventions for therapeutic purposes: A systematic review of the literature. Nordic Journal of Music Therapy, 21(1), 80–98. Dingle, G. A., Sharman, L. S., Bauer, Z., Beckman, E., Broughton, M., Bunzli, E., Davidson, R., Draper, G., Fairley, S., Farrell, C., Maree, L., Sjaan Gomersall, F., Gomersall, S., Hong, M., Larwood, J., Lee, C., Lee, J., Nitschinsk, L., Peluso, N., ... Wright, O. R. L. (2021). How do music activities affect health and well-being? A scoping review of studies examining psychosocial mechanisms. Frontiers in Psychology, 12, 713818. Dreyer, P., Thorn, L., Lund, T. H., in Bro, M. L. (2024). Live music in the intensive care unit: A beautiful experience. International Journal of Qualitative Studies on Health and Well-Being, 19(1), 2322755. Frühholz, S., Trost, W., in Grandjean, D. (2014). Neural entrainment to music: Enhanced emotional response to live versus recorded music. Proceedings of the National Academy of Sciences, 111(51), 18165–18170. Higgins, L. (2012). Community music: In theory and in practice. Oxford University Press. Humphreys, J., Hawley, R., in Ramachandran, S. (2019). Emerging findings from medical and music student experiences of training with hospital musicians. Musicology Research Journal, 1(6), 103–134. Johnson, A. A., Berry, A., Bradley, M., Daniell, J. A., Lugo, C., Schaum- Comegys, K., Villamero, C., Williams, K., Yi, H., Scala, E., in Whalen, M. (2021). Examining the effects of music-based interventions on pain and anxiety in hospitalized children: An integrative 133 review. Journal of Pediatric Nursing, 60(5), 71–76. Kakar, E., Billar, R. J., van Rosmalen, J., Klimek, M., Takkenberg, J. J. M., in Jeekel, J. (2021). Music intervention to relieve anxiety and pain in adults undergoing cardiac surgery: A systematic review and meta-analysis. Open Heart, 8(1), e001474. e Ko, W., in Kiser-Larson, N. (2016). Stress levels of nurses in oncology sb Lee, H. Y., Nam, E. S., Chai, G. J., in Kim, D. M. (2023). Benefits of music v gto intervention on anxiety, pain, and physiologic response in adults outpatient units. Clinical Journal of Oncology Nursing, 20(2), 158–164. la undergoing surgery: A systematic review and meta-analysis. Asian den Nursing Research, 17(3), 138–149. tu Loewy, J. V., Stewart, K., Dassler, A. M., Telsey, A., in Homel, P. (2021). ja š Effect of live versus recorded music on children receiving mechanical an ventilation and sedation in the pediatric intensive care unit: A paž Pautex, S., in Barazzoni, F. (2025). Preferred live versus preferred recorded randomized exploratory trial. Journal of Music Therapy, 58(3), 267–286. n oja in Podsiadlo, A. R., Kresovich, J. K., in Johnson, J. S. (2020). Effects of live music for delirium in geriatric acute care: A randomized pilot trial. ljaiv BMC Geriatrics, 25, 59. ož Preti, C., in Welch, G. F. (2011). Music in a hospital: The impact of a live versus recorded harp music on preoperative anxiety and vital signs: A a – dn pilot study. Journal of PeriAnesthesia Nursing, 35(6), 585–591. ljabju music program on pediatric patients and their caregivers. Music and C L Medicine, 3(4), 213–223. K Preti, C., in Welch, G. F. (2013). Professional identities and motivations of i Uik musicians playing in healthcare settings: Cross-cultural evidence from lin UK and Italy. Musicae Scientiae, 17(4), 359–375. i kn Sampaio, A. D. S. C. (2023). Music-based interventions in rehabilitation of ičtr children and adolescents with chronic diseases: Sharing an experience ia from a Brazilian public hospital. Frontiers in Rehabilitation Sciences, 4, ed 1116914. a P Santapuram, P., Stone, A. L., Walden, R. L., in Alexander, L. (2021). ki n Interventions for parental anxiety in preparation for pediatric surgery: isb A narrative review. Children, 8(11), 1069. i o Silletti, A., Guzzo, I., Mastrolorenzo, A., Piga, S., Ciofi degli Atti, M., in enb Grimaldi Capitello, T. (2023). Effects of live music during hemodialysis as treatments in pediatric patients. Journal of Nephrology, 36(4), 2071–2079. Gl Wal-Huisman, E., van der Wal-Huisman, H., Gerds, T. A., in van der Steen, J. T. (2023). Live bedside music for hospitalized older adults: A qualitative descriptive interview study. International Journal of Older People Nursing, 18(2), e12574. Yon Yi, S. Y., in Kim, A. J. (2023). Implementation and strategies of community music activities for well-being: A scoping review of the literature. International Journal of Environmental Research and Public Health, 20(3), 2606. 134 ć lji u a S in n N e i ab a H in ar atK Vedno je bila glasba zelo lepo sprejeta, še posebej iz vidika otrok. Pogosto v družbi glasbenikov odhajaš s še bolj nasmejanega oddelka, kot je bil ob prihodu, kar je čudovita izkušnja. 7 Zdravilna moč glasbe v očeh medicinskega osebja pediatrične klinike Katarina Habe 137 Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo katarina.habe@ag.uni-lj.si Petra Štibelj Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Akademija za glasbo ps62431@student.uni-lj.si Katarina Lia Kompan Erzar Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta lia.kompan@teof.uni-lj.si Petra Brdnik Juhart Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta petra.brdnik@pef.uni-lj.si © 2025 Katarina Habe, Petra Štibelj, Katarina Lia Kompan Erzar in Petra Brdnik Juhart https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3.7 V sodobnem bolnišničnem okolju se vse bolj prepoznava potencial glasbe kot terapevtskega sredstva, ki lahko podpira tako paciente kot medicinsko osebje. V pričujoči raziskavi smo želeli ugotoviti, kako za-posleni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana doživljajo vlogo glasbe v kliničnem okolju. S kvantitativno deskriptivno metodo smo analizi-rali odgovore 74 medicinskih delavcev, zbranih z anketnim vprašal-nikom. Ugotovitve kažejo, da večina zaposlenih glasbo dojema kot pomembno orodje za zmanjševanje stresa, izboljšanje razpoloženja in krepitev timske povezanosti. Izsledki raziskave so pokazali, da zapos-leni na Pediatrični kliniki menijo, da glasbene intervencije pozitivno vplivajo na hospitalizirane otroke in njihove starše. Čeprav je podpo-ra vključevanju glasbene terapije visoka, je njena prisotnost na oddel-kih še vedno omejena. Udeleženci kot ključne pogoje za učinkovitejšo implementacijo navajajo večjo dostopnost glasbenih terapevtov, do-datna izobraževanja medicinskega osebja v povezavi s to tematiko in ustrezno infrastrukturo. Rezultati potrjujejo potencial glasbe kot ce-lostnega terapevtskega sredstva v pediatrični bolnišnični obravnavi. Ključne besede: glasbena terapija, zdravstveno osebje, pediatrična bolnišnica, stres in izgorelost, psihofizično blagostanje The Healing Power of Music Through the Eyes of Paediatric Healthcare Staff In contemporary hospital settings, the therapeutic potential of mu-sic is increasingly recognised as a supportive tool for both patients and healthcare professionals. This study aimed to explore how staff at 138 the University Medical Centre Ljubljana’s Paediatric Clinic perceive the role of music in clinical environments. Using a quantitative de- scriptive method, we analysed responses from 74 healthcare workers collected via a structured questionnaire. Findings indicate that most t participants view music as an important resource for stress reduction, ar mood enhancement, and strengthening team cohesion. The results h u also show that music interventions positively affect hospitalised chil- ik J dren and their parents, particularly in terms of emotional regulation n rd and anxiety reduction. Despite strong support for integrating music ra B therapy into clinical practice, its actual presence on wards remains et limited. Participants identified key conditions for more effective im- n P plementation, including greater access to music therapists, addition- ar i al training, and appropriate infrastructure. The findings confirm the rz potential of music as a holistic therapeutic modality in paediatric hos- an E pital care. p Keywords: music therapy, healthcare professionals, paediatric om hospital, stress and burnout, psychophysical well-being ia K a L Uvod in ar Medicinsko osebje v pediatričnih bolnišnicah je vsakodnevno iz- j, K postavljeno visokim čustvenim pritiskom, saj delo z otroki in njihovimi at b družinami zahteva stalno prisotnost, empatijo ter veliko čustveno odpor- el ti nost. Doživljanje stresa in izgorelost sta med medicinskim osebjem v pe- ra Š diatričnih bolnišnicah pogosto delovno pogojeni stanji. V tem konteks tu et e, P je eno izmed učinkovitejših sredstev za ustvarjanje sproščenejšega in ču- ab stveno manj napetega vzdušja prav prisotnost ustrezne glasbe in/ali glas- a H bene terapije. Glasba in glasbena terapija se vse pogosteje izkazujeta kot in ar učinkoviti sredstvi za zmanjševanje stresa ter izboljšanje splošnega poču- at K tja zaposlenih. Ustvarjanje spodbudne in čustveno varne klime s pomočjo zvoka in glasbe, ki vključuje ključne deležnike – otroke, starše in zdravstvene delavce –, je bistvenega pomena za uspešno zdravljenje. Glasba lahko v tem kontekstu deluje kot nevsiljivo sredstvo povezovanja, ki spodbu-ja zaupan je, sodelovanje in usmerjenost k skupnemu cilju: podpori otro-kovega zdravljenja. Glasbena terapija tako ni zgolj dopolnilo oskrbe pacientov, temveč prinaša pozitivne učinke tudi medicinskemu osebju. Po navedbah zaposlenih omogoča sprostitev in lažjo predelavo čustvenih obremenitev ter ustvarja občutek notranjega ravnovesja. Večina dosedanjih raziskav, izvedenih v pediatričnih bolnišnicah, se osredotoča na učinke glasbenoterapevtskih intervencij na izgorelost in delovno okolje, nekatere pa tudi na stališča medicinskega osebja do teh intervencij (Thörn idr., 2023). Ugotovitve kažejo, da lahko glasbena te- rapija prispeva k zmanjšanju stresa, izboljšanju počutja ter h krepitvi od- 139 nosov z bolniki in sodelavci (Andani idr., 2025; De Witte idr., 2022; Taec idr., 2013). Izpostavljajo tudi pozitivne učinke na delovno klimo: več-jo povezanost med sodelavci, izboljšano komunikacijo ter večjo priprav- ljenost za timsko sodelovanje (Weinstock, 2024; Cincinnati Child ren’s e ik Hospital., b. l.).lin V tem poglavju se bomo osredinili na učinke glasbenih intervencij e k na medicinsko osebje v pediatričnih bolnišnicah. Ker pa raziskav, veza-nič nih izključno na pediatrično medicinsko osebje, ni veliko, bomo v teo-tria retičnem delu predstavili tudi raziskave, vezane na glasbene intervencije ed pri bolnišničnem osebju na splošno. ja pb Okoljska glasbena terapija kot podpora bolnišničnemu se zdravstvenemu osebju a o eg Zavestno oblikovani okoljski in senzorični elementi pediatričnega bol- sk in nišničnega okolja – kot so osvetlitev, barve, zvok, vonj, prostorska posta- ic vitev in vizualni dražljaji – ne vplivajo zgolj na psihološke in fiziološke ed odzive pediatričnih pacientov ter njihovih družin, temveč tudi na medi- h m cinsko osebje (Ulrich idr., 2008). Navedeni elementi, kjer zvok in glasba e v oče igrata še posebej pomembno vlogo, naj bi bili v pediatričnem okolju pri- sbla lagojeni tako, da ustvarjajo prijazno, pomirjujoče in terapevtsko okolje, katerega cilj je zmanjšati tesnobo, spodbujati pozitivna čustvena stanja oč g in podpirati uspešnost zdravljenja pediatričnih bolnikov. a mln Z ustvarjanjem podpornega zvočno-glasbenega bolnišničnega okol-vi ja se načrtno in sistematično ukvarja okoljska glasbena terapija (angl. en-raZd vironmental music therapy – EMT). To glasbenoterapevtsko smer je pred več kot dvajsetimi leti uvedla Joanne Loewy na neonatalnem oddelku bolni-šnice Beth Israel Medical Center (Stewart in Schneider, 2000). EMT sta razvili skupaj z glasbeno terapevtko Kristen Stewart, nato pa so jo raz-širili še na kirurške in medicinske intenzivne oddelke, kemoterapijo ter čakalnice. EMT omogoča sprotno preoblikovanje zaznave bolnišnične-ga okolja za vse ključne deležnike: paciente, njihove starše in medicinsko osebje. Zdravilni procesi in splošno dobro počutje v bolnišnični skup-nosti so tesno povezani s čutnimi izkušnjami pacientov. Vpliv fizičnega okol ja na dobro počutje pacientov je danes dokumentiran, zlasti v okviru koncepta oblikovanja na podlagi dokazov (Ulrich idr., 2008). Glasbena terapija za zmanjševanje stresa in izgorelosti pri zdravstvenem osebju Kot je bilo omenjeno že v uvodu, je bilo največ raziskav o učinkih glas-be v bolnišničnem okolju pri medicinskem osebju narejenih z namenom 140 zmanjševanja stresa in izgorelosti s pomočjo glasbene terapije. Čeprav večina raziskav, ki jih navajamo v nadaljevanju, ni bila izvedena na pe-diatričnemu medicinskemu osebju, predpostavljamo, da so izsledki pre-nosljivi tudi v pediat rično okolje. t Sistematičen pregled raziskav je pokazal, da glasbene intervencije, ar vključno z aktivnim sodelovanjem v glasbi ali s poslušanjem glasbe, lah- h u ko znatno zmanjšajo stres, anksioznost, duševno obremenitev in tveganje ik J n za izgorelost med medicinskim oseb jem (Finnerty idr., 2022). V raziska- rd vi, ki so jo izvedli Imane Kacem idr. (2020), so preučevali vpliv glasbene ra B terapije na stres in tveganje za izgorelost med zaposlenimi v operacijskih et dvoranah. Medicinsko osebje na tem delovnem področju je pogosto iz- n P postavljeno številnim obremenitvam, kot so dolgotrajne delovne izmene, ar i rz kompleksna zdravstvena stanja pacientov ter visoka odgovornost, pove- an E zana z morebitnimi napakami pri delu. Takšne okoliščine lahko vodijo p v kronično povišane ravni stresa, kar negativno vpliva tako na dobrobit om zaposlenih kot na kakovost bolnišnične oskrbe. Pilotna razis kava je bila ia K izvedena na zaposlenih s področja urologije in maksilofacialne kirurgije a L in v univerzitetni bolnišnici Sahloul Sousse v Tuniziji. Kirurgi so bili delež- ar ni šesttedenskega programa glasbene terapije. Po zaključenem programu at so bile ugotovljene statistično pomembne izboljšave počutja kirurgov, in j, K el b sicer znižanje povprečne vrednosti zaznanega stresa in zmanjšanje stop- ti nje čustvene izčrpanosti. Rezultati raziskave nakazujejo, da je glasbena ra Š et terapija lahko učinkovit, neinvaziven, cenovno dostopen in enostaven pristop za zmanjševanje psiholoških obremenitev medicinskega osebja e, P v operacijskem okolju ter predstavlja obetavno preventivno intervenci- ab a H jo v klinični praksi. Navedena raziskava sicer ni bila izvedena v pedia- in ar tričnem okolju, se pa nanaša na delovno okolje, ki zajema tudi otroško at K kirurgijo. Andani idr. (2022) so izvedli raziskavo, s katero so želeli razviti in oceniti učinkovitost tradicionalne glasbene terapije kot alternativnega pristopa k obvladovanju izgorelosti z vidika psiholoških, nevroloških, imunoloških in endokrinih kazalnikov. V raziskavo je bilo vključenih 80 bolnišničnih delavcev, razdeljenih v intervencijsko in kontrolno skupino. Intervencijska skupina je prejemala glasbeno terapijo trikrat tedensko po deset do 15 minut, štiri tedne zapored. Udeleženci so poslušali izbra-no tradicionalno glasbo, prilagojeno kulturnemu kontekstu, v doma-čem okolju ob določeni uri. Rezultati so pokazali statistično pomembno izboljšanje počutja udeležencev v intervencijski skupini v primerjavi s kontrolno skupino, zlasti na področjih čustvene izčrpanosti, telesne sproš čenosti in zaznane sposobnosti obvladovanja stresa. Čeprav razli-ke v nekaterih bioloških kazalnikih niso bile statistično značilne, so bile opazne pozitivne tendence. Avtorji poudarjajo, da ima glasbena terapi- 141 ja velik potencial kot dostopna, neinvazivna in kulturno občutljiva me-toda za zmanjševanje psiholoških ter telesnih simptomov izgorelosti pri zdravst venem osebju. Nadaljnje raziskave naj preučijo učinke daljšega trajanja terapije, različne intenzivnosti izvajanja ter možnosti kombini- e ik ranja glasbene terapije z drugimi nefarmakološkimi pristopi, da bi se po-lin večal njen terapevtski učinek.e k Raziskava Cheryl L. Bittel idr. (2021) je preučevala vpliv žive tera-nič pevtske glasbe na raven stresa pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v tria enotah intenzivne nege med pandemijo covida-19. V raziskavi so udele-ed ženci med svojo izmeno prisluhnili kratki seansi žive glasbene terapije, ja pb ki jo je izvajal certificirani glasbeni terapevt. Rezultati so pokazali znat-se no zmanjšanje zaznanega stresa – v povprečju za 44,74 % –, kar kaže na a o močan takojšnji učinek tovrstne intervencije. Avtorji poudarjajo, da je egsk glasbena terapija lahko učinkovit, hitro izvedljiv in cenovno ugoden na-inic čin za podporo duševnemu zdravju medicinskega osebja v visoko stres-ed nih delovnih okoljih.h m Kvalitativna raziskava, ki je vključevala fokusne skupine medicinskih če delavcev, je razkrila, da je glasbena terapija pozitivno vplivala na njihovo e v o samospoznavanje in samopomoč. Udeleženci so poročali o izboljšanem sb razpoloženju, zmanjšani izčrpanosti ter boljših odnosih z bolniki in s so-la delavci (Rodríguez-Rodríguez idr., 2024). Raziskava je uporabila kvali- oč g tativno, deskriptivno-eksplorativno metodologijo in temeljila na fokusnih a mln skupinah, v katerih je sodelovalo 18 zdravstvenih delavcev, med njimi vi medicinske sestre, zdravniki specialisti, pediatri in tehnični sodelavci. raZd Razdeljeni v dve skupini so se udeležili interaktivne glasbenoterapevtske seanse, ki je obsegala poslušanje žive in posnete glasbe, igranje tolkal, skupinsko petje ter sprostitvene vaje z živo glasbo. Udeleženci so poroča-li o številnih pozitivnih učinkih glasbene terapije, zlasti na področju sa-mospoznavanja in samopomoči. Izpostavili so izboljšano razpoloženje, zmanjšano izčrpanost ter boljše odnose z bolniki in s sodelavci. Ugotovili so, da je bila glasbena terapija s strani medicinskih delavcev ocenjena kot koristna tako za paciente kot tudi za njih same, saj pomembno prispeva k izboljšanju delovnega okolja in splošnega počutja. Rachel Finnerty idr. (2022) so izvedli obsežno pregledno raziska- vo, s katero so želeli preučiti uporabo glasbe za obvladovanje izgorelosti pri medicinskih sestrah. V začeten pregled literature je bilo zajetih 2.210 raziskav oz. člankov, v dokončno analizo pa jih je bilo vključenih 16 (n = 1205 medicinskih sester). Vseh sedem presečnih raziskav je poročalo o samostojni uporabi glasbe s strani medicinskih sester, vključno s poslu-šanjem glasbe, z igranjem na instrumente in glasbeno zabavo za obvlado- 142 vanje ali preprečevanje stresa, podporo dobremu počutju ali izboljšanje delovne angažiranosti. Zunanje vodena udeležba v glasbi, vključno s po-slušanjem glasbe, petjem, tolkalno improvizacijo in pisanjem pesmi, je bila opisana v štirih randomiziranih kontroliranih raziskavah in petih t kohortnih raziskavah z zmanjšanjem izgorelosti. Poglavitna ugotovitev ar je bila, da tako samostojna kot tudi zunanje vodena uporaba glasbe lah- h u ko pomaga zmanjšati izgorelost pri medicinskih sestrah. ik J n rd Stališča medicinskega osebja v pediatrični bolnišnici do glasbene terapije ra B et Zelo pomembno vlogo pri implementaciji glasbenih intervencij v bolni- n P šničnem okolju imajo stališča medicinskega osebja do njih. Na mreč, če ar i rz je medicinsko osebje seznanjeno z učinki glasbe in glasbenih intervencij an E na zdravje ter blagostanje, jih verjetno posledično pogosteje vpeljuje v p svoje delo in v bolnišnično okolje umešča izvajalce glasbenih intervencij. om Umetniške intervencije, kot so bolnišnični klovni in likovna ter glas- ia K bena terapija, dokazano pozitivno vplivajo na psihofizično počutje bol- a L in nikov, njihovih svojcev in medicinskega osebja (Lopes-Júnior idr., 2020; ar Tucquet in Leung, 2014; Ullán in Belver, 2021). Medicinski delavci jih at zaznavajo kot koristne, saj prispevajo k zmanjšanju stresa, izboljšanju j, K el b razpoloženja, spodbujanju pozitivnih odnosov in izboljšanju delovnega ti okolja (Ford idr., 2018; Zamanifar idr., 2020). ra Š et Predhodne raziskave potrjujejo, da se medicinsko osebje zaveda vrednosti glasbene terapije za krepitev duševnega zdravja in blagostan- e, P ja. Raziskava, izvedena v otroški bolnišnici v ZDA, je raziskovala per- ab a H cepcijo pediatričnega osebja glede učinkov glasbene terapije na bolnike. in ar V njej je sodelovalo 83 članov zdravstvenega osebja, ki so izpolnili elek- at K tronsko anketo s 13 vprašanji. Rezultati so pokazali, da 94,7 % anketi- rancev meni, da glasbena terapija pomaga pri obvladovanju stresa in tesnobe pri bolnikih, 93,3 % pa je poudarilo izboljšanje socialne interak-cije in kakovosti življenja bolnikov. Analiza odprtih odgovorov je razkri-la, da osebje pričakuje strokovno znanje in prilagojeno razumevanje potreb posameznih kliničnih enot s strani glasbenih terapevtov. Skupni zaključek raziskave je bil, da ima medicinsko osebje pozitiven odnos do glasbene terapije kot dopolnilne oblike psihosocialne in rehabilitacijske podpore za hospitalizirane otroke ter njihove družine (Bittel idr., 2023). Primeri dobrih praks glasbenih intervencij za medicinsko osebje v pediatričnih bolnišnicah Na podlagi zgoraj navedenih dognanj so v različnih bolnišnicah razvi-li programe, ki so neposredno namenjeni podpori zdravstvenemu oseb- ju. Vključujejo redne tedenske glasbene seanse, ki jih vodi certificiran 143 glasbeni terapevt. Praksa kaže, da 30–50-minutne seanse, v katerih se uporabljajo bobni, tibetanske sklede, vokalna improvizacija ali skupin-sko muziciranje, pomembno prispevajo k zmanjševanju stresa (De Witte idr., 2022). Pasivno poslušanje nežne instrumentalne glasbe v prostorih e ik za odmor je še ena izmed pogosto uporabljenih strategij, ki jo zaposleni lin ocenjujejo kot koristno in dostopno.e k Spodaj navajamo nekaj bolnišnic kot primere dobre prakse izvajan-nič ja glasbenih intervencij za spodbujanje duševnega zdravja in blagostanja tria pri medicinskem osebju v pediatričnih bolnišnicah.ed the Workplace (Harmonija na delovnem mestu), ki temelji na vključevan-Cincinnati Children’s Hospital (b. l.) razvija program Harmony in ja pbse ju timske glasbene igre in kliničnih praks za študente glasbene terapije. a o V okviru programa, ki temelji na konceptih timskega sodelovanja in te- egsk rapevtske igre, sodelujejo študenti glasbene terapije z izkušenimi glas-inic benimi terapevti ter drugimi člani interdisciplinarnih timov. Program ed poudarja uporabo glasbe kot sredstva za spodbujanje medosebnih od-h m nosov, izboljšanje komunikacije in krepitev timske povezanosti v zahtev-če nem zdravstvenem okolju. Glasba je tam integrirana v vse vidike dela, z e v o močnim poudarkom na sodelovanju z družinami in interdisciplinarnem sb pristopu. Cincinnati Children’s Hospital izvaja obsežen klinični prog-la ram glasbene terapije, ki vključuje tudi študente v okviru strukturiranih oč g praks, osredotočenih na razvoj strokovnih kompetenc v pediatričnem a mln kliničnem okolju. Bolnišnično osebje, ki sodeluje z glasbenimi terapev-vi ti, poroča o večji povezanosti med člani tima, izboljšani delovni klimi raZd in večjem občutku psihološke podpore na delovnem mestu. Glasbena terapija je v tem okolju integrirana v različne vidike oskrbe s poudar-kom na sodelovanju z družinami in holistični podpori bolnikov. Inter-disciplinaren pristop vključuje redno sodelovanje glasbenih terapevtov z zdravniki, medicinskimi sestrami, s psihologi, fizioterapevti, z delovnimi terapevti in drugimi strokovnjaki, kar dodatno krepi učinek terapije na celotno klinično okolje (Cincinnati Children’s Hospital, b. l.). St. Jude Children’s Research Hospital izvaja program Music Gi-ves to St. Jude Kids (Glasba daje otrokom iz St. Juda), ki vključuje tudi zaposleno medicinsko osebje. Organizirajo koncerte, vključujejo umetni-ke v vsakodnevno dogajanje in uporabljajo živo glasbo za ustvarjanje pri-jetnejšega delovnega okolja. Zaposleni navajajo, da glasba pomembno prispeva k zmanjšanju čustvene napetosti in ustvarjanju optimistične-ga vzdušja, tudi v težkih kliničnih situacijah (St. Jude Children‘s Re-search Hospital, 2017). Program Music Gives to St. Jude Kids, ki ga je zasnoval Jason Thomas Gordon, vnuk ustanovitelja bolnišnice St. Jude 144 Dannyja Thomasa, združuje glasbeno industrijo – umetnike, oboževal- ce, založbe in sponzorje – v podporo poslanstvu bolnišnice. Cilj prog-rama je zbiranje sredstev za raziskave in zdravljenje otroškega raka ter drugih življenjsko nevarnih bolezni. Program vključuje različne dejav- t nosti, kot so koncerti, virtualni dogodki, sodelovanja z umetniki in kam- ar panje na družbenih omrežjih. Eden izmed vidnih dogodkov je bil Music h u Gives: Together, virtualni koncert z nastopi znanih glasbenikov, ki je ik J n združil glasbo in kulinariko za podporo bolnišnici . Poleg tega program rd vključuje tudi pobude, kot je Music Gives to St. Jude Kids Day, ki spod- ra B buja umetnike in oboževalce, da delijo pomen glasbe v svojem življenju et in s tem ozaveščajo o poslanstvu bolnišnice. Program Music Gives to St. n P Jude Kids tako predstavlja pomemben most med glasbeno skupnostjo ar i rz in prizadevanji za izboljšanje življenja otrok, ki se soočajo z resnimi an Ep zdravst venimi izzivi. Raziskava, ki so jo leta 2013 izvedli Gunnar Glauco De Cunto Taets om idr. v zasebni pediatrični bolnišnici v Riu de Janeiru, je preučevala vpliv ia K glasbene terapije na raven stresa pri medicinskih delavkah. V njej je so-a L in delovalo osebje, ki je bilo vključeno v 12-tedenski program glasbene tera-ar pije, pri čemer so udeleženke enkrat tedensko sodelovale v 50-minutnih at seansah. Te so vključevale improvizacijo, ustvarjanje glasbe in druge te-j, K el b rapevtske glasbene tehnike. Po zaključku programa so rezultati pokaza-ti li kar 60-odstotno zmanjšanje zaznanega stresa (p < 0,001), kar potrjuje ra Š et učinkovitost rednih in strukturiranih glasbenoterapevtskih srečanj kot orodja za zmanjševanje stresa pri medicinskih delavcih. e, P ab Problem raziskave a H ar Na podlagi pregleda obstoječih raziskav o učinkih različnih glasbenih in at intervencij na pediatrično medicinsko osebje lahko ugotovimo, da je to K področje raziskovalno podhranjeno. Raziskave, ki bi vključevale zgolj pediatrično bolnišnično osebje, so redke. Sicer nekatere pediatrične bol-nišnice v tujini svojim zaposlenim nudijo glasbenoterapevtske intervenci-je za njihovo dobrobit, vendar so le-te bolj izjema kot pravilo. Nobena od predhodnih raziskav pa po našem vedenju ni preučevala posrednega učin-ka glasbenih intervencij, ki se izvajajo pri hospitaliziranih pediatričnih bolnikih, na zaposlene v pediatrični bolnišnici. Prav tako nobena od raz-iskav ni naslovila vprašanja, kako dobro je medicinsko osebje v pedia-tričnih bolnišnicah seznanjeno z zdravilnimi učinki glasbe in glasbeno terapijo. Namen raziskave Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča zaposlenega 145 medicinskega osebja na različnih oddelkih Pediatrične klinike Univer-zitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana do glasbenih intervencij v pediatričnem bolnišničnem okolju, s poudarkom na tem, kako dobro so oni sami seznanjeni s tovrstnimi intervencijami, kje so pridobili tovrst- e na specifična znanja, kakšne učinke glasbenih intervencij zaznavajo pri ik hospitaliziranih otrocih in njihovih starših, še posebej pa tudi, kako to-line k vrstne glasbene intervencije vplivajo nanje.ničtria Metodaed V raziskavi smo uporabili kvantitativno deskriptivno metodo ra zi sko - ja pb va nja. se a o Raziskovalna vprašanja skineg V okviru raziskovanja smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja: ic ed • RV1: Kakšna so stališča in poznavanje učinkov glasbenih inter- h m vencij pri pediatričnemu bolnišničnemu osebju? če • RV2: Katere učinke glasbenih intervencij prepoznava medicinsko e v o osebje na pediatrični kliniki pri hospitaliziranih otrocih in mladost- sbla nikih, njihovih starših ter sebi? • RV3: Kako dobro zaposleni na pediatrični kliniki poznajo glasbeno oč g terapijo, kako pomembna se jim zdi kot del obravnave v pediatrični a m bolnišnici in kako pogosto se izvaja na njihovih oddelkih? viln ra • RV4: Kateri dejavniki bi po mnenju pediatričnega bolnišničnega Zd osebja morali biti izpolnjeni za boljšo izvedbo glasbene terapije? Vzorec Anketo smo poslali 152 medicinskim delavcem, zaposlenim na Pediatrič-ni kliniki UKC Ljubljana. Izpolnjevanje ankete je začelo 80 udeležen-cev, od katerih jo je v celoti izpolnilo 60. V končni vzorec smo vključili 74 udeležencev, saj smo zajeli tudi tiste, ki so odgovorili vsaj na nekaj Preglednica 1 Delovna mesta udeležencev Delovno mesto f p [%] Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik 13 18 Zdravnik specialist pediatrije 22 30 Zdravnik specialist drugega področja* 4 5 Zdravnik specializant 17 23 146 Psiholog/klinični psiholog 6 8 Fizioterapevt 6 8 Drugo** 6 8 Opombe * Neonatolog, urgenca, pediatrija in endokrinologija, klinični genetik. t ** Strokovna sodelavka, koordinator, delovni terapevt, zaposleni v administraciji, ar dva udeleženca sta odgovorila, da odgovora »ne želita navesti«. h u n vsebinskih vprašanj. Velikost vzorca zato pri posameznih vprašanjih na- ik J rd vajamo sproti. ra B V raziskavi je sodelovalo 58 (78 %) žensk in 15 (20 %) moških, ena et n P oseba pa se glede spola ni želela opredeliti. Starostna struktura udele- ar i žencev je bila naslednja: 13 (18 %) jih je bilo starih do vključno 30 let, 18 rz (24 %) med 31 in 40 let, 20 (27 %) med 41 in 50 let, 23 (31 %) pa več kot an E 50 let. Glede delovne dobe v zdravstvu je 12 (16 %) udeležencev poro- p čalo, da so zaposleni manj kot pet let, 13 (18 %) med pet in deset let, 20 om (27 %) med 11 in 20 le, ter 29 (39 %) več kot 20 let. ia K Večina anketirancev je bila zaposlenih kot zdravniki specialisti pe- a L in diatrije (30 %) in zdravniki specializanti (23 %), sledile so diplomirane ar medicinske sestre oz. zdravstveniki (18 %). Ostali so bili zaposleni kot at psihologi, fizioterapevti ali na drugih delovnih mestih, vsaka od teh sku- j, K el b pin je predstavljala po 8 % udeležencev (preglednica 1). ti Največ anketirancev je bilo zaposlenih na Kliničnem oddelku za ra Š et otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo (16 %) ali pa so se pre- poznali v kategoriji »Drugo« (19 %), ki vključuje tudi zaposlene na več e, P oddelkih. Najmanj jih je delalo v Službi za otroško psihiatrijo, na Kli- ab a H ničnem oddelku za intenzivno terapijo otrok ter v Službi za kardiologi- in ar jo, na oz. v vsakem od teh 3 % ali manj, kar je razvidno v preglednici 2. at K Približno polovica anketirancev (N = 41; p = 55 %) ni bila glasbeno izobraženih, pet (7 %) jih je pridobilo neformalno glasbeno izobrazbo, 21 (28 %) jih je končalo nižjo glasbeno šolo, eden je po zaključeni nižji glasbeni šoli nadaljeval s šolanjem na konservatoriju, a ga ni dokončal, pet (7 %) pa jih je izobraževanje na konservatoriju uspešno zaključilo. Podatke o tem, kako pomembna je za udeležence glasba, predstavljamo v razdelku Rezultati. Preglednica 2 Udeleženci po oddelkih Pediatrične klinike Delovno mesto f p [%] Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne 7 9 bolezni Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in 3 4 nutricionistiko Klinični oddelek za otroško hematologijo in onkologijo 9 12 Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno 12 16 147 nevrologijo Klinični oddelek za nefrologijo 4 5 Klinični oddelek za neonatologijo 6 8 Klinični oddelek za otroško alergologijo, revmatologijo in e 4 5ik klinično imunologijolin Služba za otroško psihiatrijo 1 1 e knič Služba za pljučne bolezni 7 9tria Služba za kardiologijo 3 4ed Klinični oddelek za intenzivno terapijo otrok 2 3ja pb Sprejemno triažni oddelek 2 3se Uprava 4 5a o Drugo 14 19 eg Opombe sk Tri anketiranke so bile hkrati zaposlene na več oddelkih: ena na Kliničnem oddelku za nefrologijo in v timu za paliativno oskrbo otrok, dru- icedin ga na Kliničnem oddelku za neonatologijo in Kliničnem oddelku za intenziv-no terapijo otrok, tretja pa na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo in h m onkologijo, Kliničnem oddelku za neonatologijo ter v Službi za pljučne bolez- če ni. Odgovorov specializantov, ki krožijo po več oddelkih, nismo vključili v fre- e v o kvence posameznih oddelkov, saj so štirje označili vse oddelke, na katerih so že sb krožili, pet pa jih je to navedlo pod možnost Drugo. Vse odgovore smo poenoti-la li in vseh devet specializantov vključili pod kategorijo Drugo. V to kategorijo so oč g bili vključeni tudi odgovori, ki so navajali delo v timu za paliativno oskrbo otrok, a m operacijskem bloku, ambulanti, centru za redke bolezni ter Službi za medicinsko ln rehabilitacijo.vira Zd Merski instrumentarij Za namen raziskave smo v odprtokodni spletni aplikaciji 1KA obliko-vali avtorsko anketo. Anketiranci so najprej podali demografske podat-ke (spol, starost, trajanje zaposlitve, delovno mesto in oddelek), nato pa so opisali vlogo glasbe v svojem življenju, način njenega vključevanja v vsakdan in stopnjo glasbene izobrazbe. Pomembnost glasbe so ocenili na lestvici od 1 do 4, kjer 1 pomeni »Glasba zame sploh ni pomembna«, 4 pa »Glasba je zame izjemno pomembna«. Na enaki lestvici so ocenili tudi pogostost ukvarjanja z glasbo, od 1 (»Zelo redko ali nikoli«) do 4 (»Skoraj vsak dan«). V prvem vsebinskem delu ankete smo raziskova-li stališča o učinkih glasbe na psihofizično zdravje ter vire, iz katerih so udeleženci pridobili znanje o teh učinkih. V osrednjem delu ankete so sledila vprašanja o prisotnosti glasbe v pediatričnem okolju, o namenu in načinu uporabe glasbe pri njiho-vem delu ter o zvrsti glasbe, ki jo pri tem uporabljajo. Pogostost upora- 148 be glasbe pri delu so ocenili na štiristopenjski lestvici (1 – »Nikoli« : 4 – »Pogosto«). Zanimalo nas je tudi, kdo na oddelku izvaja glasbene in-tervencije, ali je prisotna glasbena terapija in kako pomembno se jim zdi njeno vključevanje v delo klinike (1 – »Sploh ni pomembno« : 4 – »Izje- t mno pomembno«). Udeleženci so navedli, v katere namene se na klini- ar ki uporabljajo pozitivni učinki glasbe pri hospitaliziranih otrocih, starših h u in zdravstvenem osebju – v namen čustvene, kognitivne in telesne regu- ik J n lacije, z možnostjo dodatnega odgovora »Drugo«. Za vsako kategorijo rd so ocenili stopnjo uporabe na lestvici od 1 (»Sploh ne«) do 5 (»Zelo veli- ra B ko«), z možnostjo odgovora »Ne vem«. Na enaki lestvici so ocenili tudi et področja, na katerih sami pri sebi prepoznavajo pozitivne učinke glasbe n P na delovnem mestu. Opredelili so dejavnike, ki bi morali biti izpolnje- ar i rz ni za učinkovito izkoriščanje glasbe v podporo psihofizičnemu zdravju an Ep vseh deležnikov na Pediatrični kliniki. Na koncu so opisali primer, ko jih je glasbena intervencija na kliniki zmotila, ter podali svoj osebni pogled om na obravnavano tematiko in vprašanja v anketi. ia K a L ar Postopek zbiranja in obdelave podatkov in j, K Povezavo do spletne ankete smo najprej poslali kontaktni osebi na Pe- at b diatrični kliniki UKC Ljubljana, nato pa se je ta širila po načelu snež- el ti ne kepe – zaposleni so jo delili med sodelavci znotraj svojih oddelkov. ra Š Udeležba je bila prostovoljna, izpolnjevanje ankete pa je udeležencem v et e, P povp rečju vzelo približno šest minut. Udeleženci so bili o namenu in po- ab teku raziskave seznanjeni v obveščenem soglasju, ki je bilo vključeno na a H začetku ankete. V anketni obrazec smo vključili tudi kontaktne podatke in ar raziskovalne skupine ter povezave do spletnih kanalov, kjer lahko zain- at K teresirani spremljajo projekt. Zbiranje podatkov je potekalo od začetka marca do konca maja 2025. Glede na to, da je raziskovanje vloge glasbe v pediatričnem bolniš- ničnem okolju v slovenskem prostoru še v začetni fazi, smo se v tej raz-iskavi osredotočili na širša, eksplorativna vprašanja. Namen takšnega pristopa je bil oblikovati osnovo za nadaljnje, bolj usmerjene raziska-ve in oblikovanje konkretnih hipotez. Analiza zbranih podatkov je bila pretežno opisna in je bila izvedena s pomočjo programskih orodij Excel in RStudio1. Rezultati V nadaljevanju predstavljamo rezultate kvantitativne analize podatkov, zbranih z anketnim vprašalnikom med zaposlenim medicinskim oseb-jem na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Rezultati so razdeljeni po tematskih sklopih, ki sledijo raziskovalnim vprašanjem in zajemajo: po- men glasbe v osebnem in poklicnem življenju anketirancev, njihovo poz- 149 navanje učinkov glasbe na psihofizično zdravje, zastopanost glasbe v pediatričnem okolju, prisotnost in izvajalce glasbenih intervencij na od-delkih, zaznane učinke glasbe na hospitalizirane otroke, njihove star-še in zdravstveno osebje, stališča do glasbene terapije in pogoje za njeno e ik učinkovitejšo implementacijo ter osebna mnenja in izkušnje udeležencev lin z glasbo v kliničnem okolju. e knič Analiza vključuje tudi korelacijske preglede izbranih spremenljivk tr ter kvalitativne povzetke odprtih odgovorov. Rezultati so predstavljeni s iaed pomočjo preglednic in interpretativnih opisov.ja pb Stališča in poznavanje učinkov glasbenih intervencij se eg ni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana dojemajo pomen glasbe v svo- skinic jem osebnem in poklicnem življenju. Analizirani so njihovi odgovori ed glede poznavanja učinkov glasbe na psihofizično zdravje ter viri, iz ka- V tem razdelku so predstavljeni rezultati raziskave o tem, kako zaposle- a o terih so to znanje pridobili. Poglavje vključuje tudi podatke o pogostosti h mče ukvarjan ja z glasbo in načinih, kako jo vključujejo v vsakdan. e v o Pomen glasbe v vsakdanjem življenju pri medicinskem sb la osebju Pediatrične klinike oč g Glasba je za veliko večino udeležencev izjemno pomembna (N = 45; a mln p = 61 %), za malo manjši delež je bolj pomembna kot nepomembna vira (N = 25; p = 34 %), le za peščico je bolj nepomembna kot pomembna Zd (N = 4; p = 5 %), niti en udeleženec pa ni označil, da glasba zanj sploh ni pomembna. Skoraj polovica udeležencev (N = 36; p = 49 %) se z glasbo v svojem osebnem življenju ukvarja skoraj vsak dan, večina se ji posveča nekajkrat na teden (N = 16; p = 22 %) ali občasno (N = 17; p = 23 %), le malo (N = 5; p = 7 %) pa je takih, ki se z glasbo ukvarjajo zelo redko ali nikoli. V preglednici 3 predstavljamo načine, s katerimi udeleženci glas-bo vključujejo v svoje življenje. 1 https://www.R-project.org/. Preglednica 3 Načini vključevanja glasbe v vsakdanje življenje pri medicinskem osebju Pediatrične klinike Načini vključevanja glasbe v življenje f p [%] Poslušanje glasbe med vsakodnevnimi opravili 59 80 Aktivno poslušanje glasbe za sprostitev in užitek 58 78 Igranje glasbila 21 28 150 Petje 26 35 Sodelovanje v glasbeni skupini 7 9 Sodelovanje v pevskem zboru 3 4 Redno obiskovanje glasbenih prireditev 32 43 t Občasno obiskovanje glasbenih prireditev 3 4 h Nič od navedenega ar 0 0 u ik J n rd Znanje o učinkih glasbe pri medicinskem osebju ra B Pediatrične klinike et n P Da so z učinki glasbe na psihofizično zdravje zelo dobro seznanjeni, ar i je zase ocenilo 19 (35 %) udeležencev, bolj dobro kot slabo 18 (33 %), rz bolj slabo kot dobro 17 (31 %) in zelo slabo ena (2 %) udeleženka. Zna- an E nje o učinkih glasbe na psihofizično zdravje so pridobili iz različnih vi- p om rov, kar prikazujemo v preglednici 4. Na to vprašanje je odgovorilo 73 ia K udeležencev. a L Povzemamo, da večina zaposlenih na Pediatrični kliniki UKC in Ljub ljana glasbo dojema kot pomemben del svojega življenja in je dobro ar at seznanjena z njenimi učinki na psihofizično zdravje. Znanje o teh učin- j, K kih najpogosteje pridobivajo iz strokovne in poljudne literature, medtem el b ko je formalno izobraževanje o glasbeni terapiji redko. ti et Učinki glasbenih intervencij na otroke, starše in zaposlene, ra Š e, P zaznani z vidika medicinskega osebja Pediatrične klinike ab V nadaljevanju predstavljamo rezultate, kako zdravstveno osebje na Pe- in diatrični kliniki UKC Ljubljana uporablja glasbo pri svojem delu in kate- a H ar re učinke pri tem zaznava. Predstavljeni so podatki o pogostosti uporabe at glasbe, njenih namenih ter zaznanih učinkih na hospitalizirane otroke, K njihove starše in zaposlene. Analiza vključuje tudi vrste uporabljene glas-be ter izvajalce glasbenih intervencij na oddelkih. Preglednica 4 Viri pridobivanja znanja o učinkih glasbe pri medi- cinskem osebju Pediatrične klinike Vir znanja f p [%] Medicinska fakulteta 8 11 Poljudni tiskani mediji 38 52 Strokovna in/ali znanstvena literatura 40 55 Televizijske in radijske oddaje 24 33 151 Strokovna izobraževanja (konference, simpoziji ipd.) 18 25 Družabna omrežja 16 22 Glasbeni terapevti 10 14 Opombe Kolegi 25 34 e ik Lastna izkušnja 1 1lin Drugo* 1 1e kn *Udeleženka ni navedla, kaj ta drugi vir je.ičtria osebja na Pediatrični kliniki ja pbse Na vprašanje o pogostosti uporabe glasbe pri svojem delu je odgovar- Uporaba glasbe pri bolnišničnem delu medicinskega ed a o jalo 73 udeležencev. Glasbe nikoli ne uporablja 14 (19 %) udeležencev, egsk redko 27 (37 %), občasno 23 (32 %), pogosto pa devet (12 %). Velik de-inic lež (N = 54; p = 82 %) jih glasbo uporablja kot zvočno ozadje, 27 (41 %) ed jih v okviru dela prepeva, šest (9 %) jih igra na inštrumente, ena udele-h m ženka uporablja posnetke s strani YouTube, ena se z glasbo srečuje pri če terapevtskih skupinah, ena je napisala, da glasbo uporablja »kot razu-e v o mevanje izkušenj«, ena glasbe ne uporablja, en udeleženec pa je označil, sb da glasbo uporablja na druge načine, ki jih ni opredelil. Na vprašanje je la odgovorilo 66 udeležencev. Namene, s katerimi pri delu z otroki upora- oč g bljajo glasbo, predstavljamo v preglednici 5, na to vprašanje je odgovo- a mln rilo 70 udeležencev. vi Zvrsti glasbe, ki jih udeleženci uporabljajo pri delu, so predstavlje-raZd ne v preglednici 6. Na to vprašanje je odgovorilo 69 udeležencev. Največ (N = 38; p = 55 %) jih je navedlo, da uporabljajo otroško glasbo, sledita klasična glasba (N = 30; p = 43 %) in popularna glasba (N = 29; p = 42 %). Manj pogosto so bile omenjene improvizirana glasba (N = 10; p = 14 %), ljudska glasba (N = 9; p = 13 %) ter jazz in soul (N = 3; p = 4 %). Nekate-ri udeleženci so navedli, da pri delu z otroki ne uporabljajo glasbe (N = 6; p = 9 %) ali pa so izbrali odgovor »Drugo« (N = 4; p = 6 %). Preglednica 5 Namen uporabe glasbe medicinskega osebja pri bol- nišničnem delu z otroki Namen uporabe glasbe pri delu z otroki f p [%] Preusmerjanje pozornosti 33 47 Zmanjšanje bolečine 16 23 Umiritev in sprostitev otrok 50 71 152 Izboljšanje razpoloženja na oddelku 29 41 Zmanjšanje tesnobe pri otrocih 30 43 Zmanjšanje tesnobe pri starših 15 21 Izboljšanje počutja zaposlenega medicinskega osebja 26 37 t Med preiskavami telesne zmogljivosti 1 1 h Drugo* ar 3 4 u ik J Ne uporabljajo glasbe pri delu z otroki 2 3 n Opombe *Udeleženci niso navedli, kaj je ta drugi namen. rd et Preglednica 6 ra B Uporabljene zvrsti glasbe s strani medicinskega oseb-n P ja na Pediatrični kliniki ar i Zvrst glasbe f p [%] rz an E Klasična glasba 30 43 p Ljudska glasba 9 13 om Improvizirana glasba 10 14 ia K Popularna glasba 29 42 in Jazz, soul 3 4 ar a L at Otroška glasba 38 55 j, K Drugo* 4 6 el b ti Ne uporabljajo glasbe pri delu z otroki 6 9 ra Š Opombe *Ena udeleženka je napisala, da je uporabljena zvrst odvisna od bol-et nika, s katerim dela; druga, da uporablja glasbo, ki jo poslušajo otroci; tretji upo- e, P rablja beli šum; četrta pa je napisala »skupaj s tehnikami sproščanja«. ab in Izvajalci glasbenih intervencij na Pediatrični kliniki a H ar at Večina udeležencev (N = 43; p = 63 %) navaja, da glasbene intervenci- K je na njihovem oddelku izvajajo Rdeči noski. Sledijo bolnišnični učite-lji (N = 28; p = 41 %) in vabljeni glasbeniki ter študenti Akademije za glasbo (N = 25; p = 37 %). Med ostalimi izvajalci so bili omenjeni tudi medicinske sestre oz. zdravstveni tehniki (N = 24; p = 35 %), glasbe-ni terapevti (N = 15; p = 22 %), starši (N = 14; p = 21 %) in otroci sami (N = 12; p = 18 %). Manj pogosti odgovori vključujejo zdravnike (N = 10; Preglednica 7 Izvajalci glasbenih intervencij na Pediatrični kliniki Izvajalci glasbenih intervencij na oddelku f p [%] Medicinske sestre/zdravstveni tehniki 24 35 Delovni terapevti 1 1 Fizioterapevti 1 1 Zdravniki 10 15 Glasbeni terapevti 15 22 153 Starši 14 21 Bolnišnični učitelji 28 41 Vzgojitelji na oddelku 4 6 Rdeči noski 43 63 e Otroci sami ik 12 18 lin Opombe Vabljeni glasbeniki in študenti Akademije za glasbo 25 37 e kn Nihče 2 3ičtria Drugo* 6 9ed * Ena udeleženka je odgovorila, da ona osebno, ena je odgovorila, da ja p ne ve, eden je navedel radio, eden predvajanje prosto dostopne glasbe, dva sta iz-bse brala možnost »Drugo«, a nista navedla, kdo to je.a o p = 15 %) in vzgojitelje na oddelku (N = 4; p = 6 %). Le redki so odgovo- skineg rili, da nihče ne izvaja glasbenih intervencij (N = 2; p = 3 %) ali pa so na- ic vedli »Drugo« (N = 6; p = 9 %), kar prikazuje preglednica 7. ed h m Zaznani pozitivni učinki glasbe pri hospitaliziranih otrocih, če njihovih starših in bolnišničnem osebju e v osb Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri se na pediatrični kliniki pozitiv-la je pogostost uporabe pozitivnih učinkov glasbe za različne namene pri a mln treh skupinah: hospitaliziranih otrocih, starših pediatričnih bolnikov in ne učinke glasbe uporablja za različne namene. Preglednica 8 prikazu- oč g zdravstvenem osebju. Uporaba glasbe je bila ocenjena glede na tri glav- vi ra ne funkcije: čustveno, miselno in telesno regulacijo. Pri hospitaliziranih Zd otrocih je bila uporaba glasbe najpogosteje povezana s čustveno regula-cijo (M = 3,7; SD = 1,0), kar kaže na pogosto uporabo glasbe za zmanj-ševanje tesnobe, spodbujanje pozitivnih čustev in zmanjševanje stresa. Tudi miselna in telesna regulacija (oboje M = 3,4; SD = 1,1) sta bili ocen-jeni kot zmerno pogosta načina uporabe glasbe. Pri starših pediatričnih bolnikov so bile vse tri funkcije glasbe ocenjene nekoliko nižje, vendar še vedno v območju zmerne uporabe. Najvišje je bila ocenjena čustvena re-gulacija (M = 3,3; SD = 1,0), sledita miselna in telesna (oboje M = 3,0; Preglednica 8 Zaznani pozitivni učinki glasbe pri hospitaliziranih otrocih, njihovih starših in bolnišničnem osebju Nameni uporabe pozitivnih učinkov glasbe M SD N* HOSPITALIZIRANI OTROCI Čustvena regulacija 3,7 1 64 (npr. zmanjševanje tesnobnosti, spodbujanje pozitivnih čustev, zmanjševanje stresa) 154 Miselna regulacija 3,4 1,1 63 (npr. odvračanje pozornosti, boljša koncentracija, priklic pozitivnih spominov) Telesna regulacija 3,4 1 63 ar (npr. telesna sproščenost, telesna aktivacija, zmanjševanje t h doživljanja bolečine) u ik J Drugo n rd STARŠI PEDIATRIČNIH BOLNIKOV ra B et Čustvena regulacija 3,3 1 61 n P (npr. zmanjševanje tesnobnosti, spodbujanje pozitivnih ar i čustev, zmanjševanje stresa) rz Miselna regulacija 3 1 61 an Ep (npr. odvračanje pozornosti, boljša koncentracija, priklic om pozitivnih spominov) ia K Telesna regulacija 3 1,1 61 a L (npr. telesna sproščenost, telesna aktivacija, zmanjševanje in doživljanja bolečine) ar at Drugo j, K el ZDRAVSTVENO OSEBJE b ti ra Š Čustvena regulacija 3,3 1,1 62 et (npr. zmanjševanje tesnobnosti, spodbujanje pozitivnih e, P čustev, zmanjševanje stresa) ab Miselna regulacija 3 1,1 62 a H (npr. odvračanje pozornosti, boljša koncentracija, priklic in ar pozitivnih spominov) at K Telesna regulacija 3,2 1,1 62 (npr. telesna sproščenost, telesna aktivacija, zmanjševanje doživljanja bolečine) Drugo Preglednica 9 Področja zaznanih pozitivnih učinkov glasbe pri pe- diatričnem bolnišničnem osebju Prepoznana področja učinkov glasbe M SD N* Komunikacija 3,0 1,2 60 Medosebni odnosi 3,2 1,1 60 Vzdušje na delovnem mestu 3,9 1,0 61 Pozornost 3,2 1,2 60 155 Reševanje problemov 2,9 1,2 61 Samozavest 3,0 1,3 60 Čuječnost 3,3 1,2 61 Zmanjševanje stresa 3,8 1,0 60 e ik Obvladovanje delovnih obremenitev 3,6 1,2 61lin e k n SD = 1,0). Zdravstveno osebje je prav tako najpogosteje zaznavalo upo- ič tr rabo glasbe za čustveno regulacijo (M = 3,3; SD = 1,1), sledita telesna ia (M = 3,2; SD = 1,1) in kognitivna regulacija (M = 3,0; SD = 1,1). Stan- ed dardni odkloni pri vseh skupinah kažejo na zmerno variabilnost v zaz- ja pb navanju pozitivnih učinkov uporabe glasbe. se Udeleženci so razmislili tudi o tem, na katerih področjih sami pri a o sebi prepoznavajo pozitivne učinke glasbe na svojem delovnem mestu v skineg Pediatrični kliniki. Njihove odgovore prikazujemo v preglednici 9. Naj- iced višje so ocenili vpliv glasbe na vzdušje na delovnem mestu (M = 3,9), zmanjševanje stresa (M = 3,8) in obvladovanje delovnih obremenitev (M h mče = 3,6;). Zmerno visoke ocene so prejela področja čuječnosti (M = 3,3), medosebnih odnosov in pozornosti (obe M = 3,2), nekoliko nižji pa ko- e v osb munikacija in samozavest (obe M = 3,0). Najmanjši učinek glasbe so ude-la leženci zaznali pri reševanju problemov (M = 2,9;).oč g V sklepu izpostavljamo, da zdravstveno osebje prepoznava števil- a m ne pozitivne učinke glasbe pri otrocih (sproščanje, zmanjšanje tesnobe, viln izboljšanje razpoloženja), starših (pomiritev) in sebi (zmanjšanje stre- ra Zd sa, boljše počutje). Glasba se v kliničnem okolju uporablja na različne načine – kot zvočno ozadje, pri prepevanju in igranju instrumentov –, najpogosteje pa jo izvajajo Rdeči noski, bolnišnični učitelji in vabljeni glasbeniki. Poznavanje in prisotnost glasbene terapije na Pediatrični kliniki z vidika medicinskega osebja Pediatrične klinike Na vprašanje o prisotnosti glasbene terapije na oddelku, kjer so zaposle-ni, je odgovorilo 62 zdravstvenih delavcev. Med njimi jih je 16 (26 %) po-ročalo, da je glasbena terapija na njihovem oddelku prisotna, 35 (56 %) jih je navedlo, da je ni, 11 (18 %) pa jih ni vedelo, ali se izvaja. Na vpra-šanje o pomenu vključevanja glasbene terapije v klinično prakso je odgo- 156 vorilo 61 udeležencev. Od teh jih je 30 (49 %) ocenilo, da je vključevanje izjemno pomembno, 26 (43 %) jih meni, da je bolj pomembno kot nepo-membno, štirje (7 %) so ocenili, da je bolj nepomembno kot pomembno, eden (2 %) pa je menil, da vključevanje sploh ni pomembno. t Eksploratorno smo preverili povezave med prepričanjem o po- ar h membnosti vključevanja glasbene terapije v delo na Pediatrični kliniki u in tremi spremenljivkami: (1) seznanjenost z učinki glasbe na psihofizič- ik J n no zdravje, (2) subjektivna pomembnost glasbe za posameznika ter (3) rd starost udeležencev. Analizo smo izvedli s Spearmanovim koeficientom ra B et korelacije. Zaradi velikosti vzorca rezultate interpretiramo z določeno n P mero previdnosti. ar i Pri podatkih se je pokazala srednje visoka pozitivna korelacija med rz prepričanjem o pomembnosti vključevanja glasbene terapije v delo na Pe- an Ep diatrični kliniki in seznanjenostjo z učinki glasbe na psihofizično zdrav- om S je (r = 0,49; p < 0,000; N = 49). Malo nižja, a prav tako pomembna in ia K pozitivna je korelacija med pomembnostjo vključevanja glasbene terapi- a L je v delo na Pediatrični kliniki in pomembnostjo, ki jo ima za udeležence in glasba (r S = 0,28; p = 0,029; N = 61). Povezava prepričanja o pomembnos-ar at ti vključevanja glasbene terapije v delo na Pediatrični kliniki s starostjo j, K pa se je izkazala za nepomembno (r S = – 0,02; p = 0,872; N = 61). el b ti Čeprav skoraj 92 % udeležencev meni, da je vključevanje glasbene terapije v klinično prakso pomembno ali izjemno pomembno, jo le 26 % ra Š et zaznava kot prisotno na svojem oddelku. Analiza je pokazala, da se večja e, P seznanjenost z učinki glasbe in osebna vrednost, ki jo posameznik pripisuje ab glasbi, pomembno povezujeta pri podpori vključevanju glasbene terapije. a H in at Pogoji za učinkovitejšo implementacijo glasbene terapije ar K z vidika medicinskega osebja Pediatrične klinike V nadaljevanju predstavljamo, kaj bi zdravstveno osebje potrebovalo za boljšo vključitev glasbene terapije v klinično prakso. Izpostavljeni so ključni pogoji, kot so prisotnost glasbenih terapevtov, dodatna izobraže-vanja in ustrezna oprema. Vključeni so tudi predlogi za izboljšave iz od-prtih odgovorov. Zaznani spodbujevalni dejavniki za implementacijo glasbene terapije v delo na Pediatrični kliniki Udeležence smo vprašali, kaj bi potrebovali, da bi lahko bolje izkoris-tili učinke glasbe na psihofizično zdravje socialnih deležnikov (hospi-taliziranih otrok, njihovih staršev, medicinskega osebja) na Pediatrični kliniki. Odgovore 60 udeležencev prikazujemo v preglednici 10. Najpo-gosteje izpostavljen dejavnik je bila večja prisotnost zaposlenih glasbenih terapevtov, ki jo je navedlo 63 %udeležencev. Sledita boljše poznavanje 157 učinkov glasbe, kar je omenilo 57 % udeležencev, ter dodatna strokovna usposabljanja na temo glasbene medicine, kar je bilo prisotno pri naved-bah 42 % udeležencev in kaže na potrebo po večji strokovni podprtosti ter ozaveščenosti. Enak delež udeležencev je izpostavil tudi potrebo po e ik več časa za izvajanje glasbenih aktivnosti, medtem ko jih je 43 % pou-lin darilo pomen boljše tehnične opreme za predvajanje glasbe. Le manjši e kn delež (7 %) je kot oviro prepoznal pomanjkanje finančnih sredstev. Pod ičtr kategorijo »Drugo«, ki jo je izbralo 12 % udeležencev, so bili navede-ia ni različni predlogi. Nekatere udeleženke so izpostavile potrebo po po- ed gostejšem vključevanju glasbe ter izboljšanju prostorskih pogojev, ki bi ja pb omogočali boljšo slišanost in manj hrupa v čakalnicah ter jedilnici. Ena se je posebej poudarila, da bi bilo treba zmanjšati število osebja v prostorih a oeg in omiliti stresno vzdušje, ki ga med drugim vzbuja tudi klicanje pacien-sk tov po zvočnikih. Drugi so opozorili na potrebo po večji ozaveščenosti inic zaposlenih in omogočanju lastne izkušnje z vplivom glasbe, na željo po ed boljši organizaciji in volji za izvajanje intervencij ter na potrebo po po- h m večanju dostopnosti glasbe, ki naj ne bi bila omejena le na osebne napra- če prisotnosti glasbe v delovnem okolju in kot pomoč pri delu s pacienti ter sbla starši, ne pogrešajo pa aktivne vključenosti v glasbeno terapijo za za- ve. Prav tako se skozi odgovore udeležencev raziskave kaže, da si želijo e v o poslene. Najpomembnejša pa je ugotovitev, kako močno so udeleženci oč g zaznali in opazili spremembo vzdušja na kliniki ob prisotnosti glasbenih a mln obiskov študentov Akademije za glasbo in glasbene terapevtke pri paci-vira entih. Ti rezultati poudarjajo, da so za učinkovitejšo uporabo glasbe v Zd kliničnem okolju ključni tako kadrovski kot organizacijski in infrastruk- turni dejavniki. Zaznani negativni vidiki uporabe glasbe na Pediatrični kliniki z vidika medicinskega osebja Zanimalo nas je tudi, v katerih primerih so glasba in glasbene interven-cije na Pediatrični kliniki lahko zaznane kot moteče ali odveč. Na to Preglednica 10 Dejavniki za boljšo izrabo učinkov glasbe Spodbujevalni dejavniki f p [%] Boljše poznavanje učinkov glasbe 34 57 Dodatna strokovna usposabljanja na temo glasbene medicine 25 42 Zaposleni glasbeni terapevti 38 63 Več časa 25 42 158 Boljša tehnična oprema za predvajanje glasbe 26 43 Več denarja 4 7 Drugo* 7 12 ar vprašanje je odgovorilo 20 udeležencev. Večina (N = 11) jih je navedla, h u t ik J da nimajo izkušenj, ko bi se jim glasba zdela odveč. Eden izmed njih je n zapisal: rd ra B Takšnega primera ne poznam. Vedno je bila glasba zelo lepo et sprejeta, še posebno z vidika otrok. Pogosto v družbi glasbeni-n P kov odhajaš iz še bolj nasmejanega oddelka, kot je bil ob priho- ar i du, kar je čudovita izkušnja. rz an E Kljub temu so nekateri opozorili na pomen ustrezne izbire in kontekst- p u alne prilagoditve glasbe. Dva udeleženca sta poudarila, da glasba ni mote- om ča, če je strokovno izbrana glede na potrebe otrok, staršev in zaposlenih. ia K Glasba ni nikoli odveč, če je strokovno izbrana glede na to, kaj in otroci, s4tarši, zaposleni potrebujejo. a L ar at Drugi udeleženci so izpostavili konkretne okoliščine, v katerih je j, K el glasba lahko moteča. Med njimi je bil pogost razlog neustrezen izbor glasbe. b ti Ob neustreznem izboru glasbe (radijski program, glasba iz ra Š televizijskega programa) v skupnih prostorih (preddverje, et čakalnice). e, P ab Več udeležencev je opozorilo na neusklajenost glasbe s čustvenim stanjem a H prisotnih. Ena udeleženka je izpostavila, da je glasba lahko moteča med in ar pogovori s pacienti in starši. at K Glasna glasba v bolniških prostorih moti mojo dejavnost, na primer nekdo igra veselo otroško pesem, da bi razveselil bolni- ka v sosednji sobi, jaz se pogovarjam s staršem v stiski in ta glas-ba ni usklajena z doživljanji starša. Pojavljale so se tudi omembe organizacijskih in prostorskih omejitev. Ena udeleženka je zapisala, da je glasba lahko odveč, kadar so zdravstveni delavci zelo obremenjeni, imajo veliko stresa in težkih primerov, gostu-joči glasbeniki pa so pri delu v napoto. Druga je opozorila, da je glas-ba lahko moteča v primeru nujnih stanj. Eden izmed udeležencev je izpostavil, da lahko glasba ovira spanje novorojenčkov, ki je za njiho-vo okrevanje ključnega pomena, drugi pa je zapisal, da »lahko ovira po-tek nekaterih preiskav (npr. EEG itd.).« Ena udeleženka je menila, da je glasba moteča, kadar je pacientov veliko in kadar ti ne morejo obiskati igralnice ali zapustiti sobe. Eden izmed udeležencev pa je poudaril, da je 159 glasba lahko odveč, kadar se jo vsiljuje. Ti odgovori kažejo, da večina udeležencev glasbo dojema kot po-zitivno in dobrodošlo, vendar hkrati opozarjajo na pomen premišljene, strokovno vodene in kontekstualno občutljive uporabe glasbe v klinič- e ik nem okolju.lin Povzemamo, da zaposleni kot ključne pogoje za boljšo implementa-e k cijo glasbene terapije navajajo prisotnost usposobljenih glasbenih tera-nič pevtov, dodatna izobraževanja, ustrezno tehnično opremo in več časa tria za izvajanje intervencij. V odprtih odgovorih so izpostavili tudi potrebo ed po zmanjšanju hrupa, večji dostopnosti glasbe in kontekstualno občutlji- ja pb vi uporabi glasbenih vsebin.se Diskusija a o eg V naši raziskavi smo želeli preučiti stališča in posredne učinke glasbe- sk in nih intervencij pri medicinskemu osebju na Pediatrični kliniki UKC ic Ljubljana. Pri tem nas je zanimalo, kako močno prisotnost glasbe v bol- ed nišničnem okolju vpliva na zaposlene, tudi takrat, ko gre za glasbene in- h m tervencije, ki niso prvenstveno namenjene njim, temveč pacientom in e v oče njihovim staršem. sbla Kot smo opisali v uvodu, večina raziskav na tem področju dokazu- je, da redna uporaba glasbene terapije v delovnem okolju zdravstvene- oč g ga osebja lahko pomembno prispeva k zmanjšanju stresa ter izboljšanju a mln njegovega delovnega zadovoljstva in psihološkega počutja. Pri tem gre vi lahko za neposredno vključenost osebja v tedenske glasbene seanse, ki raZd jih vodi usposobljen glasbeni terapevt. Te zaposlenim omogočajo spro- stitev in izražanje čustev skozi aktivno muziciranje, petje ter improvi-zacijo, kar spodbuja povezanost znotraj tima in izboljšuje komunikacijo (De Witte idr., 2022; Kacem idr., 2020). Poleg tega je pomembno, da zdravst veno osebje pridobi osnovna znanja o uporabi glasbe kot orodja za obvladovanje stresa, kar lahko vključuje preproste tehnike, kot so rit-mično dihanje, prepevanje ali tonske vaje (Kennedy idr., 2014). Širša in-tegracija glasbe v delovno okolje presega terapevtske seanse in vključuje ustvarjanje prostorov za sprostitev z ambientalno glasbo ali organizacija glasbenih dogodkov in posredno prispeva k izboljšanju delovne klime ter medosebnih odnosov (Cincinnati Children’s Hospital, b. l. ; Wilson idr., 2016). Glede prvega raziskovalnega vprašanja o stališčih in poznavanju učin- kov glasbenih intervencij v pediatričnem bolnišničnem okolju pri zdravstvenem oseb-ju rezultati raziskave kažejo, da večina zaposlenih na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana glasbo dojema kot pomemben del svojega življenja in 160 kot potencialno koristno orodje v klinični praksi. Kar 61 % udeležencev je ocenilo, da je glasba zanje izjemno pomembna, skoraj polovica pa se z njo ukvarja skoraj vsak dan. Večina udeležencev je svojo seznanjenost z učinki glasbe na psihofizično zdravje ocenila kot dobro ali zelo dobro, t pri čemer so kot glavne vire znanja navedli strokovno literaturo, poljud- ar ne medije in izkušnje kolegov. Le manjšina je tovrstno znanje pridobila h u v okviru formalnega medicinskega izobraževanja, kar kaže na potrebo ik J n po večji integraciji vsebin o glasbeni terapiji v izobraževalne programe rd za zdravstvene delavce. Stališča do glasbenih intervencij so izrazito po- ra B zitivna, saj jih večina prepoznava kot sredstvo za izboljšanje razpoložen- et ja, zmanjšanje stresa in krepitev medosebnih odnosov, kar je skladno z n P ugotovitvami tujih raziskav (De Witte idr., 2022; Finnerty idr., 2022). ar i rz V povezavi z drugim raziskovalnim vprašanjem, ki se nanaša na an Ep učinke glasbenih intervencij pri hospitaliziranih otrocih, njihovih starših in zdra- vstvenem osebju, so udeleženci raziskave prepoznali številne pozitivne om učinke. Pri otrocih so te najpogosteje opazili kot umiritev in sprostitev, ia K zmanjšan je tesnobe, preusmerjanje pozornosti ter izboljšanje razpolože- a L in nja. Opazili so tudi, da je imela glasba učinek podpore pri zmanjševa- ar nju bolečine pred, med in po posegih. Manj izraziti so bili učinki glasbe at na starše. Še vedno pa je bilo opazno, da se je ob glasbi njihova tesnoba j, K el b zmanjšala in razpoloženje izboljšalo. Zdravstveno osebje učinke glasbe ti pri sebi prepoznava predvsem na področjih čustvene regulacije, zmanj- ra Š et šanja stresa in izboljšanja počutja. Glasba se je v primeru naše raziskave v kliničnem okolju uporabila e, P na različne načine – kot zvočno ozadje, med glasbenimi obiski, za prepe- ab a H vanje in igranje instrumentov ter v sklopu glasbene terapije pri določenih in ar pacientih. Kot zelo pomembna se kaže raznolikost pristopov in možnost at K za individualizirano uporabo. Ti učinki so skladni z ugotovitvami razis- kav, ki potrjujejo, da glasbena terapija izboljšuje psihološko odpornost in zmanjšuje čustveno izčrpanost zaposlenih v zdravstvu (Bittel idr., 2023; Finnerty idr., 2022; Rodríguez-Rodríguez idr., 2024). Glede tretjega raziskovalnega vprašanja, ki se osredinja na poznavan- je glasbene terapije, njeno zaznano pomembnost in pogostost izvajanja na oddel-kih, rezultati kažejo na razkorak med zaznano vrednostjo in dejansko implementacijo. Čeprav večina zaposlenih izraža visoko podporo vključevan ju glasbene terapije v klinično prakso – približno 91,8 % jih meni, da je vključevanje pomembno ali izjemno pomembno –, jih le 26 % poroča, da je terapija prisotna na njihovem oddelku. Več kot polo-vica udeležencev meni, da glasbene terapije na njihovem oddelku ni, sko-raj petina pa o tem ni prepričana. Korelacijska analiza je pokazala, da obstaja statistično značilna povezava med prepričanjem o pomembnos- ti glasbene terapije in seznanjenostjo z njenimi učinki (r = 0,49; p < S 161 0,000), kar potrjuje, da večja informiranost vodi v večjo podporo. Istoča-sno pa se razkrivata tudi preobremenjenost osebja in potreba po vključe-vanju posebej šolanega kadra, ki bi skrbel za individualizirano in široko prisotnost glasbe v bolnišničnem okolju. e ik V okviru četrtega raziskovalnega vprašanja, ki se nanaša na dejav-lin nike, potrebne za boljšo izvedbo glasbene terapije, so udeleženci izpostavili več e k ključnih pogojev. Najpogosteje so navedli potrebo po zaposlenih glas-nič benih terapevtih, boljše poznavanje učinkov glasbe, dodatna strokovna tria usposabljanja, več časa za izvajanje intervencij in boljšo tehnično opre-ed mo za predvajanje glasbe. Le manjši delež je izpostavil potrebo po do- ja pb datnih finančnih sredstvih, kar kaže, da so ovire pogosto organizacijske se narave. V odprtih odgovorih so udeleženci poudarili tudi potrebe po a o zmanjšanju hrupa v čakalnicah, izboljšanju prostorskih pogojev in več-egsk ji dostopnosti glasbe za osebje. Nekateri so opozorili, da mora biti glasba inic skrbno izbrana in prilagojena kontekstu, saj lahko v določenih situacijah ed – npr. ob nujnih stanjih ali med pogovori s starši v stiski – deluje mote-h m če. Ti pogoji so primerljivi s praksami v tujini. Npr., program Harmony če in the Workplace v Cincinnati Children’s Hospital vključuje redne glas-e v o bene seanse, ambientalno glasbo in sodelovanje z glasbenimi terapevti, sb kar prispeva k izboljšanju delovne klime in večji empatiji do pacientov la (Cincinnati Children’s Hospital, b. l.). Podobno program Music Gives to oč g St. Jude Kids vključuje tudi zaposlene in s pomočjo žive glasbe ustvarja a mln prijetnejše in bolj čustveno podporno delovno okolje (St. Jude Children’s vi Research Hospital, 2017).raZd Skupno rezultati raziskave potrjujejo, da zaposleni menijo, da ima glasba pomembno v vlogo v pediatričnem bolnišničnem okolju, ne le kot podpora pacientom, temveč tudi kot orodje za krepitev duševnega zdravja in delovne učinkovitosti zdravstvenega osebja. Po mnenju zapos-lenih na Pediatrični kliniki glasbene intervencije prispevajo k ustvarjan-ju spodbudnega, čustveno varnega in terapevtskega okolja, ki podpira zdravljenje in izboljšuje kakovost oskrbe. Vendar pa njihova implemen-tacija zahteva sistematično in sistemsko podporo, izobraževanje in vklju-čevanje glasbenih terapevtov v interdisciplinarne time. Rezultati naše raziskave potrjujejo, da se glasbene intervencije po- membno pozitivno povezujejo s psihofizičnim blagostanjem zaposlenih v pediatričnem bolnišničnem okolju. Udeleženci poročajo o zmanjša-nju stresa, izboljšan ju razpoloženja in krepitvi timske povezanosti, kar je v skladu z izsledki predhodnih raziskav (Andani idr., 2025; Bittel idr., 2023; Finnerty idr., 2022; De Cunto Taets idr., 2013). Pozitivni učinki so bili zaznani tudi pri hospitaliziranih otrocih in njihovih starših, zlasti na 162 področjih čustvene regulacije in zmanjšanja tesnobe (Lopes-Júnior idr., 2020; Tucquet in Leung, 2014; Ullán in Belver, 2021). Pomembna ugotovitev, ki izhaja iz raziskave, je ambivalenten odnos zaposlenih do izvedbe glasbenih intervencij: čeprav visoko cenijo njihov t prispevek k delovnemu okolju in počutju, jih večina izraža pričakova- ar nje, da naj njihovo izvedbo prevzamejo zunanji strokovnjaki, predvsem h u usposobljeni glasbeni terapevti. Medicinsko osebje se ne vidi kot primar- ik J n ni izvajalec teh intervencij, temveč kot podporni člen, ki prepoznava rd njihove koristi, vendar potrebuje ustrezno organizacijsko in kadrovsko ra B podporo za njihovo trajnostno vključitev v klinično prakso. et V luči teh ugotovitev se kot posebej relevantna kaže okoljska glasbe-n P na terapija (EMT), ki poudarja kontekstualno občutljivo, strokovno vo-ar i rz deno rabo žive glasbe za oblikovanje čutno in čustveno varnega okolja an Ep (Stewart in Schneider, 2000). Tak pristop omogoča celostno vključevan- je glasbe kot podpornega dejavnika v klinično okolje – brez dodatnega om bremena za zdravstveno osebje. ia K Na tej podlagi priporočamo nadaljnji razvoj institucionalnih stra- a L in tegij, ki bodo omogočile sistematično vključevanje glasbene terapije v ar bolnišnično prakso, pri čemer naj bodo ključni poudarki na interdiscip- at linarnem sodelovanju, zaposlovanju glasbenih terapevtov ter izobraže- j, K el b vanju zaposlenih o terapevtskem potencialu glasbe. ti ra Š Sklep et e, P Ugotavljamo, da glasba v bolnišničnem okolju ni le estetski dodatek, ab temveč pomemben element celostne obravnave, ki lahko izboljša kako- a H vost življenja vseh vključenih. Vloga glasbe presega terapevtski učinek in ar na paciente – pomembno učinkuje tudi na medicinsko osebje, ki se vsa- at K kodnevno sooča z visoko stopnjo stresa in čustvene obremenitve. Rezultati raziskave potrjujejo, da ima glasba pomembno vlogo v pe- diatričnem bolnišničnem okolju, saj jo medicinsko osebje prepoznava kot sredstvo za izboljšanje psihofizičnega počutja, zmanjševanje stresa in krepitev medosebnih odnosov. Ugotovitve kažejo na visoko podporo vključevanju glasbene terapije v klinično prakso, vendar tudi na razkorak med zaznano vrednostjo in dejansko prisotnostjo tovrstnih intervencij na oddelkih. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju stališč in po-treb medicinskega osebja glede glasbenih intervencij ter osvetljuje pogo-je, ki bi omogočili njihovo učinkovitejšo implementacijo. Med ključnimi dejavniki so izpostavljeni dostop do usposobljenih glasbenih terapevtov, dodatna izobraževanja, ustrezna infrastruktura in časovne možnosti za izvajanje intervencij. Poleg kvantitativnih podatkov so dragocen vpogled ponudila tudi osebna mnenja udeležencev, ki poudarjajo pomen čustve- ne podpore, individualnega pristopa in strokovno utemel jene uporabe 163 glasbe. Ti odzivi potrjujejo, da glasbene intervencije niso le terapevtsko orodje za paciente, temveč tudi pomemben vir opolnomočenja in dobre-ga počutja za zdravstveno osebje. spremljale dolgoročne učinke glasbene terapije na delovno klimo, zado-V prihodnje bi bilo smiselno izvesti longitudinalne raziskave, ki bi e iklin voljstvo zaposlenih in kakovost oskrbe. Priporočljivo bi bilo razviti tudi e k smernice za sistematično vključevanje glasbenih terapevtov v klinične nič time ter raziskati možnosti za vključevanje drugih oblik umetniških tera-tria pij. Poudarek naj bo na interdisciplinarnem sodelovanju in prilagajan ju ed intervencij specifičnim potrebam posameznih oddelkov. Glasbene inter- ja pb vencije tako lahko postanejo del trajnostne strategije za izboljšanje de-se lovnega okolja, preprečevanje izgorelosti in krepitev timske povezanosti. a o Za uresničitev tega potenciala pa je nujna institucionalna podpora, ki egsk vključuje sistematično izobraževanje, zaposlovanje glasbenih terapevtov inic in oblikovanje smernic za implementacijo glasbene terapije v klinično ed prak so. Le tako bo mogoče ustvariti bolnišnično okolje, ki bo celostno h m podpiralo tako paciente kot tudi tiste, ki zanje skrbijo.če Literatura e v o Andani, Y., Shatri, H., Koesnoe, S., Yunir, E., Wiguna, T., Wibowo, H., lasb Sawitri, D. R., Sarwono, S. J., Mansyur, M., Ricardo, W., Katarina, oč g Bittel, C. L., Beckman, C. in Carrega, J. (2021). Impact of live therapeutic M., in Anggono, R. F. (2025). Effects of traditional music therapy on a m the psycho-neuro-immuno-endocrine aspect of burnout syndrome in lnvi healthcare workers: A randomized controlled trial. Narra J, 5(1), e1686. raZd music on stress levels among healthcare workers in COVID-19 critical care units. Interprofessional Journal of Healthcare and Research, 1(2), 45–54. Bittel, K. M., O‘Neill, A. E., in Rudd, E. (2023). Pediatric staff and their perceptions of music therapy services. Journal of Pediatric Nursing, 77, 63– 73. Cincinnati Children’s Hospital. (B. l.). Workforce well-being. https://www .cincinnatichildrens.org/careers/well-being De Cunto Taets, G. G., Borba-Pinheiro, C. J., de Figueiredo, N. M., in Dantas, E. H. (2013). Impacto de um programa de musicoterapia sobre o nível de estresse de profissionais de saúde. Revista brasileira de enfermagem, 66(3), 385–390. De Witte, M., Pinho, A. D. S., Stams, G. J., Moonen, X., Bos, A. E., in Van Hooren, S. (2022). Music therapy for stress reduction: A systematic review and meta-analysis. Health Psychology Review, 16(1), 134–159. Finnerty, R., Zhang, K., Tabuchi, R. A., in Zhang, K. (2022). The use of music to manage burnout in nurses: A systematic review. American journal of health promotion, 36(8), 1386–1398. 164 Ford, B. Q., Lam, P., John, O. P., in Mauss, I. B. (2018). The psychological health benefits of accepting negative emotions and thoughts: Laboratory, diary, and longitudinal evidence. Journal of Personality and Social Psychology, 115(6), 1075–1092. Kacem, I., Kahloul, M., El Arem, S., Ayachi, S., Hafsia, M., Maoua, M., t Ben Othmane, M., El Maalel, O., Hmida, W., Bouallague, O., Ben ar Abdessalem, K., Naija, W., & Mrizek, N. (2020). Effects of music h u therapy on occupational stress and burn-out risk of operating room ik J staff. The Libyan Journal of Medicine, 15(1), 1768024. n rd Lopes-Júnior, L. C., Bomfim, E., Olson, K., Neves, E. T., Silveira, D. S. C., ra B Nunes, M. D. R., Nascimento, L. C., Pereira-da-Silva, G., in Lima, R. et A. G. (2020). Effectiveness of hospital clowns for symptom management n P in paediatrics: Systematic review of randomised and non-randomised ar i controlled trials. British Medical Journal, 371, m4290. rz Rodríguez-Rodríguez, R. C., Noreña-Peña, A., Cháfer-Bixquert, T., an E González de Dios, J., in Solano Ruiz, C. (2024). The perception of p healthcare professionals, through their own personal experiences, of the om use of music therapy in hospitalised children and adolescents. Journal of ia K Pediatric Nursing, 77, 63–73. a L Stewart, K., in Schneider, S. (2000). The effects of music therapy on the in sound environment in the NICU: A pilot study. V J. Loewy (ur.), Music ar therapy in the neonatal intensive care unit (3. izd., str. 85–100). Armstrong. at j, K St. Jude Children‘s Research Hospital. (2017, 3. avgust). Music gives to St. Jude el Kids Day invites artists, fans and venues to share what. PR Newswire. https:// b ti www.prnewswire.com/news-releases/music-gives-to-st-jude-kids-day ra Š -invites-artists-fans-and-venues-to-share-what-musicgives-you-and et -share-and-tag-stjude-on-august-4-300499196.html e, P Thörn, A., Brown, K., Tolland, M., in Read, J. (2023). Pediatric staff and ab their perceptions of music therapy services. Journal of Pediatric Nursing, a H 73, e138–e145. in Tucquet, B., in Leung, M. (2014). Music therapy services in pediatric ar at oncology: A national clinical practice review. Journal of Pediatric Oncology K Nursing, 31(6), 327–338. Ullán, A. M., in Belver, M. H. (2021). Visual arts in children’s hospitals: Scoping review. Health Environments Research and Design Journal, 14(4), 339–367. Ulrich, R. S., Zimring, C., Zhu, X., DuBose, J., Seo, H. B., Choi, Y. S., Quan, X., in Joseph, A. (2008). A review of the research literature on evidence-based healthcare design. Health Environments Research and Design Journal, 1(3), 61–125. Weinstock, J. (2024, 4. marec). CHLA’s Revitalize Program is helping team members preserve their mental health. Children’s Hospital Los Angeles. https://www .chla.org/blog/experts/work-matters/chlas-revitalize-program-helping -team-members-preserve-their-mental-health Wilson, C., Bungay, H., Munn-Giddings, C., in Boyce, M. (2016). Healthcare professionals’ perceptions of the value and impact of the arts in healthcare settings: A critical review of the literature. 165 International Journal of Nursing Studies, 56, 90–101. Zamanifar, S., Bagheri-Saveh, M. I., Nezakati, A., Mohammadi, R., in Seidi, J. (2020). The effect of music therapy and aromatherapy with chamomile-lavender essential oil on the anxiety of clinical nurses: A randomized and double-blind clinical trial. Journal of Medicine and Life, e 13(1), 87–93. iklin e k n ič tr ia ed ja pb se a o eg sk in ic ed h m če e v o sb la oč g a m ln vi ra Zd Glasbeno terapijo sem doživela kot zelo toplo in čustveno izkušnjo. Najbolj me je ganil odnos staršev do bolezni – kljub težkim razmeram so ohranili pozitiven pogled in odprtost. Zelo me je navdušilo, kako veliko jim pomeni glasba, kako jih povezuje in jim prinaša lepe, dragocene trenutke. 8 Evalvacija učinkov glasbene terapije na otroke, starše in zdravstveno osebje na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 167 Uroš Kosič Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta ukosic@gmail.com Eva Lavriha Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo el36565@student.uni-lj.si Petra Štibelj Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Akademija za glasbo ps62431@student.uni-lj.si © 2025 Uroš Kosič, Eva Lavriha in Petra Štibelj https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3.8 V poglavju predstavljamo izsledke evalvacije glasbene terapije na od-delkih za hematologijo in onkologijo ter nevrologijo Pediatrične kli-nike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, izvedene s strani študentk Akademije za glasbo, ki so v okviru predmeta Glasbena te-rapija hospitirale pri izvedbi glasbenoterapevtskih seans. Kvalitativ-na raziskava je bila izvedena s pomočjo induktivne tematske analize njihovih evalvacijskih opazovalnih listov in poglobljenih intervjujev. Evalvacija je pokazala, da so študentke ocenile, da je glasbena tera-pija pozitivno vplivala na obrazno mimiko, izražanje čustev, razpo-loženje, fizično aktivnost in sproščenost otrok, pri čemer so se odzivi razlikovali glede na spol in starost. Tudi starši so zaznali izboljšave, predvsem kadar so aktivno sodelovali. Zdravstveno osebje je večino-ma izražalo pozitiven odnos do terapij, čeprav so bili opaženi tudi izzivi, povezani z bolnišničnim okoljem in rutino. Študentke so po-udarile pomembnost glasbe kot sredstva za povezovanje in sprostitev ter so skozi hospitacije pridobile globlji vpogled v glasbenoterapev-tski proces in njegovo čust veno kompleksnost. Raziskava izpostavlja dragocenost vključevanja celotne bolnišnične skupnosti za uspešnost glasbene terapije in podpira nadaljnji razvoj tega področja v pedia-trični negi. Ključne besede: učinki glasbene terapije, pediatrična klinika, evalvacijska kvalitativna študija, hospitacije študentov AG Evaluation of the Effects of Music Therapy on Children, Parents, and Healthcare Staff at the Paediatric Clinic of the University Medical Centre Ljubljana 168 This chapter presents the findings of an evaluation of music thera- py conducted in the haematology and oncology as well as neurology ward of the Paediatric Clinic at the University Medical Centre Lju-bljana. The evaluation was carried out by students from the Academy of Music (AG) who, as part of their music therapy course, systemat- j ically observed music therapy sessions. A qualitative study was con- el b ducted using inductive thematic analysis of evaluation observation ti sheets and in-depth interviews with music students from various study ra Š programs at AG. The evaluation showed that the students assessed et music therapy as having a positive impact on children’s facial expres- n P a i sions, emotional expression, mood, physical activity, and relaxation, h ri with responses varying according to gender and age. Parents also re- av ported improvements, especially when actively involved. Healthcare va L staff generally expressed a positive attitude toward the therapy, al- , E though challenges related to the hospital environment and routines ič were noted. The students emphasized the importance of music as a os means of connection and relaxation, gaining deeper insight into the š K ro music therapy process and its emotional complexity through their ob- U servations. This study highlights the value of involving the entire hos- pital community to enhance the effectiveness of music therapy and supports the further development of this field in paediatric care. Uvod Glasbena terapija je na kliničnih raziskavah utemeljena uporaba glasbe-nih intervencij znotraj terapevtskega odnosa z namenom doseganja raz-ličnih zdravstvenih in izobraževalnih ciljev, kot so obvladovanje stresa, izražanje čustev, jačanje spomina, izboljševanje kontakta komunikacije, lajšanje bolečine itd. Izvajajo jo ustrezno izobraženi in usposobljeni glas-beni terapevti (American Music Therapy Association, 2005). Lahko se izvaja kot individualna ali kot skupinska terapija, v ospredju terapije pa je trosmerni proces med klientom, terapevtom in glasbo (Združenje glas-benih terapevtov Slovenije, b. l.). Glavne glasbenoterapevtske metode, ki se uporabljajo v klinični praksi, so: improvizacija, ki predstavlja vrata do podzavesti ter spodbuja kontakt, komunikacijo in izražanje čustev; pos-lušanje, ki deluje sproščujoče ali aktivirajoče, vzbuja spomine, telesne odzive in fantazije; poustvarjanje in kompozicija (Stegemann idr., 2019). Glasbena terapija, glasbena medicina (poslušanje glasbe v namene spodbujanja zdravja) in druge glasbene intervencije imajo v pediat ričnem okolju pozitivne učinke, so varne in na splošno dobro sprejete (npr. Ste-gemann idr., 2019). Poslušanje posnete ali v živo izvajane glasbe zmanjša anksioznost hospitaliziranih otrok tako pred kot med posegi, še posebej če lahko otroci glasbo izberejo sami, da lahko prevzamejo nadzor nad vsaj delom poteka svojega zdravljenja (Johnson idr., 2021). Pri glasbenih intervencijah ima posebej pomembno vlogo komunikacijski vidik (Kuuse 169 idr., 2023). Pomembno je, da so izvajalci usposobljeni, intervencije pa pri-lagojene posamezniku v obravnavi (Stegemann idr., 2019). Podpora zdra-vstvenih delavcev poveča uspeh glasbenih intervencij (Stou ffer idr., 2007). le številne predhodne raziskave nekaj metodoloških pomanjkljivosti, za-Velik del predstavljenih metaanaliz in raziskav opozarja, da so ime- jebse radi česar spodbujajo nadaljnje raziskovanje področja (npr. Johnson idr., o o 2021; Papatzikis idr., 2024; Stegemann idr., 2019). Po nam znanih po-en datkih v Sloveniji doslej ni bila izvedena nobena raziskava, ki bi siste-tvvs matično preverjala učinkovitost glasbene terapije v pediatričnem okolju. rad Projekt zato predstavlja pomemben začetni korak k vzpostavljanju do-n z kazov ter razvoju tega področja v nacionalnem prostoru. Pri tem se za-e irš vedamo omejitve, da smo podatke za evalvacijo dobili posredno preko ta načrtnega in sistematičnega opazovanja hospitirajočih študentov glasbe e, s na glasbenoterapevtskih seansah, ki jih je izvajala certificirana glasbe- oktr evalvacijsko raziskavo obravnavati z veliko mero previdnosti in jo razu- ije n meti kot pilotsko raziskavo. na terapevtka ob pomoči dveh študentov glasbene terapije. Zato je treba a o Namen raziskave je bil kvalitativno preučiti, katere učinke glasbene ere tap osebju prepoznavajo v načrtnem sistematičnem opazovanju študenti sbla glasbe, hospitanti pri glasbenoterapevtskih seansah na Kliničnem od- terapije na hospitaliziranih otrocih in njihovih starših ter zdravstvenem en delku za otroško hematologijo in onkologijo ter Kliničnem oddelku za v g ko otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC n či vprašanja: Izhajajoč iz namena raziskave smo oblikovali sledeča raziskovalna aclv Ljubljana. ija u va • Kakšne so osebne izkušnje in čustveni odzivi študentk med hospita- E cijo glasbenih terapij? • Kako je potekala glasbena terapija in katere glasbenoterapevtske in- tervencije so bile uporabljene? • Kakšne učinke glasbene terapije hospitirajoče študentke glasbe pre- poznavajo v zvezi z obrazno mimiko, izražanjem čustev, razpoložen- jem, s fizično aktivnostjo in sproščenostjo hospitaliziranih otrok? • Ali hospitirajoče študentke glasbe prepoznavajo razlike v učinkih glasbene terapije glede na spol in starost hospitaliziranih otrok? • Kako se na glasbeno terapijo po opažanjih hospitirajočih študentk glasbe odzivajo starši hospitaliziranih otrok? • Kako se na glasbeno terapijo po opažanjih hospitirajočih študentk glasbe odziva zdravstveno osebje? 170 Metode V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja s po- močjo induktivne tematske analize. j b Udeleženci el ti ra Š 1 V raziskavi so sodelovale študentke izbirnega predmeta Glasbena te-et rapija, ki se izvaja na Akademiji za glasbo (AG) v Ljubljani pod men- n P torstvom glasbene terapevtke Špele Loti Knoll. Vključeni sta bili dve a i h ri študentki glasbene pedagogike, dve študentki kitare, dve študentki pe- tja, študentka klavirja in študentka violine; ena je v času izvajanja raz- av va L iskave obiskovala tretji letnik dodiplomskega študijskega programa, pet , E prvi letnik magis trskega študijskega programa, dve pa drugi letnik ma- ič os gistrskega študijskega programa. S šestimi od teh študentk smo izved- š K li tudi poglobljene doživljajske intervjuje. V intervjuju so sodelovale ro U prostovoljno. Študentke so skupaj prisostvovale glasbeni terapiji 30 hospitalizira- nih otrok. 16 otrok so na glasbeni terapiji spremljale le enkrat, devet dvakrat, dva trikrat, tri pa štirikrat. Izmed vključenih otrok je bilo deset dečkov in 20 deklic, povprečno so bili stari 6,7 leta. Postopek zbiranja podatkov V okviru obveznosti pri predmetu Glasbena terapija na AG so štu-dentke opravljale hospitacije glasbenoterapevtskih seans na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo ter na Klinič-nem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klini-ke Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Opazovanja so potekala aprila in maja 2025. Po hospitacijah so ocenile odzive v terapijo vklju-čenih otrok in mladostnikov, njihovih staršev ter zdravstvenega ose-bja. Vsaka študentka je opazovala po dve glasbenoterapevtski srečanji. 1 Ko v nadaljevanju članka uporabimo besedno »študentke«, mislimo na študentke glasbe, udeleženke naše raziskave, če govorimo o študentih glasbene terapije, pa to posebej izpostavimo. Glasbeno terapijo so izvajali ena kvalificirana glasbena terapevtka in dva študenta glasbene terapije na praksi. Sestavili smo evalvacijski list, ki je bil študentkam posredovan preko elektronske pošte. Študentke so po opravljenih hospitacijah na oddelkih Pediatrične klinike izpolnile eval-vacijski list glede na svoje doživljanje in opažanje. Izpolnjen dokument so nam nato poslale po elektronski pošti. Podatke smo za lažjo analizo zbrali v en skupen dokument. Šestim naključno izbranim študentkam smo po opravljenih hospita- 171 cijah poslali vabilo k udeležbi na intervjuju. Vse so se odzvale in prosto-voljno pristopile k izvedbi pogovora. Intervjuji so se izvajali dva do pet tednov po njihovi udeležbi na hospitacijah. Vse udeleženke so bile na te- rapijah prisotne vsaj dvakrat. jebse Merski instrumentarijo o Študentke opazovalke glasbene terapije so svoje ocene opaženih učinkov en različnih glasbenoterapevtskih intervencij na hospitalizirane otroke po- tv vs dale preko za to priložnost posebej sestavljenega evalvacijskega lista. Kot rad že navedeno, smo z izbranimi študentkami smo naknadno izvedli odpr- n ze i te intervjuje, da bi dobili globlji vpogled v njihovo doživljanje, opažanja ršta in ocene učinkovitosti glasbene terapije. Vprašanja niso bila vnaprej do-e, s ločena, določili smo zgolj tematske okvire.oktr Evalvacijski list a o Na evalvacijski list so študentke najprej zapisale osnovne informacije o ije n obisku – datum in čas izvedbe ter lokacijo oz. oddelek obiska. Zapisale ere tap izvajal, ter svoje ime, smer in letnik študija. Navedle so tudi vse prisotne sbla otroke, njihov spol, starost, prvo črko imena ter oznako iz prejšnjih tera- so ime glasbenega terapevta oz. študenta glasbene terapije, ki je terapijo en pij, če je bil otrok prisoten na njih. v g ko V glavnem delu vprašalnika so nato udeleženke odgovorile na od- n či nem poteku in uporabljenih glasbenoterapevtskih intervencijah. Ocene aclvva prti vprašanji o doživljanju oz. splošnem vtisu glasbene terapije ter o nje- ija u vpliva oz. učinkov glasbenoterapevtskih intervencij so podale posebej E za otroke in za starše; za vsako od vključenih intervencij so na lestvi- ci od 1 do 4 ocenile, v kolikšni meri so se v odzivu nanjo pri hospitalizi-ranih otrocih oz. njihovih starših spremenili njihova obrazna mimika, izražan je čustev, razpoloženje, fizična aktivnost in sproščenost. Pri tem so z 1 označile, da spremembe ni, z 2, da je sprememba manjša, s 3, da je opazna, in s 4, da je velika. S predznakom so opredelile še, ali gre za spremembo v pozitivni ali v negativni smeri. V zadnjem delu vprašalnika pa so študentke ocenile še odzive zdravst venega osebja, in sicer spet na lestvici od 1 do 4, pri čemer je 1 od-ražala zelo slab, 2 slab, 3 dober, 4 pa zelo dober odziv. V zadnjem vpra-šanju so poročale še o svojih drugih opažanjih, ki so jih želele izpostaviti. Polstrukturirani intervjuji V raziskavi smo izvedli polstrukturirane individualne intervjuje, na- 172 menjene poglobljeni evalvaciji izkušenj udeleženk glasbene terapije. Uporabili smo vnaprej oblikovan tematski okvir (prvi vtis ob vstopu v terapevtsko okolje, interakcija otrok in staršev s terapevti, vpliv zaposle-nih, opaženi učinki terapije, osebni odzivi in refleksija), ki je omogočal j usmerjeno, a hkrati prilagodljivo vodenje pogovora. Tak pristop je za- el b ti gotavljal ravnotežje med primerljivostjo podatkov in odprtostjo za indi- vidualna opažanja ter refleksijo, s čimer smo presegli zgolj deskriptivne ra Š et vtise. Intervjuji so bili dolgi 30–60 minut. Vse smo zvočno posneli ter jih n P za potrebe analize dobesedno transkribirali in anonimizirali. a i h ri Postopek obdelave podatkov av va L Kvalitativna analiza odgovorov na odprta vprašanja ič Vsaka izmed osmih študentk je Pediatrično kliniko obiskala dvakrat, se , E os na vsakem obisku udeležila vsaj enega glasbenoterapevtskega srečanja in ro po vsakem obisku izpolnila evalvacijski list. V analizo odgovorov na od- š K U prta vprašanja smo tako za vsako vprašanje vključili po 16 odprtih od- govorov različnih dolžin, v katerih so študentke izpostavljale različne vidike teme, po kateri smo spraševali v posameznem odprtem vprašanju. Za analizo odgovorov na odprta vprašanja smo uporabili metodo induk-tivne tematske analize; iz podatkov smo izločili ključne dele (kode), te združili v smiselne kategorije (po temah) in nadkategorije (Mesec, 2023). Glede na to, da smo v analizi obravnavali le ključne besede in identiteta udeleženk za analizo ni bila pomembna, smo prezrli povezanost po dveh opisov, ki ju je na vsako vprašanje podala ista udeleženka. Kvalitativna analiza intervjujev Tudi za analizo intervjujev smo uporabili induktivno tematsko analizo, ki omogoča postopno oblikovanje tem brez vnaprejšnjih predpostavk. Analiza je bila izvedena ročno. Najprej smo prebrali celotne transkrip-cije, da bi pridobili splošen vtis o vsebini intervjujev. Nato smo identi-ficirali pomenotvorne enote – besedne zveze ali odstavke, v katerih so študentke izražale pomembne izkušnje, občutke ali opažanja. Te eno-te smo v naslednjih korakih tematsko združili v širše sklope. Vključenih je bilo šest intervjujev, skupna dolžina transkripcij je znašala približno 45.000 besed. Analiza je bila izvedena v izvirnem jeziku in v prvotni ob-liki (ohran janje slengovskih izrazov), da bi se ohranili pomenski odtenki izkušenj in izražanja intervjuvank. Rezultati Doživljanje glasbene terapije študentov opazovalcev 173 V analizi ključnih besed odgovorov na odprto vprašanje o doživljanju terapije in splošnem vtisu o terapiji smo identificirali 13 različnih odgo-vornih kategorij (tem), ki smo jih razvrstili v štiri nadredne sklope (nad- kategorije); splošno čustveno doživljanje terapije in zaznano vzdušje na je terapiji; opaženi odzivi hospitaliziranih otrok in staršev na terapijo ter bse opaženi učinki terapije na otroke; opažanja o poteku terapije in o svo-o o ji vlogi pri terapiji ter zainteresiranost otrok in staršev za glasbo in glas-en bene intervencije. Udeleženke so poročale o različnih vidikih terapije. tvvs Devet opisov je vključevalo opis pozitivne izkušnje glasbene terapi-rad je; študentke so zapisale, da je bila terapija za otroke kot igra, da je bila n z zabavna in sproščena, da so prevladovala pozitivna čustva, da je vlada-e irš lo pozitivno vzdušje, da je bila terapija čudovita in ganljiva. Dva opi-ta sa sta izpostavila umirjenost. Šest opisov pa je predstavilo negativnejše e, s čust vene vtise: da je bila terapija čustveno izredno zahtevna, naporna, oktr da so sočustvovale z bolnimi otroki, bile izmučene po terapiji in se težko a o osredotočile na samo terapijo. Večina opisov je opisovala bodisi pozitiv- ije n gativne čustvene vtise. ere t Trije opisi so vključevali vtise o počutju in naravnanosti staršev no bodisi negativno vzdušje, dva pa sta vsebovala tako pozitivne kot ne- ap hospitaliziranih otrok; dva sta izpostavila starševski stres, en pa odpr- en sb tost in pozitivno naravnanost staršev. Dva opisa sta vključila oceno odzi- la va otrok, eden je izpostavil slab odziv, drugi pa to, da je otrok pri terapiji v g ko užival. Dva opisa sta izpostavila opažene pozitivne učinke terapije na n či na spodbujanje otrokovega samoizražanja. Dva opisa sta poudarila po- aclvva občutke pripadnosti, varnosti in upanja otrok, še dva pa pozitivne učinke ija u vezovalni vidik terapije – skupno ustvarjanje in povezovanje vpletenih. E Štirje opisi so izpostavili, da je bilo študentkam na drugem obisku lažje oz. negotovost in strah pred prvim obiskom. En opis je vključeval nekakšno refleksijo lastne vloge v terapiji, in sicer je opisal globoko doži-vljanje, sprotno analizo poteka in sodelovanje pri terapiji. Trije opisi so vključevali informacijo, da so bili otroci zainteresirani za glasbo in igranje na inštrumente. En je poudaril, da glasba otroku in njegovim staršem veliko pomeni. Podajamo primer odgovora, ki je zajel več različnih vidikov do- življanja terapije: Glasbeno terapijo sem doživela kot zelo toplo in čustveno izkuš-njo. Najbolj me je ganil odnos staršev do bolezni – kljub težkim razmeram so ohranili pozitiven pogled in odprtost. Zelo me je navdušilo, kako veliko jim pomeni glasba, kako jih povezuje in jim prinaša lepe, dragocene trenutke. 174 Potek glasbene terapije in v terapiji uporabljene intervencije j Pri analizi odgovorov študentk o poteku glasbene terapije smo zaznali el podoben potek terapije pri vseh treh glasbenih terapevtih. Vse študentke b ti so zapisale, da so se glasbene terapije najprej začele s pozdravno pesmi- ra Š jo, v kateri so bila uporabljena imena otrok. Kot glavni element glasbe- et ne terapije je 11 študentk v svojih odgovorih omenilo zaključno pesem, v n P a i kateri se terapevt poslovi in zahvali za glasbo. h ri Nekaj opisov je vsebovalo informacije o poteku terapije oz. o vlogi av študentk pri njej. Sam potek je vseboval zgolj en opis, in sicer je izposta- va L vil, da je bilo prvo srečanje v dnevu strukturirano, drugi dve pa sta de- , E ič lovali bolj kot druženje. os V 15 opisih poteka terapije so študentke omenile, da so kot eno od š K ro intervencij v glasbenih terapijah uporabili improvizacijo, v šestih pa so U omenile imitacijo. Od tega je v vseh opisih omenjena prosta improviza- cija, v petih melodična, v šestih pa ritmična. Skoraj vse študentke so pri terapijah zaznale uporabo petja in igran- ja pesmi. V devetih odgovorih so zapisale, da so glasbeni terapevti peli situacijske pesmi, ki so se nanašale na pogovor med terapevtom in klien-tom ter na okolico in njene dražljaje. V sedmih so zapisale, da so pesmi samo igrali na inštrumente, v sedmih, da so peli znane pesmi, pri eni te-rapiji pa je klient želel, da ga terapevt nauči zaigrati nekaj skladb na in-štrumente. V osmih odgovorih so študentke navedle, da so otroci zaradi bolezni ali utrujenosti zgolj poslušali terapevtova petje in igranje. Pet študentk je poleg glasbenih intervencij omenilo, da se je glasbe- na terapija odvijala skozi igro, sedem študentk pa, da so se glasbene in-tervencije razvijale ob pogovoru. Zaznani učinki glasbene terapije na hospitalizirane otroke in njihove starše Zaznane učinke glasbene terapije na hospitalizirane otroke in njiho-ve starše so študentke ocenile na štiristopenjski lestvici, na kateri je 1 pomenilo, da spremembe ni, 4 pa, da je sprememba izredna. Ocenile so njihovo zaznavo v spremembi obrazne mimike, izražanja čustev, razpo-loženja, fizične aktivnosti in sproščenosti. Ocene so podale za vsako in-tervencijo posebej, zato smo analizirali spremembe v 116 odgovorih. Ocene študentk glasbe glede učinkov glasbene terapije na hospitali-zirane otroke smo analizirali trikrat. Najprej smo analizirali vse odzive skupaj, nato pa glede na spol ter starost. V povprečju so študentke oce- nile, da se je obrazna mimika hospitaliziranih otrok pozitivno spreme- 175 nila za 2,8 (SD = 1,0), izražanje čustev za 2,6 (SD = 1,1), razpoloženje za 2,8 (SD = 1,1), fizična aktivnost za 2,4 (SD = 1,2) in sproščenost za 2,5 (SD = 1,2). zvala slabše kot dečki pri vseh spremembah, razen pri fizični aktivnosti Študentke so ocenile, da so se dekleta na terapijo v povprečju od- jebse in razpoloženj.uSpremembo v obrazni mimiki so pri dečkih v povprečju o o ocenile s 3,0 (SD = 1,1) pri dekletih pa z 2,7 (SD = 1,3); izražanje čustev en pri dečkih z 2,8 (SD = 1,2), pri dekletih z 2,6 (SD = 1,3); razpoloženje pri tvvs dečkih z 2,8 (SD = 1,1), pri dekletih z 2,8 (SD = 1,3); fizično aktivnost pri rad dečkih z 2,3 (SD = 1,2), pri dekletih z 2,5 (SD = 1,5); sproščenost pri deč-n z kih z 2,8 (SD = 1,3), pri dekletih pa z 2,5 (SD = 1,4).e irš Glede na starost smo otroke zaradi večjega vzorca razdelili v sku-ta pine po starostnih obdobjih. Ker smo imeli za obdobje malčka le en od- e, s govor, za to obdobje nimamo podatkov. V obdobju predšolskega otroka oktr (SD = 1,0); izražanje čustev z 2,5 (SD = 1,1); izboljšanje razpoloženja ije n z 2,7 (SD = 1,1); fizične aktivnosti z 2,6 (SD = 1,1) in sproščenost z 2,4 (N = 12) so študentke izboljšanje obrazne mimike ocenile z 2,7 a o (SD = 1,2). V obdobju šolskega otroka (N = 12) je bila sprememba pri ere tap (SD = 1,1); pri razpoloženju z 2,2 (SD = 1,1); pri fizični aktivnosti z 1,9 sbla (SD = 1); pri sproščenosti z 1,9 (SD = 1). Kot najboljše so študentke oce- obrazni mimiki ocenjena z 2,3 (SD = 1); pri izražanju čustev z 2,1 en nile odzive otrok v obdobju adolescence (N = 5). S 3,6 (SD = 0,6) so v g ko ocenile spremembo obrazne mimike; s 3,5 (SD = 0,8) izražanje čustev; n či (SD = 0,8) sproščenost. aclv V vprašalniku so študentke opisale 41 odzivov 28 staršev. V terapi- s 3,5 (SD = 0,8) razpoloženj; z 2,6 (SD = 1,2) fizično aktivnost; s 3,57 ija u va jah je večina staršev aktivno sodelovala in njihova sprememba v obrazni E mimiki je bila ocenjena s 3,2 (SD = 0,7); sprememba pri izražanju ču s-tev s 3,1 (SD = 1); sprememba v razpoloženju s 3,1 (SD = 0,9); spremem-ba fizične aktivnosti z 2,5 (SD = 1,1) in sprememba sproščenosti z 2,9 (SD = 0,9). Tudi pri starših, ki niso aktivno sodelovali, je bilo zaznati po-zitivno spremembo na vseh že omenjenih področjih. Odzivi zdravstvenega osebja Odzive zdravstvenega osebja so študentke najprej številčno ocenile, nato pa so oceno lahko podkrepile še z dodatnim zapisom. Številčno oceno so podale po vsakem obisku, dodaten zapis pa je šest študentk prav tako za-pisalo po vsakem obisku, dve pa zgolj po enem izmed dveh obiskov. Sku-paj smo tako analizirali 14 zapisov. Številčno oceno so študentke podajale na lestvici od 1 do 4, na ka- 176 teri je 1 odražala zelo slab, 4 pa zelo dober odziv. Izmed 16 pridoblje- nih ocen jih je bilo enajst 3 (dober odziv) in pet 4 (zelo dober odziv) (M = 3,3, SD = 0,5). Na podlagi dodatnih zapisov smo identificirali sedem kategorij (tem). j Te smo uvrstili v dva nadredna vsebinska sklopa; v enega smo združili el b pozitivne vtise študentk o osebju, v drugega pa nevtralnejše vpise. ti Sedem zapisov je izpostavilo pozitiven odnos osebja do terapije, po- ra Š et zitivno naravnanost osebja, njihove pozitivne reakcije na terapijo in ve- n P selje ob odzivu otrok ter nasploh lepo izkušnjo z osebjem. Trije zapisi a i h poudarjajo pripravljenost osebja na sodelovanje ali celo opisujejo sode- ri lovanje, npr.: »Med terapijo pri Ž. je prišla medicinska sestra, ker se je av odpravljal domov, in je z nami tudi malo zapela.« Sedem zapisov je iz- va L postavilo pozitiven odnos osebja do terapevtke in do študentke, njihovo , E ič prijaznost, pomoč in veselje ob snidenju s terapevtko. os V štirih zapisih so študentke izpostavile, da niso imele veliko stika z š K ro U zdravstvenim osebjem, ker med terapijo ni bilo prisotno. Dva zapisa sta vključevala informacijo, da je bil odnos osebja nevtralen, da je vsak op- ravljal svoje naloge in so nekako sobivali. Dva opisa sta izpostavila profe-sionalnost in korektnost zdravstvenih delavcev, dva pa sta opozorila, da bi si študentka želela, da bi zdravstveno osebje bolj cenilo čas, ko ima ot-rok glasbeno terapijo, da terapije ne bi motilo ali je prekinjalo. Druga opažanja Druga opažanja je zapisalo sedem študentk, štiri so jih zapisale po vsa-kem od svojih dveh obiskov, tri pa zgolj po enem. Skupaj smo tako ana-lizirali 11 opisov posebnih opažanj. Med druga opažanja so študentke zapisale precej raznolikih vidikov izkušnje in doživljanja teme, tako da ključnih besed iz njihovih opisov nismo na silo združevali v kategori-je, ampak jih predstavljamo opisno. Kjer se ista informacija pojavi v več opisih, število opisov navajamo v oklepaju. Študentke so zapisale, da je glasbena terapija na oddelku dobro sprejeta in da otroci poznajo terapevtko; da otroci radi sodelujejo, igrajo na inštrumente, pojejo (N = 2), imajo radi glasbo; da jih izkušnja povezu-je; da jim terapevtka po terapiji v sobi pusti inštrument. Študentke so pisale tudi o tem, da glasbena terapija in glasba otro-kom lahko dasta veliko pozitivnega (N = 2), da verjamejo v moč glasbene terapije, prav tako pa tudi v druge terapije z umetnostjo in intervencija-mi, ki vključujejo umetniško ustvarjanje. Interakcije so bile zelo različne, študentke so opozorile, da je treba presoditi, ali je otrok pripravljen za sodelovanje, in izbrati primerne in-tervencije. En opis je vključeval izkušnjo glasbene terapije z deklico, ki zaradi slabega dneva ni želela sodelovati. 177 Študentke so zapisale, da terapija veliko pomeni tudi staršem in tudi njim nudi oporo oz. način za sproščanje napetosti (N = 2). Starši lahko v zvezi z glasbeno terapijo vidijo, da se otroci lahko v njenem okviru pove- žejo tudi znotraj bolnišničnega okolja. Bilo pa bi jim treba razložiti, da je je glasno igranje v terapiji dovoljeno in naj otrok znotraj terapije z navodili, bse naj igrajo tiše, ne ustavljajo pri izražanju. Odziv staršev nasploh vpliva o o na otrokovo sodelovanje v terapiji; eden od opisov je izpostavil:entv [...] je zelo pomemben odziv in sodelovanje staršev. A. je za vsak vsra novi dražljaj najprej pogledal mamico in njen odziv, šele nato je d kaj sam poskusil, a samo če je tudi mama kaj poskusila.n ze iršta Dodatni vpogledi, pridobljeni na podlagi intervjujeve, s Analiza intervjujev je razkrila večplastno in globoko osebno izkušnjo oktr študentk, ki so sodelovale pri glasbenih terapijah. V intervjujih so izra- a o zile različna začetna pričakovanja glede sodelovanja pri glasbenih tera- ije n mislila, da bo sproščujoče ...«), druge pa so k izkušnji pristopile z dolo- ere t čenim občutkom treme ali skrbi, da ne bodo znale primerno reagirati pijah. Nekatere so si terapije predstavljale kot lahkotno dejavnost (»Sem ap (»Malo me je bilo strah, da mi bo ful nerodno, da bom samo stala tam.«). en sb Kljub začetnim dvomom so vse udeleženke izpostavile, da je neposreden la stik z otroki, s terapevti in starši pomembno pripomogel k razumevanju v g ko dejanske narave terapij. Prvi vtisi, zlasti srečanje s terapevtom in uvodno n či da iz negotovosti v občutek smiselnosti in vključenosti. aclvva opazovanje procesa, so pogosto služili kot moment »ozemljitve« – preho- ija u poudarile čustveno težo prostora: tihi hodniki, izolirane sobe in prisot-Opis bolnišničnega okolja je bil pogost motiv. Študentke so večkrat E nost medicinske opreme so ustvarjali vtis, da vstopajo v drugačen svet (»Že sama energija oddelka. Taka temačna, v bistvu, taka težka. Čuti se, da ljudje tam niso glih najbolj srečni.«). Nekateri oddelki (onkološki) so delovali bolj obremenjujoče kot drugi (nevrološki), kar je vplivalo tudi na razpoloženje študentk. Za sistemske motnje, kot so prihodi medicin-skih sester sredi terapije, se je pokazalo, da lahko vplivajo na občutek strukture znotraj slednje (»Pri tej punčki smo pa tako zaključili, da je se-stra stopila notri, ker jo bo zdaj odpeljala na nek pregled, in smo mogli spakirati in iti … Je bila taka majhna dramica, se je mamica tudi pritoži-la.«). Okolje se je tako pokazalo kot eden pomembnih dejavnikov, ki obli-kujejo terapevtsko izkušnjo. Najintenzivnejši del izkušenj je povezan s samimi terapijami – z od- nosi, ki so se vzpostavljali med študentkami, otroki, starši in terapevti. 178 Otroke so študentke opisovale kot radovedne in pogosto odprte za so- delovanje, še posebej ko so zagledali inštrumente (»Vmes se je ful zas-mejala, tako se je premikala, se je definitivno videlo, da je reagirala«). Poudarile so pomen glasbe kot vstopne točke – mnogi otroci so se preko j nje sprostili, izrazili in ustvarjali. el b ti Pri njemu sem, recimo, začutila, sploh se mi ni zdelo, veš, da bi mu bil dolgčas. Tudi, če je recimo nek ponavljajoč ritem delal ra Š et na boben, pač vidlo se je, da je totalno bil v tem. In tudi ful se n P je odprl, pač ful nama je povedal. Ful smo se pogovarjali. Pove-a i h dal nama je vse o svoji družini pa o tem, kje živijo njegovi sta-ri ri starši in kaj dela tam s svojim bratom. Mislim, ja, jaz sem res av čutila, da mu je pač iskreno fajn. Pač užival je. va L , E Vloga staršev je bila večplastna: pogosto so bili aktivni udeleženci, ič os ki so s svojim odnosom vplivali na otrokovo odzivnost, včasih pa so bili š K opazovalci, ki so se v terapijo vključili na željo otroka. ro U Mami njegova pa on. Pa čist tako, ful, ful je sodelovala. Mislim, vsak je bil svoj samostojen član tega kvarteta. Jo je deklica povabila, ko ji je delila te svoje ropotuljice okrog, je dobila tudi mama eno svojo pa je tudi ona mogla. Jo je v bist vu ta deklica povabila zraven. Pač bila je prisotna v smislu, da je kazala zanimanje, da je spodbujala svojo hči, da sodeluje. Prisotnost terapevta je bila ključna pri vodenju procesa – njegovo mirnost, strukturiranost in improvizacijo so študentke videle kot zgled. Postopoma so se same vključile kot enakovredne udeleženke, pri čemer so prešle od zadržanega opazovanja do aktivnega soustvarjanja. Ko je bilo v sobi prisotnih več otrok in njihovih staršev, je glasba pogosto pred-stavljala most in omogočila vzpostavitev stika med njimi. Tudi povezale sta se. Ne vem, kako sta se mamici prej pogovar-jali, pa ne vem, če sta imeli kakšen stik, ampak … se je ful nare-dilo vzdušje, tudi za ta drugo mamico je bilo lepo, ja. Poleg zunanjega opazovanja in sodelovanja je bila izkušnja močno zaznamovana tudi z notranjimi občutji. Študentke so poročale o globoko čustvenih odzivih: ganjenosti, zaskrbljenosti, vznemirjenosti in vča-sih tudi stiski. Nekatere so v situacijah z resno bolnimi otroki ali z od-zivi staršev razmišljale o svoji prihodnosti, lastnih otrocih ali pomenu zdravja. Kaj bo, če bojo moji otroci bolni, ko bom imela otroke. Čez ce- loten obisk sem razmišljala, kako so ti starši tukaj in se ne joka- jo. Pač jaz, če bi bil moj otrok to, bi bila pač čisto prepadena. In sem razmišljala o tem, kako si ne predstavljam, da bi se to 179 meni zgodilo. Več študentk je skozi izkušnjo začutilo potrditev svojih vrednot, pre- poznalo smisel v glasbeni dejavnosti in pridobilo novo samozavest. jebse Glasbo so cenili za to, kar je. Ne zato, ker mi, ne vem, kakšne nore stvari počnemo. Ampak tako ta primitiven čut, to veselje, o oen povezanost, fajn se imamo, to je tisto, kar je bistvo.tvvs Študentke so v okviru hospitacij pri glasbenih terapijah razvile rad komp leksno razumevanje terapevtskega procesa, ki presega zgolj opa-n ze i zovanje tehnik ali metod dela. Neposreden stik z otroki, s terapevti in rš starši je pri večini udeleženk prispeval k zmanjšanju začetne negotovos-ta ti ter omogočil vpogled v čustveno in relacijsko dinamiko terapije. Po- e, sok datki, zbrani z intervjuji, so prav zaradi prvoosebne vpletenosti študentk tr – soraziskovalk dragocen vir informacij, ki omogoča osvetlitev področja a o glasbene terapije z raznovrstnih perspektiv. ije n ap er Z evalvacijsko raziskavo smo želeli pridobiti uvid v zaznavanje in doži- sbla vljanje glasbene terapije med študentkami, ki so hospitirale na glasbeno-v g terapevtskih seansah, ki jih je izvajala kvalificirana glasbena terapevtka Diskusija e ten ko ob pomoči dveh študentov glasbene terapije na Kliničnem oddelku za n či ku za otroško hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki UKC aclv Ljubljana. Pri tem smo upoštevali njihove vtise o poteku glasbene tera- otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo ter Kliničnem oddel- ija u va pije, zaznane učinke na otroke, starše in zdravstveno osebje ter lastno E doživljanje. Pri interpretaciji rezultatov želimo opozoriti, da rezultatov ne sme-mo posploševati zaradi subjektivne naravnanosti udeležencev in zaradi majhnega števila sodelujočih. Kljub temu pa nam lahko ponudijo dra-gocen uvid v dinamiko socialnih deležnikov ob izvedbi glasbene terapi-je v pediatrični bolnišnici. Rezultate predstavljamo vsebinsko, sledeč zastavljenim raziskoval- nim vprašanjem. Kažejo na večplastno, čustveno in procesno bogato izkušnjo, ki je skladna s kompleksnostjo kliničnega konteksta glasbene terapije. Doživljanje glasbene terapije s strani študentk glasbe Večina študentk je glasbeno terapijo doživljala kot pozitivno, sprošče- 180 no in igrivo izkušnjo, ki je otrokom omogočila občutek varnosti, pripad- nosti in veselja. Ta ugotovitev potrjuje pomen glasbe kot terapevtskega medija, ki lahko na nevsiljiv in dostopen način podpira psihosocialno dobrobit otrok v bolnišničnem okolju (Magee, 2020). Študentke so pri j opisu svojega doživljanja glasbene terapije na Pediatrični kliniki glasbo el b ti izpostavile kot element terapije, ki odpira prostor za povezovanje udele- žencev. Glede doživljanja so tako v odgovoru na odprto vprašanje kot v ra Š et intervjujih izpostavile še, da je bila izkušnja zanje čustveno težka, da so n P jim misli odtavale k temam bolezni, da so sočustvovale z otroki. Kljub a i h temu pa so izkušnjo v večini primerov označile za pozitivno, nekatere ri je ganila, drugim je prinesla občutek smisla. Nekaj jih je spregovorilo o av va L svoji negotovosti pred začetkom terapije, za katero so v intervjujih raz- , E ložile, da se je tekom poteka terapije spremenila v občutek vključenosti ič os in razumevanja narave terapije. Nekatere so pri slednji tudi sodelovale. š K Hkrati so študentke opisale tudi čustveno zahtevne vidike glasbene te- ro U rapije, povezane z opazovanjem otrokove bolezni in starševskega stresa, kar kaže na njihovo visoko empatično vključenost in na pomen podpore tudi za glasbene terapevte ter opazovalce v obliki intervizije ali supervi-zije (Bunt idr., 2024). Ta ambivalenca čustev je pomembna za razume-vanje terapevtskega procesa, saj osvetljuje, kako lahko glasbena terapija predstavlja tudi prostor za soočanje z resnimi življenjskimi izzivi. V odgovorih študentk smo lahko zaznali tudi učinek bolnišničnega okolja na njihovo doživljanje glasbene terapije; bolnišnično okolje jim je že samo po sebi vzbujalo neprijetne občutke. Pozitivne vtise so spodbudili stiki znotraj glasbene terapije in trenutki, ki so v prisotnih vzbudili upanje. Poglobljeni doživljajski intervjuji so razkrili, da so hospitacije štu- dentkam glasbe omogočile globlje razumevanje glasbenoterapevtskega dela, premagovanje začetnih negotovosti in razvoj empatije do bolnih otrok ter njihovih družin. Prisotnost glasbenega terapevta kot vodje in modela je bila ključna za vključevanje študentk v terapijo, kar potrjuje pomen mentorstva in praktičnega usposabljanja v izobraževanju izvajal-cev glasbenih intervencij (Baker in Wigram, 2005). Potek glasbene terapije in uporabljene terapevtske intervencije Študentke so prepoznale strukturiran potek glasbene terapije s pozdrav-no in z zaključno pesmijo, kar prispeva k občutku varnosti in kontinui-tete. Uporaba improvizacije, imitacije ter petja in igranja pesmi so bile ključne intervencije, ki so omogočale prilagodljivost terapije glede na otrokove potrebe in trenutno stanje (Bruscia, 2014). Poudarek na igri in pogovoru med terapijo potrjuje humanističen pristop glasbene terapije, 181 ki podpira aktivno sodelovanje in izražanje. na glasbeno terapijo je Ocene študentk kažejo, da glasbena terapija pozitivno vpliva na Odzivi hospitaliziranih otrok in njihovih staršev b obrazno mimiko, izražanje čustev, razpoloženje, fizično aktivnost in se sproščenost otrok, kar potrjuje terapevtske koristi glasbe za hospitalizi- o o rane otroke (Stegemann idr., 2019). Pri dečkih in adolescentih so opazile tvvsen večje spremembe kot pri deklicah ter pri predšolskih in šolskih otrocih. rad šem vzorcu bolj zainteresirani za glasbeno terapijo ali pa bolj ekstraver- e irš tirani, bolj pripravljeni na sodelovanje, morda pa je v ozadju te razlike Morda je ta rezultat naključen, morda so bili dečki in adolescenti v na- n z ta kakšna druga razlika med skupinami. Na osnovi ocen, ki so jih udele- e, s ženke podale o spremembah pri otrocih po glasbeni terapiji, lahko skle- oktr pamo, da je izkušnja glasbene terapije pri v terapijo vključenih otrocih a o vsaj začasno in vsaj v manjši oz. opazni meri izboljšala njihovo izraža- ije n tati raziskav, ki so pokazale, da glasbena terapija zmanjša anksioznost ere t hospitaliziranih otrok (Johnson idr., 2021). Da se je večina otrok ob in- nje, razpoloženje, aktivnost in sproščenost, kar bi lahko povezali z rezul- ap štrumentih in petju sprostila, so študentke povedale tudi v intervjujih in en sb odgovorih na odprta vprašanja. la Prav tako so udeleženke zaznale pozitivne učinke pri starših, kar v g ko poudarja pomembno vlogo družinske vpletenosti in podpore. Pri starših n či žanju čustev, razpoloženju in sproščenosti ter manjšo do opazno spre- aclvva so zaznale opazne pozitivne spremembe v njihovi obrazni mimiki, izra- ija u membo v njihovi fizični aktivnosti. Opazile so tudi stres staršev, ganila E jih je pozitivna naravnanost nekaterih izmed njih. Poročale so, da so ne- kateri otroci v terapiji sodelovali le, če so sodelovali tudi njihovi starši, iz česar lahko sklepamo, da je odziv staršev za ugoden potek glasbene tera-pije pomemben. Kadar so sodelovali tudi starši, so se lahko preko glas-be vsi skupaj povezovali. Rezultati so poudarili pomen staršev kot aktivnih ali opazovalnih udeležencev, katerih odzivi pomembno vplivajo na otrokovo sodelovan je. To se ujema s preteklimi raziskavami, ki so izpostavile družinsko dina-miko kot ključno za terapevtski proces (Bradt idr., 2016). Odzivi zdravstvenega osebja na glasbeno terapijo Odziv zdravstvenega osebja so študentke v povprečju ocenile kot dober. Večina jih je poročala, da so se zaposleni zdravstveni delavci razveseli-li prihoda glasbene terapevtke, študentov glasbene terapije in študentk 182 glasbe, da so jih usmerjali, se veselili ob veselju otrok in nekateri celo so- delovali v glasbenih dejavnostih. Nekaj zaposlenih je bilo nevtralnejših, niso imeli veliko stika, edini primer, ko so imele o odnosu osebja nega-tivno opazko, pa je bil, ko je medicinska sestra zaradi preiskave prekinila j terapijo. Na osnovi teh podatkov ocenjujemo, da večina zaposlenih dob- el b ti ro sprejema glasbeno terapijo na Pediatrični kliniki. Zgoraj navedeni rezultati so v skladu z raziskavo, ki so jo izved- ra Š et li Thorn idr. (2023), v kateri so intervjuvali pediatrično osebje v otroški n P bolnišnici in ugotovili, da ima osebje »splošno pozitiven odnos« do glas- a i h bene terapije v vseh obravnavanih oddelkih; osebje jo vidi kot koristno za ri psihosocialno in rehabilitacijsko podporo hospitaliziranim otrokom ter av va L družinam. Prav tako so do podobnih ugotovitev prišli Rodríguez-Rodrí- , E guez idr. (2024), ki v svoji kvalitativni raziskavi poročajo, da glasbeno te- ič os rapijo zdravstveni delavci ocenjujejo pozitivno in opisujejo koristi njene š K uporabe za hospitalizirane otroke in mladostnike. Prav tako so izrazili ro U pozitivna stališča glede uporabe glasbene terapije za izboljšanje lastne- ga samospoznavanja in skrbi zase. Izpostavili so, da zdravstveni delav-ci lahko vključijo glasbene terapevte za izboljšanje izidov zdravljenja in zmanjšanje negativnih učinkov hospitalizacije. Omejitve in prihodnje raziskave Kljub bogatim podatkom raziskava vključuje omejen vzorec študentk, kar omejuje posplošljivost rezultatov. Prav tako so ocene učinkov glas-bene terapije subjektivne in jih je mogoče dopolniti z neposrednimi merjenji otrokovega vedenja in psihofizioloških sprememb. Prihodnje raziskave bi lahko preučile dolgotrajnejše učinke glasbene terapije in vključevale širši spekter terapevtskih kontekstov. Zaključek Rezultati raziskave potrjujejo, da glasbena terapija v pediatričnem bol-nišničnem okolju pomembno prispeva k izboljšanju čustvenega počutja hospitaliziranih otrok, njihovih staršev in zdravstvenega osebja. Štu-dentke glasbe so hospitacije doživljale kot pozitivno in bogato izkušnjo, ki omogoča opazno zmanjšanje napetosti, spodbujanje sproščenosti in izboljšanje razpoloženja udeležencev. Opazile so, da glasbena terapija krepi občutek povezanosti med otroki, starši in zdravstvenim osebjem, kar lahko posredno vpliva na boljše izide zdravljenja in zmanjšanje ne-gativnih učinkov hospitalizacije. Hkrati so študentke izpostavile tudi čustveno zahtevne vidike pri-sotnosti pri terapijah, povezane z opazovanjem bolezni in stisk otrok ter njihovih staršev. To potrjuje potrebo po sistematični čustveni podpori ter 183 redni superviziji tako za zdravstveno osebje kot za glasbene terapevte in študente, ki delujejo v zahtevnem bolnišničnem okolju. Praktične implikacije vključujejo priporočilo za integracijo glasbe- ne terapije kot dopolnilne intervencije v pediatrično bolnišnično oskrbo, je ob hkratnem ozaveščanju in vključevanju celotnega zdravstvenega tima bse v njen potek. Poudariti je treba tudi pomen aktivne vloge staršev v tera-o o pevtskem procesu, saj njihovo sodelovanje spodbuja večje vključevan-en je otrok.tvvs Raziskava je inovativno ponudila vpogled v zaznavanje glasbene te-rad rapije s strani študentk glasbe, ki so jo opazovale in/ali v njej sodelo-n z vale. Tak pristop omogoča dragoceno kombinacijo zunanje opazovalne e irš pers pektive in neposrednega čustvenega doživljanja, kar lahko v prihod-ta nje prispeva k oblikovanju izobraževalnih programov, ki sistematičneje e, s vključujejo hospitacije in refleksijo čustvenih izkušenj. Takšna izkustve- oktr pak tudi pripravlja bodoče strokovnjake na zahtevne realnosti kliničnega ije n dela. na komponenta usposabljanja ne le krepi terapevtske kompetence, am- a o Rezultati potrjujejo, da glasbena terapija predstavlja pomembno in ere tap ve starše, zdravstveno osebje in izvajalce ter terapevte. Hospitacije štu- sbla dentov glasbe so ključne za razumevanje in razvoj čustveno-socialnih večdimenzionalno izkušnjo tako za hospitalizirane otroke kot za njiho- en kompetenc ter za spodbujanje njihove profesionalne rasti. Vključevanje v g ko glasbene terapije v bolnišnično oskrbo ob podpori celotnega terapevtske- n či rok in njihovih družin. aclvva ga tima lahko pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ot- ija u Literatura E American Music Therapy Association. (2005). What is music therapy? https:// www.musictherapy.org/about/musictherapy/ Baker, F., in Wigram, T. (2005). Songwriting: Methods, techniques and clinical applications for music therapy clinicians, educators and students. Jessica Kingsley Publishers. Bradt, J., Dileo, C., Magill, L., in Teague, A. (2016). Music interventions for improving psychological and physical outcomes in cancer patients. Cochrane Database of Systematic Reviews. https://doi.org/10.1002/14651858 .CD006911.pub3 Bruscia, K. E. (2014). Defining music therapy (3. izd.). Barcelona Publishers. Bunt, L., Hoskyns, S., in Swamy, S. (2024). The professional music therapist. V L. Bunt, S. Hoskyns in S. Swamy (ur.), The handbook of music therapy (str. 321–350). Routledge. 184 Johnson, A. A., Berry, A., Bradley, M., Daniell, J. A., Lugo, C., Schaum- Comegys, K., Villamero, C., Williams, K., Yi, H., Scala, E., in Whalen, M. (2021). Examining the effects of music-based interventions on pain and anxiety in hospitalized children: An integrative review. Journal of Pediatric Nursing, 60(5), 71–76. j Kuuse, A. K., Paulander, A. S., in Eulau, L. (2023). Characteristics and el b impacts of live music interventions on health and wellbeing for ti children, families, and health care professionals in paediatric hospitals: ra Š A scoping review. International Journal of Qualitative Studies on Health and et Well-Being, 18, 2180859. n P Magee, W. L. (2020). Why include music therapy in a neuro-rehabilitation a i h team? Advances in Clinical Neuroscience and Rehabilitation, 19(2), 9–11. ri Mesec, B. (2023). Kvalitativno raziskovanje v teoriji in praksi. Inštitut za razvojne av in strateške analize. va L Papatzikis, E., Agapaki, M., Selvan, R. N., Hanson-Abromeit, D., Gold, , E ič C., Epstein, S., Lok, U. W. V., Barda, E., in Pandey, V. (2024). Music os medicine and music therapy in pediatric care: A systematic review of š K passive music listening research applications and findings on infant ro U development and medical practice. BioMed Central Pediatrics, 24, 829. Rodríguez-Rodríguez, R. C., Noreña-Peña, A., Cháfer-Bixquert, T., de Dios, J. G., in Ruiz, C. S. (2024). The perception of healthcare professionals, through their own personal experiences, of the use of music therapy in hospitalised children and adolescents. Journal of Pediatric Nursing, 77, 63–73. Stegemann, T., Geretsegger, M., Phan Quoc, E., Riedl, H., in Smetana, M. (2019). Music therapy and other music-based interventions in pediatric health care: An overview. Medicines, 6(1), 25. Stouffer, J. W., Shirk, B. J., in Polomano, R. C. (2007). Practice guidelines for music interventions with hospitalized pediatric patients. Journal of Pediatric Nursing, 22(6), 448–456. Thorn, A. C., Brown, K., Tolland, M., in Read, J. (2023). Pediatric staff and their perceptions of music therapy services. Journal of Pediatric Nursing, 73, e138–e145. Združenje glasbenih terapevtov Slovenije. (B. l.). O glasbeni terapiji. https:// glasbenaterapija.si/o-glasbeni-terapiji/ Glasba kot terapevtsko sredstvo ne predstavlja le zgodovinske konstante, temveč dinamično področje, ki se nenehno razvija na presečišču znanosti, umetnosti in tehnologije. Njena vloga v sodobni medicini ni zgolj dopolnilna, temveč postaja vse bolj integrirana v celostne pristope k zdravljenju in rehabilitaciji. 9 Glasba kot relacijsko orodje v pediatričnem okolju Katarina Lia Kompan Erzar 187 Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta lia.kompan@teof.uni-lj.si © 2025 Katarina Lia Kompan Erzar https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3.9 Poglavje prinaša pregledno raziskavo primarne povezanosti glasbe z razvojem ter ustrojem človeškega relacijskega delovanja. Na podla-gi tega temelja orišemo, kako glasbene intervencije v pediatričnem okol ju aktivirajo prirojene mehanizme čustvenega odzivanja in nave-zanosti ter s tem podpirajo odpornost, čustveno regulacijo in občutek varnosti v bolnišničnem okolju. Glasba v bolnišničnem okolju deluje kot učinkovito orodje za izboljšanje počutja otrok ter krepitev poveza-nosti med otrokom, starši in bolnišničnim osebjem. Ni le prijetna za poslušanje – številne znanstvene raziskave potrjujejo njen blagodejni vpliv na telesno in duševno stanje. Število raziskav o pomenu in učin-kih glasbe na razvoj, regulacijo ter oblikovanje odnosov varne nave-zanosti med otrokom in starši narašča, pri čemer nove ugotovitve vse bolj poglabljajo razumevanje mehanizmov njenega delovanja. Glasba v bolnišničnem okolju ustvari občutje varnosti in podpira po-vezanost med otroki in njihovimi skrbniki ter lajša spopadanje s stre-som, povezanim s hospitalizacijo in z boleznijo. Ključne besede: navezanost, glasba, hospitalizacija, starši, nevroznanost Music as a Relational Tool in the Paediatric Settings This chapter presents a comprehensive examination of the primary interconnection between music and the development and structure of human relational functioning. Building on this theoretical founda-tion, we explore how musical interventions within paediatric hospi-tal settings activate innate mechanisms of emotional responsiveness and attachment. These mechanisms play a critical role in support-ing resilience, emotional regulation, and a sense of safety in the clin-ical environment. Music emerges as an effective therapeutic tool in paediatric care, sig-nificantly enhancing children’s well-being and strengthening the bond between the child, caregivers, and medical personnel. Beyond its aes-thetic value, music is substantiated by a growing body of empirical re-search demonstrating its beneficial effects on both physiological and psychological states. The expanding literature on the developmental and regulatory impact of music—particularly in the formation of se-cure attachment relationships between children and their parents— continues to deepen our understanding of its underlying mechanisms. In hospital contexts, music fosters a sense of security and nurtures in- 188 terpersonal connection, facilitating children’s coping with the stress associated with hospitalization and illness. Keywords: attachment, music, hospitalization, parents, neuroscience Uvod rz Pri delu z implicitnim, nezavednim delom naših možganov in izkušenj je ar E glasba eden najmočnejših medijev za spodbujanje razvoja odnosa varne p navezanosti (Trehub, 2013). Omogoča tudi vzajemno regulacijo stresa an om med otrokom in odraslim. Sposobnost zaznavanja in uravnavanja ču- K ia stev z glasbo je prisotna že pri predjezikovnih dojenčkih ter presenetljivo a L podobna tisti, ki jo izkazujejo poslušalci z večletno neformalno izposta- in ar vljenostjo glasbi (Trehub, 2013). Gre torej za mehanizem, ki odraslega in at K otroka povezuje na enaki ravni čustvenega odzivanja. Znano je, da otrok razvija sposobnost regulacije stresa izključno znotraj uglašenega odno-sa z odraslim skrbnikom. Če odrasel ostaja umirjen, spontan in pozoren na otroka, se s tem ustvari prostor za otrokovo prilagoditev okolju in ra-zvoj strategij za obvladovanje stresa (Powers in Trevarthen, 2009). Glas-bena estetska izkušnja, naravnana na proces ohranjanja medsebojnega stika med staršem in otrokom, je zato ključno orodje za oblikovanje var-nega in čustveno sproščenega bolnišničnega okolja. Ker je raziskav o relacijski vlogi glasbe še vedno razmeroma malo, naš prispevek ponuja pomemben premislek o tem, kako glasba omogo-ča in podpira razvoj čustveno globokega in naklonjenega odnosa med ot-rokom in odraslim (Hart, 2018). Obravnavamo dve ključni liniji: pomen glasbenega udejstvovanja (od pasivnega poslušanja do aktivnega ustvar-janja) pri gradnji varne navezanosti ter vpliv glasbe kot dražljaja na akti-vacijo in regulacijo stresa ter krepitev socialnega krogotoka. Prav varna navezanost je namreč osrednji varovalni dejavnik pri spoprijemanju s stre-som in ohranjanju zdravja (Beebe idr., 2012; Schore, 2001; Siegel, 2013). Skupno poslušanje, ustvarjanje in sproščanje ob glasbi gradijo te- melje varne navezanosti, kar prispeva k boljšim izidom zdravljenja ter zmanjšuje bolečino in vnetje (Bradt in Dileo, 2014; Uggla idr., 2018). Pomen estetske, sploh glasbene izkušnje je za otrokov razvoj več kot le preprost pripomoček za spodbujanje določenih spretnosti in veščin. Prilagodljivo vedenje in zvočne intervencije Navezanost in replacija čustev • Koregulacija • Uglašenost občutkov • Oblikovanje varnega 189 odnosa med skrbnikoma Vrojena muzikalnost • Spontani ritmični in melodični odzivi lju • Zgodnje interakcije med ko materami in dojenčki em o n Slika 1 ič Glasba pomiri živčni sistem in aktivira odziv socialnega kro- tr gotoka, ki omogoči uglašenost in s tem poveča fleksibilnost ia ed Opomba ter optimalen odziv na zunanje okoliščine. je v p Diagram je nastal s pomočjo ChatGPT (OpenAI) na podlagi koncep-dro tualnega prispevka in izvornega gradiva, ki ga je zagotovil avtor. ko o ijs Ne gre le za to, da glasba krepi otrokove kognitivne in druge sposobnosti, ac temveč za razumevanje, da je celoten ustroj otrokove/človeške notran- ot rel josti, čustvenega sveta in doživljanja strukturiran glasbeno, torej temelji a kb na ritmu, uglašenosti, predvidljivosti (varnost) in melodični strukturi, ki as jo prinaša glasbeno in zvočno ustrezno oblikovano okolje (Hart, 2019). Gl Glasbenozvočna dela aktivirajo in omogočajo dostop do tega notranjega sveta, do regulacije čustev ter do temeljev medosebnega povezovanja in vzpostavljanja medosebnega stika (Malloch in Trevarthen, 2009). Tudi Porges (2011) je v svojih raziskavah avtonomnega živčnega sis-tema poudaril pomen slušnih dražljajev kot ključnih signalov varnosti. Slušni sistem je namreč že ob rojstvu povsem funkcionalen. V poveza-vi z ugotovitvami Schora (2001, 2012) in Trevarthena (2012), da glasba aktivira široko možgansko omrežje in omogoča kompleksno sinaptično povezovanje, lahko sklepamo, da je glasba bistvenega pomena tudi za re-gulacijo stresa. V pediatričnem okolju, prežetem z boleznijo, negotovostjo in nepri-jetnimi zvoki, je glasba eno izmed privilegiranih orodij za ustvarjanje občutka varnosti in zniževanje stresnega odziva – tako pri otrocih kot pri odraslih. S tem pa se poglablja tudi njuna medsebojna povezanost. Seveda pa gre pri izbiri in izvajanju glasbe v okviru pediatričnega okolja za zelo skrbno izbrano in časovno regulirano uporabo glasbe, saj so bolnišnično okolje in tudi bolezenska stanja tisti, ki narekujejo, koliko glasbe, kakšne in kdaj bo za posameznega otroka in njegove starše opti-malno. Glasba, ki gradi odnose, mora biti namreč uglašena na konkre-ten odnos med otrokom in starši, prav tako na otrokovi starost in težo bolezni (Trevarthen, 2012). 190 Glasba se namreč v temelju dotika celote čustvenega odziva, ga ob- likuje ter omogoča medsebojno uglaševanje. Tako kot se lahko odrasel in otrok »najdeta« skupaj v pesmici, ki jo pojeta ali poslušata, tako se tudi čustveno uglasita, in tako kot ju pesmica vodi skozi različna čustve- ar na stanja, tako se tudi onadva čustveno regulirata (Trehub, 2013). Vesela rz pesmica prebudi upanje in veselje, umirjena pesmica, žalostna pesmi- E ca omogoči prostor za žalovanje, umirjanje in soočanje z izzivi ipd. Pri p tem gre za samo specifiko glasbe, torej ritem, harmonijo, dinamiko in an om tempo, ki se zlije z ritmom, dinamiko, melodijo in s tempom čustvenega K ia doživljanja otroka ter odraslega. Skupni imenovalec obojega pa je prav a L skupno petje in pri dojenčkih petje matere dojenčku, saj je prav glas, po- in ar leg očesnega kontakta, najmočnejši nosilec čustev in izraz odnosa nave- at K zanosti (Levitin, 2024). Lahko bi celo rekli, da je glasba in vzporedno z njo prozodija v glasu neposreden nosilec čustev ter skozi ritem, tempo, harmonijo in melodijo ter dinamiko tudi najmočnejši medij njihovega uravnavanja (Trevarthen, 2012). Navezanost, čustvena regulacija in polivagalna teorija Teorija navezanosti in vzajemna čustvena regulacija Razvoj otroka je v prvem letu življenja izrazito bliskovit in celosten. Glavno gibalo tega razvoja je seveda odnos med otrokom in njegovim primarnim skrbnikom. Ko govorimo o stiku med otrokom in mamo (oz. primarnim skrbnikom), gre za obojestranski proces, ki zajema tako spo-sobnost odraslega, da zazna, sprejme in se prilagodi otroku, kot zmož-nost otroka, ki išče stik z mamo, da sporoča, kaj potrebuje, kako se počuti in kaj se z njim dogaja (Siegel, 2013). Na organski ravni to pomeni, da mama s svojimi sposobnostmi za- znavanja, čustvovanja, razmišljanja in regulacije čustvenih stanj ter s svojim vedenjem do otroka zanj predstavlja razvojni prostor, v katerem se bo lahko učil in oblikoval svoje delovanje tako, da se bo kar najbolj prila-godil in umestil v okolje, ki mu je ponujeno (Feldman, 2007). Ta prilago-ditev je vidna v frekvenci joka, telesnih gibih, obračanju glavice, raz voju očesnega stika, skratka na vseh ravneh otrokovega vedenja (Stern, 1985). V mikroregulaciji odzivanja in zaznavanja drug drugega se torej kroji temelj odnosa med mamo ter otrokom in oblikujejo glavni odziv-ni mehanizmi otroških možganov. Schore (2001, 2012) v svojih delih podrobno opisuje uglašenost med otrokom in mamo kot neverbalno, čust veno in intuitivno uglašenost med desno hemisfero otroka in des-no hemisfero matere. S čustveno uglašenostjo se otrok ob materi razvije, mati pa ob otroku poglobi svojo senzitivnost in pridobi hitrost ter globi- no čustvenega procesiranja in ozaveščanja. 191 Gre torej za stik, s katerim se oblikuje temelj celotne strukture do-jenčkovega odzivanja na svet (Panksepp, 2009). Vsak usvojeni vzorec tega dialoga med materjo in otrokom slednjemu odpira dostop do ved-no novih in novih izkušenj ter razvojnih možnosti. Temu mehanizmu vzpostavljanja in ohranjanja stika ter bližine med otrokom in odraslim lju skrbnikom rečemo tudi stil navezanosti, ki človeka spremlja skozi vse živ- ko ljenje (Gratier in Apter-Danon, 2009). Najmočneje se aktivira prav v tre- em onič nutkih stresa in potrebe po varnosti.tr Ko govorimo o regulaciji stresa, zmanjšanju stiske ali krepitvi spo-iaed sobnosti za soočanje z izzivi, ki jih pred družino postavljata bolezen in hospitalizacija, govorimo prav o tem, kako doseči in krepiti občutek var- je v pd nosti na ravni teh primarnih nezavednih odzivov.ro Polivagalna teorija Stephena Porgesa ijsacko o skozi celotno otroštvo oblikujejo regulativni mehanizmi otroških možga- ot ra k nov ter otrokove notranje psihične strukture v odnosih z odraslim/s starši Globina našega odzivanja je torej odvisna od tega, kako so se in se tudi el b in kulturo sveta, ki ga obdaja (Panksepp in Trevarthen, 2009). Zato ni vse- as eno, kako ta kultura skozi odnose prihaja do njega in kaj prinaša v njegov Gl svet. Jasno je, da so prvine varnega odnosa uglašenost, ritmičnost, harmo-ničnost in regulacija, se pravi uravnoteženo razmerje med vznemirjenjem in pomirjenostjo, torej sposobnostjo integrirati različne vzorce v prepo-znaven krogotok (Hart in Lindahl, 2018). To pa so prvine, ki prihajajo iz predverbalnega sveta, sveta glasbe. Zato se tudi aktivirajo s pomočjo glas-benih elementov govora in okolja. Razvoj regulativnih mehanizmov pote-ka muzikalično, še preden se jezik, govor sploh razvije (Trevarthen, 2012). Ključna nevronska mreža, ki omogoča celovit razvoj varnih odno-sov, je t. i. socialni krogotok, ki se gradi izključno v varnih odnosih in v okolju, ki je pestro ter uravnoteženo. Korenine varne navezanosti ležijo v ritmičnih, uglašenih inte- rakcijah, kjer dojenčki doživljajo skrbnike kot predvidljivo od- zivne in čustveno prisotne. [Schore, 2001, str. 8] Varna navezanost se razvije s pomočjo dosledne in čustveno urav- notežene skrbi, pogosto izražene skozi glasbene elemente komunikaci-je, kot so ton, ritem in časovna usklajenost. Ti mikrovzorci so osnova za občutek varnosti (Ericson, 2010). Stephen Porges v polivagalni teo-riji pojasnjuje delovanje glasbe kot dražljaja na senzorne poti in učin-ke tega delovanja na zaznavanje varnosti ter s tem povezano čustveno regulacijo. 192 Revolucionarnost njegovih raziskav je bilo odkritje avtomatične po- vezave med sluhom, obraznimi mišicami in srcem. Avtonomni živčni sistem (točneje ventralni vagusni del parasimpatičnega živčevja) podpi-ra socialno interakcijo preko obrazne mimike, tona glasu in poslušanja. ar Glasba je torej dosti več kot zvočni dražljaj, saj v sebi nosi čustven rz pomen, ta pa je ključen pri izbiri avtonomnega odziva telesa. Če telo zaz- E na zunanje okolje kot varno, se bomo odzvali z aktivacijo socialnega kro- p gotoka, torej poiskali stik z drugimi, ki jih bomo doživljali kot varne, in an om stresni odziv se bo avtomatično ugasnil. K ia Glasba se dotakne naših občutij globlje kot beseda in v nas pre-a L in budi celovit odziv. Morda to ne velja prav za vso glasbo, vse-ar at kakor pa je to ena stran kontinuuma jezik–glasba. V vsakem K primeru pa glas in čustva igrata osrednjo vlogo pri soevoluci- ji glasbe in jezika ter predstavljata najmočnejša elementa vsa-kodnevne govorne komunikacije in ustvarjanja glasbe. [Arbib, 2013, str. 20] Lahko bi rekli, da glasba prebudi raven delovanja, ki najmočneje vpliva na učinkovitost spoprijemanja z zahtevnimi okoliščinami. Zato niti ni tako nenavadno, da se v raziskovanju in opisovanju globine od-nosov in odzivanja vedno pogosteje pojavljajo prav pojmi, ki prihajajo s področja glasbe (Levitin, 2024). Glasba naših odnosov: opisovanje vzpostavljanja, razvoja in ohranjanja stika med otrokom ter odraslim z glasbenimi pojmi Večina sodobnih razvojnih teorij, ki izhajajo iz nevroznanstvenih dog-nanj, za opisovanje odnosov varne povezanosti uporablja različne glas-bene koncepte, saj prav ti predstavljajo najprimernejši model odnosne dinamike, ki vključuje tako avtomatične, nezavedne, kot zavestne, kogni-tivne in vedenjske ravni medosebnih odnosov, še posebej odnosa med ot-rokom in odraslim skrbnikom. Glasbeni koncepti povezanosti med odraslim in dojenčkom, ki jih bomo opisali v nadaljevanju, zajemajo: afektivno uglaševanje, muzika-ličnost komunikacije, ritmično sinhronizacijo in zajemanje ritma, pre-kinitev in ponovno vzpostavitev stika, čustveno resonanco in regulacijo (Custodero, 2009). Afektivno uglaševanje Morda najbolj znan relacijski pojem, ki opisuje odnos, je afektivno ugla-ševanje, ki ga je razvil Daniel Stern in se nanaša na »vedenja, ki izra- žajo kakovost občutka skupnega afektivnega stanja« (Stern, 1985, str. 193 142). Avtor (str. 142) poudarja, da uglaševanje ni posnemanje, temveč dinamična delitev afekta preko ujemanja v intenzivnosti, obliki in času. Zgod njo komunikacijo med materjo in otrokom opisuje z glasbenimi iz-razi, kot sta ritem in fraza, ki tvorita neko živo enoto stika. Pri pojmu lju afektivna uglašenost gre dejansko za sinhronizacijo organskega, ki je po- ko goj za sočutno in vzajemno gradnjo posamezne izmenjave. em onič Muzikaličnost komunikacijetria Še kompleksnejši je opis temeljnih gradnikov medosebne komunikaci-ed je, ki sta ga razvila Colwyn Trevarthen in Stephen Malloch in ga poi- je v p menovala komunikacijska muzikaličnost. »Komunikacijska muzikaličnost je dro temeljna, prirojena sposobnost, ki ljudem omogoča čustveno smiselno iz-ko o menjavo že pred pojavom jezika« (Malloch in Trevarthen, 2009, str. 1).ijs Pojem sta razvila na podlagi opazovanja parov mater z dojenčki acel in analize njihove predverbalne komunikacije. Avtorja (Malloch in Tre-ot r varthen, 2009, str. 1) opisujeta tri osnovne značilnosti komunikacijske a k glasbenosti: ritmičnost (časovna pravilnost), dinamika (izrazni obris ve-bas denja) in metrum (struktura skupnega namena skozi čas). Te značilnosti Gl oblikujejo neverbalno interakcijo med dojenčkom in skrbnikom, podob-no kot glasbeni dialog. Njuno raziskovanje komunikacije med dojenč-ki (od šestih tednov starosti naprej) in materami je pripeljalo do odkritja muzikaličnosti tega stika. Stephen Malloch, glasbenik, ki je bil v razisko-vanje vključen že kot podoktorski študent, ga opisuje takole (Trevarthen in Malloch, 2009, str. 3–4): Ko sem poslušal, očaran od toka izmenjav v komunikaciji in sproščenega čebljanja matere, ko je »govorila« svojemu dojenč- ku, sem čisto spontano začel tapkati z nogo. Po svoji osnovni izo brazbi sem glasbenik in zato navajen avtomatično čutiti ri- tem, ko poslušam glasbo. Nobenega dvoma ni bilo, da je imel melodični glas matere določeno glasbeno kvaliteto. Presunilo me je dejstvo, da »tapkam ritem« na človeški glas – na kaj ta- kega nisem še nikoli prej niti pomislil, kaj šele, da bi to naredil. Ponovno sem zavrtel trak in spet sem lahko začutil jasno rit-mičnost in melodičnost izmenjav nežnega prigovarjanja Lauri-ne matere ter uglašenih Laurinih zvočnih odzivov. Tisto, kar nas povezuje, je torej muzikalična izmenjava čustvenih vsebin preko preciznega mikroreguliranja tona, tempa in ritma komuni-kacije, ki gradi medsebojni odnos. 194 Komunikacijska muzikaličnost, ki jo razumemo kot kreativ-no medosebno koordinacijo izražanja v času, kot jo ustvarijo možgani in telesna aktivnost, tvori ključni temelj medosebne izkušnje. ar Povedano z drugimi besedami, gre za to, da je za razvoj otroka naj- rz E pomembnejši pristen in čustveno varen (usklajen v ritmu in intenziteti) an stik z odraslim. Odrasel ob otrokovih odzivih, če jih »posluša«, neho- p om te spontano oblikuje ton in ritem, ki otroka povzame v odnos. Ob od- K raslem se otrok umiri, oblikuje, regulira in hkrati razvije iniciativo za ia a L raziskovan je. To pa je temelj za oblikovanje pripadnosti. ar Pripadnost oživi skozi muzikalično komunikacijo v prvih mese-at in K cih življenja – verjetno tudi že prenatalno – in tako hkrati pri- haja tako skozi kulturo kot skozi glasbo. Pripadnost temelji na interaktivnih motivih in stilih, ki jih deli določena skupnost, v katero je rojen otrok. Te motive in stile novorojeni otrok posr-ka in utelesi skozi redno ter intimno komunikacijo z najbližji-mi. Pripadnost pa presega zgolj vezi, ki jih nudi zgolj biološko rojstvo v neko kulturo. Pripadnost otroku omogoči, da raziskuje nove ustvarjalne načine izražanja in deljenja izkušenj. Od vse-ga začetka je otrok motiviran, da sprejema in vključi kulturno smiselne načine uglaševanja na druge. [Malloch in Trevarthen 2009, 304] Ritmična sinhronizacija in zajemanje ritma Videli smo torej, da ritmičnost dialoga in stika med otrokom ter odras-lim predstavlja temelj razumevanja otroškega razvoja in tudi temeljno dinamiko pri vzpostavljanju najrazličnejših rutin in urejenega okolja za otrokov optimalni razvoj. »Sinhronizacija med staršem in dojenčkom vključuje časovno usklajevanje mikroravni socialnega vedenja, vključno z glasom, obrazno mimiko in s pogledom« (Feldman, 2007, str. 340). Se-veda pa ne gre za neko togo predpisovanje urnika, temveč za dosti senzi-tivnejšo sposobnost prepoznavanja, kdaj je čas za kaj. Prav tako uglašeno prepoznavanje je predpogoj za ustvarjanje varnega okolja za optimalen otroški razvoj. V zadnjih 20 letih skoraj ni resnega raziskovalca zgodnjega razvo-ja, ki ne bi predpostavil ritmičnosti odzivanja med otrokom in odraslim skrbnikom kot okvira za opazovanje ter razumevanje njunega odnosa. Feldman (2007, str. 340) pokaže, kako se vedenje skrbnikov in dojenč-kov ritmično usklajuje, kar podpira čustveno vez in regulacijo. Tudi Be- ebe idr. (2016) analizirajo interakcije s pomočjo videoposnetkov, s čimer 195 preučujejo vzorce ritmičnega usklajevanja v odnosu med materjo in do-jenčkom. Preučevanje in analiza ritmičnosti odnosa med otrokom ter odraslim je ena glavnih metod razlikovanja med varnimi in nevarnimi oblikami odnosov. Na tem prepoznavanju potem temeljijo tudi interven-cije v različnih oblikah pomoči staršem v najzgodnejšem obdobju otro- lju kovega razvoja. ko em o Prekinitev in ponovna vzpostavitev stika n ič Ko se vzpostavi prepoznaven ritem med otrokom in odraslim, se odpre tr ia vprašanje, kaj narediti, ko se ta ritem poruši, ko se otrok in odrasel ne ed uglasita ter izgubita stik. Kako iz disonance spet priti v uglašenost. Pre- je v pd kinitev stika in porušenje ritma je za dojenčka ter malega otroka ena ro najstresnejših izkušenj, hkrati pa tudi ena najpomembnejših, saj otroka ko o »prisili«, da razvija vedno nove in nove načine, s katerimi prikliče od-ijsac raslega nazaj v stik. Zato je prav dinamika razglašenosti in ponovne-el ga uglaševanja ključna učna izkušnja tako za otroka, ki na njeni podlagi ot r razvija svoje relacijske sposobnosti, kot za odraslega, ki ob tem poglablja a kb svojo senzitivnost in posluh za drobne čustvene vzgibe, ki jih sicer sploh as ne bi zaznal.Gl »Sposobnost, da popravimo prekinitev interakcije, je pomembnejša kot popolno ujemanje brez napak« (Tronick, 2007, str. 71). Tronick je di-namiko prekinitev in ponovnih vzpostavitev stika med majhnimi otroci ter njihovimi materami raziskoval v svojem znanem eksperimentu »za-mrznjenega obraza«, pri katerem je je snemal odzive otrok na situaci-jo, kjer je naročil materam, da sredi igre z otrokom naenkrat zamrznejo svoj obraz in se na otroka ne odzivajo več. Odzivi otrok na materin ne-odzivni obraz in potem na materin ponovni odziv ter tolažbo so razkrili ritmično naravo čustvenega prekinjanja in ponovne vzpostavitve v inter-akciji. Ti cikli imajo strukturo in časovno dinamiko, ki je podobna glas-beni frazi. Sposobnost popravljanja prekinitev stika izgrajuje organski temelj mehanizma regulacije stresa in soočanja z zunanjimi ter notranjimi izzi-vi. Teh pa je v bolnišničnem okolju veliko. Najprej je tu telesna bolezen, potem nove in dostikrat zastrašujoče intervencije, zvoki in nenazadnje tuje in nepoznano okolje. Hitrost prilagajanja in prilagoditve na vse te izzive ter sposobnost vzpostavljanja občutka varnosti pa je tisto, kar na koncu odloča tudi o hitrosti in uspešnosti zdravljenja. Prav vnašanje ritma domačnosti in občutja varnosti v ritem življenja v bolnišnici je glavno vodilo »na družino usmerjene bolnišnične oskrbe«, ki se je v zadnjih letih začela razvijati v naprednejših bolnišničnih okoljih 196 (Sundal, 2024) in prinaša pozitivne rezultate na zdravljenje ter obvlado- vanje bolezenskih stanj v pediatričnih ustanovah. Čustvena resonanca in regulacija ar Cikluse uglašene in ritmične komunikacijske med otrokom ter odras lim rz E skrbnikom, ki temeljijo na neverbalnem, čustveno-organskem iskanju uglašenosti, v svojih raziskavah nevroafektivnega razvoja Susan Hart an p (2019) poimenuje čustvena resonanca in regulacija. Oba pojava sta v nje- om K nih delih opisana z ritmičnimi vzorci in afektivnim tokom kot izmen- ia java med govorom in tišino, zvenom in višino ter intenziteto tona glasu a L in ter preciznostjo v izmenjavi oglašanja in regulacije preko glasu med ot- ar at rokom in materjo. Podobno tudi Trevarthen komunikacijo med otrokom K in materjo primerja z glasbeno improvizacijo med otrokom in skrbni- kom. Izkazalo se je, da dojenček aktivno soustvarja stik, torej da se ob njegovem komuniciranju sproti preoblikujejo tudi materin ton, ritem in melodija govora. Najpresenetljivejše pa je dejstvo, da prav ta zgodnja muzikaličnost, ki so jo raziskovalci poimenovali komunikacijska muzika-ličnost, predstavlja in gradi temelj naše notranje psihične strukture, na podlagi katere se oblikujejo tudi kasnejše kognitivne funkcije, bogastvo govora in tudi razcvet drugih sposobnosti. Ko otrok izkusi tok, ki ga ustvari skupno izkušanje in ustvarjanje glasbe, to v njem prebuja rado-vednost, samozavest in občutek globoke povezanosti (Hart, 2011; Siegel, 2013). Ti pa so pogoj za boljše počutje, koncentracijo, motivacijo in spo-min (Levitin, 2024). Kadar je v odnosu okrnjena ta muzikaličnost sti-ka, je okrnjen tudi nadaljnji razvoj, ki ostane zaznamovan s togostjo in premajhno čustveno prožnostjo. Stik z umetnostjo, torej privilegiranim pros torom, v katerem se krepi in oblikuje muzikaličnost, je zato v razvo-ju in tudi kasneje v življenju posameznika tisti vir, ki dopolni in poglo-bi medosebne vezi, pripadnost ter sposobnost stika s seboj in z drugimi. Sklenemo lahko z naslednjimi besedami: Koncepti, kot so komunikacijska glasbenost, afektivno uglaševanje in rit-mična sinhronizacija, kažejo na isto temeljno dinamiko: vzajemno regu-lacijo čustvenih in fizioloških stanj med skrbnikom in otrokom. Varna navezanost se razvije iz teh zgodnjih interakcij, kjer glasbenim podob-ni elementi – čas, ton, izraznost – sporočajo čustveno dostopnost. Poli-vagalna teorija pa nudi razlago nevrofiziološke osnove tega procesa in pojasnjuje, kako prozodični ton in ritmične izmenjave sprožijo občutek varnosti ter povezanosti in krepijo delovanje socialnega krogotoka regu-lacije, ki je krogotok optimalnega delovanja. Ko glasba od zunaj prebudi glasbo znotraj, uglasi odnose 197 in premaga stres: prispevek glasbe v pediatričnem okolju Glasbene intervencije v živo v bolnišnici V okviru interdisciplinarne raziskave Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani smo na Pediatrični kliniki preizkusili različne oblike organsko lju integ rirane vključitve glasbe v bolnišnično okolje. Pri tem smo sledili pred- ko vsem potrebam otrok in staršev ter specifiki posamezne intervencije. Z em onič veliko mero senzitivnosti na bolnišnično okolje smo izbirali tako prostor, tr trajanje, čas in glasbena dela kot inštrumente, ki so primerni za drobne iaed glasbene obiske v bolnišničnih prostorih. bolnišnične situacije in prinesti občutje varnosti, veselja ter omogočiti Glavni namen glasbenih obiskov je bil predvsem zmanjšati stresnost je v pdro povezanost med otroki in starši izven zaskrbljenosti za zdravje in tesno-ko o be pred posegi. Lahko bi rekli, da gre za usmerjanje pozornosti v pozitiv-ijsac ne izmenjave in prebujanje pozitivnih čustvenih odzivov. Glasbeni obiski el so zajemali blago prisotnost žive glasbe v čakalnici in avli, kratke glas-ot r bene obiske v bolnišničnih sobah, tam, kjer je bilo primerno in so si ot-a kb roci in starši tega želeli, ter igranje uspavank. Glasba je sprostila ozračje as za otroke in starše, ki so se ob njej lažje sprostili ob otroku in preživljan-Gl ju časa v bolnišnici, ter vzpostavila pozitivno vzdušje tudi za zaposlene v bolnišnici. Prisotnost mladih glasbenikov, ki igrajo v živo v avlah in čakalni-cah, je ustvarila posebno vzdušje topline in upanja. Tovrstni trenutki otrokom pomagajo odmisliti okolje bolezni in jim vrnejo občutek nor-malnosti ter veselja. Še posebej prijetni so bili večerni obiski in uspavan-ke, ki so jih mladi glasbeniki igrali malim bolnikom. Potrdimo lahko ugotovitve Sandre Trehub in Laure Trainor (1998, str. 30), da »uspavan-ke in igrive pesmi podpirajo afektivno regulacijo preko predvidljivega, počasnega tempa in poudarjenega čustvenega izraza«. Bolečina in stiska namreč povzročita tesnobo, napetost in strah, ki jih glasbena uspavanka s svojim ritmom, tempom in z melodičnostjo pomiri ter zmanjša. Ritem dihanja se umiri, prav tako pa se pomiri tudi srčni utrip in sprosti na-petost telesa. Še posebej je to opazno pri najmlajših, torej pri dojenčkih; raziskava Laure K. Cirelli idr. (2020) je dokazala, da se ob petju pri do-jenčkih krepi socialna povezanost, pomiri stiska in uravnajo fiziološki procesi. Pri opazovanju starejših otrok ob poslušanju glasbe, ki jo imajo radi, pa se je pokazal učinek na doživljanje bolečine, ki se je zmanjšalo, in zdravljenje, ki se je pospešilo (Levitin, 2024). Učinki glasbe na otroka in starša – zmanjševanje stresa, 198 okrepljena povezanost Glasba zaradi svoje strukture in učinka, ki ga ima na potek dneva, čust-veno razpoloženje in uglašenost med otroki ter starši, omogoča zmanj-šanje stresa in tudi sproščenejše povezovanje z otrokom, kljub bolezni in ar stiskam, ki jih doživlja med hospitalizacijo. Otrok v bolnišničnem okol- rz ju potrebuje občutek varnosti in pripadnosti. Ta pa se, kot smo videli E v prejšnjih razdelkih, krepi prav skozi sprotno uglaševanje na okolje in an p hkratno ohranjanje stika z domačim okoljem preko odnosa s starši ter om K uglašenosti z njimi. Seveda pa je ta proces treba spodbuditi tudi od zunaj, ia saj je bolnišnična situacija in tudi spremljanje bolezenskih stanj otroka za a L in starše velik stres, v katerem tudi oni sami potrebujejo tolažbo, oporo in ar pomoč. Poleg ustreznih informacij in razumevanja s strani oseb ja je v iz- at K jemno pomoč prisotnost primerne žive glasbe, ki jo v bolnišničnem oko- lju igrajo mladi ljudje. Prav čustveno vzdušje, ki ga taka glasba prinese, je zato dobrodošla spodbuda in sprostitev tudi za starše. Glasba je lahko tista vstopna točka, preko katere se v odraslih prebudi sposobnost ustva-riti povezanost in sproščen stik z njihovim bolnim otrokom. Občutje pripadnosti se razvije skozi glasbeno aktivnost in ugla-šenost. Na ta način se odpre nov prostor intimne komunikacije, ki jo podpira posameznikov osebni stil »biti-skupaj-v-času«, ki izhaja iz kulture. [Stern, 2004, str. 64] Varno, domače vzdušje je za vsakega otroka in vsako družino malo drugačno, vedno pa vsebuje globok, čustveno varen in uglašen stik, pred-vidljiv ritem komunikacije in sposobnost prilagajanja na zunanje izzive, v našem primeru na izzive bolezni in zdravljenja ter bolnišničnega oko-lja. Prisotnost glasbe prebudi spomin na to pripadnost, na »običajno« življenje in prebudi upanje. »Naša sposobnost misliti in čutiti drug z dru-gim je povezana z našo sposobnostjo plesa in petja v tekočem, predvidlji-vem ritmu govorjenja drug z drugim.« (Trevarthen 2002, v Malloch in Trevarthen 2009, 461). Ko otrok izkusi tok, ki ga ustvari skupno poslušanje ali v nadaljeva- nju tudi skupno petje, morda ustvarjanje glasbe, to v njem prebuja rado-vednost, samozavest in občutek globoke povezanosti. Čustva so povezana z glasbo tako notranje (melodije v molu do- življamo kot bolj žalostne od dura) kot zunanje (glasbena podla- ga v ozadju ključnih dogodkov v življenju nam bo tudi kasneje vedno lahko priklicala celostni doživljajski spomin na ta dogo- dek). V zadnjih opazovanjih so ugotovili, da je ton, s katerim v govoru izražamo žalost, podoben molovi terci (mali terci), kar kaže na močno povezavo med jezikom, čustvi in glasbo. Še več, prepoznavanje glasbenega tona je celo neodvisno od kulture. 199 [Balkwill in Thompson, 1999, v Arbib, 2013, str. 23] Na ta način lahko razumemo, kako zunanja glasba prebudi notra-njo in z njo tudi najmočnejše mehanizme, ki jih imamo za soočanje z boleznimi, bolečino in s stisko. Odrasli se na otroke odzivajo v skladu s lju čustvenim razpoloženjem otroka in njih samih. »Glede na otrokovo raz- ko položenje in materin namen, se materin glas spreminja od zelo tolažeče- em o ga do zelo igrivega« (Trehub, 2013, v Arbib, 2013, str. 475). Vzajemnost nič med materjo in otrokom postane prostor kreativnosti, razvoja ter ustvar-tria janja vedno novih in novih povezav. Materin afekt vnaša izraz v govor in ed petje, otrokov odziv pa prispeva k jakosti materinega izražanja, še pov-je v p zame Trehubova.d Lahko bi sklenili takole: če je odrasli lahko sproščen, bo lažje sli-ro šal otroka in mu pomagal regulirati njegovo razpoloženje. Ko pa sta ko oijs zaskrbljena oba, je zelo dragoceno, če sproščeno in pomirjujoče ali nav-ac dušujoče vzdušje prinese glasba. Z njeno pomočjo se bo preoblikovalo el tudi razpoloženje otroka in/ali odraslega. ot r a k b Sklep as Gl Glasba ni zgolj prijetna spremljava ali terapevtsko orodje – je globoko relacijski dražljaj, ki aktivira najtemeljnejše mehanizme naše notranjos-ti in zgodnjega človeškega razvoja. Z ritmom, melodijo in dinamičnim izražanjem glasba neposredno nagovarja našo prirojeno sposobnost za čustveno sinhronizacijo in medosebno povezanost. Ti mehanizmi – po-gosto prvič izkušeni v muzikalični izmenjavi med dojenčkom in skrb-nikom – se znova prebujajo tudi v kontekstu glasbenih intervencij v pediatrični obravnavi. Aktivacija teh prirojenih poti podpira čustveno regulacijo, varno navezanost in odpornost otroka, kar omogoča fleksi-bilnejši in celostnejši odziv na stresne okoliščine zdravljenja. Uglašena umet niška stvaritev otroku omogoči, da se vanjo čustveno vključi, pri-tegne njegovo notranjo pozornost (telesni, čustveni odziv), jo oblikuje in skozi oblikovanje pomena tudi regulira ter zaključi tako, da skupaj z njim ustvari nov čustveni prostor. Ta pa je tisti, ki poganja razvoj. Glasba tako postane več kot pomirjujoč zvok – postane biološko uglašen relacij-ski most, ki deluje od znotraj navzven. Literatura Arbib, M. (2013). Language, music, and the brain: A mysterious relationship. London. MIT Press.. Balkwill, L.-L., in Thompson, W. F. (1999). A cross-cultural investigation of 200 the perception of emotion in music: Psychophysical and cultural cues. Music Perception, 17(1), 43–64. Beebe, B., Lachmann, F. M., Markese, S., in Bahrick, L. (2012). On the origins of disorganized attachment and internal working models: Paper I. A dyadic systems approach. Psychoanalytic Dialogues, 20(3), 253–272. ar Beebe, B., Messinger, D., Bahrick, L. E., Margolis, A., Buck, K. A., rz in Chen, H. (2016). A systems view of mother–infant face-to-face E communication. Developmental Psychology, 52(4), 556–571. an Bradt, J., in Dileo, C. (2014). Music interventions for mechanically ventilated p om patients. Cochrane Database of Systematic Reviews, (12), CD006902. K Cirelli, L. K., Jurewicz, Z. B., in Trehub, S. E. (2020). Effects of maternal ia singing style on mother–infant arousal and behavior. Journal of Cognitive a L in Neuroscience, 32(7), 1213–1220. ar Custodero, L. A. (2009). Intimacy and reciprocity in improvisatory at K musical performance: Pedagogical lessons from adult artists and young children. V S. Malloch in C. Trevarthen (ur.), Communicative musicality: Exploring the basis of human companionship (str. 513–530). Oxford University Press. Erickson, F. (2010). Musicality in teaching and learning: A conversational perspective. V S. Malloch in C. Trevarthen (ur.), Communicative musicality: Exploring the basis of human companionship (str. 461–487). Oxford University Press. Feldman, R. (2007). Parent-infant synchrony: Biological foundations and developmental outcomes. Current Directions in Psychological Science, 16(6), 340–345. Gratier, M., in Apter-Danon, G. (2009). The improvised musicality of belonging: Repetition and variation in mother–infant vocal interaction. V S. Malloch in C. Trevarthen (ur.), Communicative musicality: Exploring the basis of human companionship (str. 301–328). Oxford University Press. Hart, S. (2011). The impact of attachment: Developmental neuroaffective psychology. W. W. Norton Company. Hart, S., in Lindahl Jacobsen, S. (2018). Zones of proximal emotional development: Psychotherapy within a neuroaffective perspective. Journal of Infant, Child, and Adolescent Psychotherapy, 17(1), 28–42. Hart, S., in Lindahl Jacobsen, S. (2019). The emotional development scale: Assessing the emotional capacity of 4–12 year olds. Journal of Infant, Child, and Adolescent Psychotherapy, 18(2), 185–195. Levitin, D. J. (2024). The musical mind: How music shapes emotion, memory, and healing. Penguin. Malloch, S., in Trevarthen, C. (2009). Communicative musicality: Exploring the basis of human companionship. Oxford University Press. Panksepp, J., in Trevarthen, C. (2009). The neuroscience of emotion in music. V S. Malloch in C. Trevarthen (ur.), Communicative musicality: Exploring the basis of human companionship (str. 105–146). Oxford University Press Porges, S. W. (2011). The Polyvagal theory: Neurophysiological foundations of emotions, attachment, communication, and self-regulation. W. W. Norton Company. 201 Powers, N., in Trevarthen, C. (2009). Voices of shared emotion and meaning: Young infants and their mothers in Scotland and Japan. V S. Malloch in C. Trevarthen (ur.), Communicative musicality: Exploring the basis of human companionship (str. 209–240). Oxford University Press. Schore, A. N. (2001). The effects of early relational trauma on right brain development, affect regulation, and infant mental health. Infant Mental ljuko Health Journal, 22(1–2), 201–269. Schore, A. N. (2012) . The science of the art of psychotherapy. W. W. Norton em on Company.ičtr Siegel, D. J. (2013). The developing mind: How relationships and the brain interact to ia shape who we are (2. izd.). Guilford Press.ed Stern, D. N. (1985). The interpersonal world of the infant: A view from psychoanalysis Stern, D. N. (2004). The present moment in psychotherapy and everyday life. W. W. and developmental psychology. Basic Books. je v pdro Norton Company.ko o Sundal H. (2024). Home-like care: Collaboration between parents and ijs nurses in everyday situations when children are hospitalized. Journal of acel Child Health Care, 28(3), 565–577. Trehub, S. E. (2013). Communication, music, and language in infancy. V M. ot r Trehub, S. E., in Trainor, L. (1998). Singing to infants: Lullabies and play. A. Arbib (ur.), Language, music, and the brain (str. 463–479). Massachusetts a kb Institute of Technology.asGl V C. Rovee-Collier, L. P. Lipsitt in H. Hayne (ur.), Advances in infancy research (zv. 12, str. 43–77). Ablex Publishing. Trevarthen, C. (1999). Musicality and the intrinsic motive pulse: Evidence from human psychobiology and infant communication. Musicae Scientiae, 3(1 suppl.), 155–215. Trevarthen C (2002). Origins of musical identity: Evidence from infancy for musical social awareness. V R. MacDonald, D. J. Hargreaves in D. Miell (ur.), Musical identities (str. 21–38). Oxford University Press. Trevarthen, C. (2011). What is it like to be a person who knows nothing? Defining the active intersubjective mind of a newborn human being. Infant and Child Development, 20(1), 119–135. Trevarthen, C. (2012). Communicative musicality: The human impulse to create and share music. V D. Hargreaves, D. Miell in R. MacDonald (ur.), Musical imaginations: Multidisciplinary perspectives on creativity, performance, and perception (str. 259–284). Oxford University Press. Tronick, E. Z. (2007). The neurobehavioral and social-emotional development of infants and children. W. W. Norton Company. Uggla, L., Bonde, L. O., Hammar, U., Wrangsjö, B., in Gustafsson, B. (2018). Music therapy supported the health-related quality of life for children undergoing haematopoietic stem cell transplants. Acta Paediatrica, 107(3), 484–493. 202 ar rz E an p om K ia a L in ar at K Zaključek Katarina Habe Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo katarina.habe@ag.uni-lj.si Katarina Lia Kompan Erzar 203 Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta lia.kompan@teof.uni-lj.si Petra Brdnik Juhart Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta petra.brdnik@pef.uni-lj.si © 2025 Katarina Habe, Katarina Lia Kompan Erzar in Petra Brdnik Juhart https://doi.org/10.26493/978-961-293-544-3.10 Monografija Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju osvetljuje glas-bo kot univerzalno človeško izkušnjo in hkrati kot učinkovito tera-pevtsko sredstvo, ki ima pomembno vlogo v zdravstvu – konkretno v pediatričnem zdravstvu. Pregled zgodovinskega razvoja rabe glasbe pri zdravljenju potrjuje, da je človek že od pradavnine prepoznaval njen zdravilni potencial. Glasba je skozi različne kulture in obdobja delova-la kot sredstvo za lajšanje bolečine, krepitev duševnega zdravja in grad-njo skupnosti, kar je v sodobnosti dobilo znanstveno utemeljitev v okviru glasbene terapije kot priznane strokovne discipline. Raziskave o zdravilnih učinkih zvoka kažejo, da vibracije in reso-nanca ne vplivajo le na čustveno doživljanje, temveč tudi na fiziološke parametre telesa. Terapija z zvokom in glasbena terapija se izkazujeta kot neinvaziven ter celosten pristop k podpori zdravja, čeprav metodolo-ške omejitve še zahtevajo dodatno znanstvenoraziskovalno utrditev. Poseben pomen ima glasba v pediatričnem okolju, kjer ne nago-varja le otrok, temveč tudi njihove starše, zdravstveno osebje in širšo bolnišnično skupnost. Glasbene intervencije dokazano zmanjšujejo an-ksioznost, bolečino in stres, obenem pa spodbujajo čustveno regulaci-jo, odpornost ter občutek varnosti. V primarni pediatrični ambulanti in bolnišničnih oddelkih se kaže potencial sistematične uporabe glasbe, ki lahko izboljša sodelovanje otrok pri obravnavi, zmanjša napetost in kre-pi povezanost med vsemi vpletenimi. Pomemben prispevek monografije je tudi vpogled v izkušnje izvajal- cev glasbenih intervencij – študentov glasbe – in zdravstvenega osebja. Oboji potrjujejo, da glasba ne deluje le na paciente, temveč tudi na tiste, ki z njimi prihajajo v stik. Glasbeni obiski študentom glasbe omogočajo osebnostno rast in zmanjšujejo izvajalsko anksioznost, zdravstveno ose-bje pa glasbo prepoznava kot pomembno orodje za lastno dobrobit ter za krepitev timske dinamike. 204 Pregledne in empirične raziskave, vključene v monografijo, jasno kažejo, da glasbena terapija v pediatričnem okolju prinaša številne ko-risti – od fizioloških izboljšav do krepitve psihološke in socialne podpore. Vendar pa se hkrati razkrivajo izzivi, kot so omejena dostopnost strokov- ar no usposobljenih glasbenih terapevtov, neenakomerna raziskanost posa- rz meznih področij ter pomanjkanje sistemske ureditve. E Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da glasba v pediatričnem p okolju ni zgolj estetski dodatek, temveč ima dokazano terapevtsko vred- an om nost. Predstavlja sredstvo povezovanja, čustvene opore in spodbude k K ia okrevanju – ne le za otroke, temveč za celotno bolnišnično skupnost. V a L prihodnje bo treba vlagati v raziskave, ki bodo poglobile razumevanje in ar mehanizmov delovanja glasbe, ter v razvoj sistematičnih programov, ki at K bodo glasbeno terapijo trajno umestili v zdravstveno prakso. Glasba je most med telesom, duhom in skupnostjo. V pediatričnem okolju ta most povezuje otroke, njihove starše, zdravstvene strokovnjake in izvajalce intervencij v izkušnji, ki presega meje bolezni ter vrača obču-tek človečnosti, varnosti in upanja. Naj zaključimo z mislijo Paula Longfellowa: »Umetnost je moč.« In prišel je čas, ko nas bo ravno ta moč zdravila na vseh ravneh naše biti, nas vrnila k našim izvornim koreninam in bila naš kompas za priho-dnost zdrave družbe, tako na materialni kot na duhovni ravni. English Summaries Chapter 1 Music as a Means of Healing – A Historical Aspect Tina Bohak Adam 205 Introduction The healing effects of music have been acknowledged across cultures and eras, from prehistoric ritual practices to modern neuroscientific re-search. Throughout history, music has served as both a mystical and ritual medium and, later, as a scientifically grounded therapeutic tool. Its role in supporting physical, emotional, and spiritual well-being has continuously evolved, shaped by cultural beliefs, philosophical theories, and empirical discoveries. This chapter examines the historical trajec-tory of music as a healing practice, tracing its development from ancient civilizations through the Middle Ages, Renaissance, and Baroque, to the institutionalisation of music therapy in the nineteenth and twentieth centuries, and its integration into contemporary clinical and rehabilita-tive practice. Historical Overview Prehistory and Ancient Civilisations: Archaeological findings suggest that the connection between sound, ritual, and healing dates back tens of thousands of years. The Neanderthal flute discovered at Divje Babe in Slovenia, dating back 60,000 years, is among the earliest known instru-ments, providing evidence of the intentional use of sound in ritual or communicative contexts (Conard et al., 2009; Narodni muzej Slovenije, n.d.). Similarly, prehistoric flutes from Hohle Fels in Germany demon-strate the centrality of sound in early human culture. While direct proof of music’s therapeutic role in prehistory is lacking, anthropological stud-ies of Indigenous societies indicate that rhythmic sound, singing, and dance were core components of healing rituals, often used by shamans and spiritual leaders to induce trance states, regulate emotion, and re-store balance (Thaut, 2015). In Mesopotamia and Egypt, systematic records highlight music’s in-tegration into medicine and healing. Egyptian hieroglyphs associated music with joy and well-being, while the Ebers Papyrus (c. 1,550 BCE) de-scribes healing rituals involving chanting and instrumental accompani-ment dedicated to the goddess Isis (Thaut, 2015; Dewhurst-Maddock, 1999). In Greece, theorists such as Pythagoras, Plato, and Aristotle es-tablished the first systematic frameworks for understanding music’s ther-apeutic potential. Pythagoras explored the mathematical harmony of intervals, connecting it to bodily balance; Plato emphasised music’s edu-cational and ethical role; and Aristotle developed the concept of catharsis, 206 describing music’s ability to evoke and release emotions (Carroll, 2011; Polansky, 2007). Hippocrates also recommended music for the treatment of hysteria (Thaut, 2015). Parallel traditions in China linked the five fundamental tones with s the five elements, organs, and emotions, integrating music into medi- ie cine as a tool for restoring balance (Huang, 2024). Similarly, Indigenous ar mm peoples worldwide—from Navajo healing songs to Australian Aborigi- u nal didgeridoo ceremonies—demonstrated the universal role of music in S h ritual, healing, and community cohesion (Hsu, 2021; Thaut, 2015). lis g Middle Ages to Baroque: During the Middle Ages, church chants n E were widely used for alleviating spiritual and psychological distress. Hildegard of Bingen composed chants she believed could heal physical and mental ailments by activating the divine spark within humans (Lew Harder, 2017). Gregorian chant was often described as a ‘spiritual med-icine’ for the soul (Callahan, 2000). Renaissance scholars such as Marsilio Ficino integrated Neopla- tonic cosmology with medical theories, promoting astro-musical therapies to restore harmony between body and cosmos (Voss, 1992). By the Ba-roque period, music therapy became more institutionalised: in Rome’s Ospedale di Santo Spirito, organs were installed to calm patients, while Richard Browne’s Medicina Musica (1729) analysed the effects of music on nerves, emotions, and circulation, recommending it for melancholy and anxiety (Smid, 2017). Romanticism and the Nineteenth Century: The Romantic era, with its emphasis on emotion and individuality, further deepened interest in music’s therapeutic effects. Hermann von Helmholtz’s pioneering acous-tic studies provided scientific foundations for understanding resonance, consonance, and the physiological impact of sound (De la Motte-Haber, 1990). Psychiatrists such as Jean-Martin Charcot and Emil Kraepelin began systematic experiments on music’s effects on neurological and psychiatric conditions, laying the groundwork for modern clinical music therapy (Johnson et al., 2013; Becker Hoff, 2024). The Twentieth Century to the Present: Following both World Wars, music therapy gained momentum in the rehabilitation of veterans suf-fering from physical and psychological trauma. Margaret Anderton, and later Everett Thayer Gaston in the United States, helped establish uni-versity-level programmes, formalising music therapy as a discipline (His-tory of Music Therapy, n.d.). In the mid-twentieth century, Nordoff and Robbins developed improvisational music therapy methods, particularly influential in the treatment of children with autism (The Nordoff-Rob-bins Approach, n.d.). Today, advances in neuroscience confirm music’s capacity to activate reward centres in the brain, release dopamine, and 207 reduce pain perception (Kamioka et al., 2014; Pando-Naude et al., 2019). Music has been shown to aid neurological rehabilitation, improve gait in Parkinson’s patients, and reduce post-operative pain and anxiety (Ghai et al., 2018; Patiyal et al., 2021). Emerging technologies such as AI-driv- sie en biofeedback systems now enable highly individualised therapeutic ap-ar plications (Jiao, 2025).mmu Sh Discussion and Conclusionlisg Tracing music’s healing role from ritual and mystical traditions to con-nE temporary science highlights its enduring and evolving significance. His- torically, music was seen as a bridge between the human and divine, a medium for purification, and a tool for restoring balance. From chants in monasteries to Renaissance cosmological theories and Baroque medical writings, music has consistently served as a therapeutic resource embed-ded in cultural and medical practice. The transition from mystical ex-planations to empirical science in the nineteenth and twentieth centuries marked a decisive turning point, enabling the institutionalisation and professionalisation of music therapy. Today, interdisciplinary collabora-tions between medicine, psychology, neuroscience, and the arts affirm music therapy as a credible and evidence-based practice. At the same time, technological innovations are expanding its potential, raising new ethical and methodological questions. Music’s therapeutic power is thus both a historical constant and a dynamic field of development, demon-strating continuity between ancient practices and modern research while offering new possibilities for integration into holistic healthcare. Key Findings Universality: From Indigenous rituals to classical philosophy, music has been used worldwide to restore physical, emotional, and spiritual balance. Historical continuity: Key milestones include Egyptian healing rit-uals, Greek theories of ethos and catharsis, monastic chants, Renais-sance astro-musical therapies, Baroque institutionalisation, Romantic scientific advances, and twentieth-century professionalisation. Scientific foundations: Research since the nineteenth century has demonstrated measurable effects of music on physiology, including blood pressure, heart rate, and neurological processes. Clinical integration: In the twentieth century, music therapy be- came formalised, particularly in war rehabilitation, autism treatment, 208 and psychiatric care. Contemporary validation: Neuroscience confirms music’s effects on pain reduction, motor rehabilitation, emotional regulation, and well-being. s Future directions: Technological innovations such as AI and bio- ie feedback open possibilities for personalised music therapy but also de- ar mm mand ethical oversight. u S lisgnh E Chapter 2 The Healing Power of Sound Ilonka Pucihar Introduction Sound healing is one of the oldest therapeutic practices, using vibrations and frequencies to balance the body and mind. In recent decades, it has 209 begun to gain recognition within scientific and clinical discourse. This chapter provides a theoretical overview of the mechanisms by which sound influences human physiology and mental well-being and high- lights potential therapeutic applications. s Sound is not only an auditory stimulus but also a physical vibra-iear tion that can affect health positively or negatively, depending on its fre- quency and intensity. Harmful environmental noise and vibration are mmu S linked to stress and poor health outcomes, including in hospital environ-hlis ments where noise levels often exceed WHO recommendations (Cabrera gn Lee, 2000; Greenfield et al., 2020). By contrast, beneficial vibrations E produced by Tibetan and Himalayan singing bowls, crystal bowls, and gongs have been associated with relaxation, stress reduction, and im-proved well-being (Goldsby et.al, 2017; Pesek Bratina, 2016). The therapeutic potential of sound lies in the principles of reso-nance—the transfer of vibrations from one object to another—and en-trainment, where brain waves and physiological rhythms align with acoustic frequencies, inducing states of calm, focus, or deep meditation (Fachner, 2011; Goldman, 2002). Research Evidence Although research remains limited, findings suggest significant benefits of sound-based interventions. Tibetan singing bowls: Studies show reductions in tension, anxiety, and depression, as well as increased heart rate variability and improved spiritual well-being. Pilot studies with oncology patients indicate poten-tial for reducing anxiety and stress responses (Bidin et al., 2016). Crystal bowls: Listening has improved mood in adolescents (Mathews et al., 2023) and reduced chronic spinal pain, though results on pain relief remain mixed (Wepner et al., 2008). Himalayan singing bowls: Associated with deeper meditation, low-ered blood pressure, and improved stress management (Landry, 2014). Gong sound baths: Research indicates positive effects on physi-cal, emotional, and spiritual well-being (Benton, 2010; Pesek Brati-na, 2016). A Slovenian study with 129 participants in gong sound baths found consistent reports of healing, relaxation, inner peace, and im-proved vitality. These results suggest that acoustic vibration can influence not only psychological states but also cellular and physiological processes, sup-porting holistic well-being (Ambattu Yeo, 2023; Bartel Mosabbir, 2021). 210 Discussion and Conclusion Sound therapies represent a promising, non-invasive and low-cost ap- proach to supporting health and well-being. Their benefits are evident in s reduction of anxiety, depression, blood pressure, and heart rate, as well ie as improvements in mood, inner peace, and resilience. These findings ar mm highlight the role of sound in activating the body’s relaxation response u and parasympathetic regulation (Benson Klipper, 1975; Moberg, S h 2003). lis g At the same time, challenges remain: mechanisms of action are not n E yet fully understood, and existing research is often limited by small sam- ples and methodological variation (Goldsby Goldsby, 2020). More controlled studies, including clinical trials, are needed to establish ev-idence-based protocols. Importantly, Slovenian contributions—such as studies on gong sound baths—demonstrate that national research is al-ready helping to situate sound therapy within the wider field of integra-tive medicine, with potential applications in hospitals, wellness contexts, and education. Overall, sound therapy should not be seen as an alternative to med- ical treatment, but as a complementary practice that enriches holistic care and supports physical, emotional, and spiritual well-being. Key Findings Mechanisms: Therapeutic effects are based on resonance and entrain-ment, influencing both physiological rhythms and psychological states. Benefits: Evidence links sound therapies to reduction in blood pres- sure, heart rate, tension, anxiety, and depression, and to improvements in mood, relaxation, and spiritual well-being. Instruments studied: Tibetan and Himalayan singing bowls, crys- tal bowls, and gongs are most frequently used, with demonstrated appli-cations in oncology, chronic pain management, stress regulation, and meditation. Slovenian contribution: A national study of 129 gong sound bath participants confirmed healing and relaxation effects, providing impor-tant evidence for the integration of sound therapy into broader health practices (Pesek Bratina, 2016). Research gaps: Evidence remains preliminary; more longitudinal and controlled studies are needed to understand mechanisms and estab-lish clinical guidelines. Clinical integration: With proper validation, sound healing can be-come a safe, accessible complement to conventional medicine, support- ing patient care, staff resilience, and public well-being. 211 s ie ar mmu ShlisgnE Chapter 3 Music Therapy in Paediatric Settings – A Systematic Review Špela Loti Knoll and Ema Trček Introduction 212 Music therapy is a clinically recognized, evidence-based intervention that uses the structured application of musical elements—rhythm, mel-ody, harmony, tempo, and lyrics—to support physical, emotional, so-cial, and cognitive well-being. In paediatric settings, music therapy has s gained significant recognition for its ability to address the complex devel- ie opmental and medical needs of children and adolescents across diverse ar clinical environments. mmu Bruscia (2014) defines music therapy as a reflexive process, in which S h the therapist facilitates healing and personal growth through diverse lis g musical experiences and the therapeutic relationship. This distinguishes n E it from passive music listening, as music therapy requires active interac- tion, interpretation, and emotional engagement. The World Federation of Music Therapy (2011) similarly emphasizes its interdisciplinary scope, describing music therapy as the professional use of music in medical, ed-ucational, and everyday contexts to enhance well-being across physical, emotional, social, intellectual, and spiritual domains. The aims of music therapy are population-specific and individual- ized, ranging from alleviating symptoms and enhancing quality of life to promoting self-expression and emotional regulation (Bonde, 2019). Stige (2012) introduces the concept of health musicking, highlighting collabora-tion between healthcare and music professionals to foster well-being in clinical environments. Abrams (2018) underscores the human dimen-sion of therapy, where compassion, presence, and dignity form the foun-dation of the therapeutic process. This chapter provides a systematic review of the application of mu- sic therapy in paediatrics, structured across five key domains: neonatolo-gy, oncology, neurological rehabilitation, psychiatry, and palliative care. Methodology The review followed PRISMA guidelines. Searching was conducted in Scopus, Web of Science, and PubMed in May 2025. Search terms includ-ed “music therapy” AND “children” AND (“pediatrics” OR “oncology” OR “neonatology” OR “psychiatry” OR “cardiology”). Filters restricted results to the years 2020–2025, English-language publications, and empirical research. The initial search yielded 833 records (Scopus: 591; Web of Science: 209; PubMed: 33). After relevance screening, 56 studies were includ-ed. Following removal of 11 duplicates, 45 studies remained in the final analysis. Each study was reviewed for country of origin, type and design, aims, and outcomes. Results 213 The distribution of studies across domains was as follows: Neonatology: 26 studies (57.8%), Oncology: 7 studies (15.6%), Neu- rological rehabilitation: 4 studies (8.9%), Psychiatry: 3 studies (6.7%), sie Palliative care: 1 study (2.2%), General paediatrics: 2 studies (4.4%), ar Healthcare professionals: 2 studies (4.4%). mmu Sh Neonatologylisgn Music therapy in NICUs supported neurodevelopment and physio-E logical stability in premature infants, improving heart rate, respiration, feeding, and sleep. It also reduced parental stress and fostered bonding through live lullabies and vocal interventions (Bieleninik et al., 2016; Pa-patzikis et al., 2024). Oncology In paediatric oncology, music therapy reduced anxiety and pain, improved coping, and promoted emotional resilience. Biological out-comes such as changes in cardiorespiratory function and immune mark-ers (IgA) were also observed (da Silva Santa et al., 2021; Stegemann et al., 2019). Active engagement (singing, instrument playing) was most effec-tive, and family involvement proved essential (Facchini Ruini, 2021). Neurological Rehabilitation Music therapy, and particularly Neurologic Music Therapy (NMT), showed potential in supporting motor rehabilitation, speech and lan-guage acquisition, and social skill development for children recovering from brain injuries or living with neurological conditions. NMT uses neuroscience-informed, structured techniques targeting sensorimotor, speech-language, and cognitive rehabilitation (Thaut Hoemberg, 2014). Psychiatry In psychiatric care, music therapy improved mood, reduced anxiety, and enhanced self-expression among adolescents (Preyde et al., 2015). Im-provisation was the primary approach, enabling young people to process emotions, build trust, and construct identity (Freitas et al., 2022). Music therapy’s accessibility—requiring no prior training—was highlighted as particularly valuable in this domain (Lin et al., 2011). 214 Palliative Care Though under-researched, paediatric palliative care studies indicated that music therapy helps reduce isolation, support bonding, and provide s psychosocial comfort for children with life-limiting illnesses and their ie ar families (Bradt, 2013; Pérez-Eizaguirre Vergara-Moragues, 2020; Wu mm et al., 2025). Personalized and improvisational interventions were found u S to be most effective, though ethical challenges limit large-scale studies. h lis g n E Discussion and Conclusion Across all reviewed domains, music therapy emerged as a safe, effective, and adaptable non-pharmacological intervention. Its benefits extend across physiological, psychological, social, and relational dimensions. In neonatology, it stabilizes vital functions and enhances bonding; in oncol-ogy, it alleviates pain and supports resilience; in neurology, it aids motor and cognitive rehabilitation; in psychiatry, it fosters trust and emotional regulation; and in palliative care, it provides comfort, identity support, and family connection. The scope of evidence demonstrates that music therapy has no con- traindications and is consistently perceived as supportive and beneficial. However, research intensity is uneven: while neonatology is well rep-resented, psychiatry and palliative care remain underexplored. Future studies should expand into these areas, with a focus on innovative and neuroscience-informed methods, standardized outcome measures, and longitudinal designs to assess lasting effects. Overall, the findings confirm that music therapy is a holistic inter- vention tailored to client needs and adaptable to diverse paediatric pop-ulations. Its integration into paediatric care models enhances not only patient well-being but also family resilience and the quality of clinical environments. Key Findings Music therapy is widely applied in neonatology and oncology but under-represented in psychiatry and palliative care. Benefits include physiological regulation (heart rate, respiration, sleep), psychological effects (reduced anxiety, improved mood), develop-mental support (speech, motor, cognitive skills), and relational outcomes (bonding, self-expression). Active methods (singing, instrument playing, improvisation) often 215 yield stronger outcomes than receptive listening alone. Family involvement significantly enhances therapeutic effects, par-ticularly in neonatology and oncology. ently safe, accessible, and adaptable. No contraindications have been identified; interventions are consist- siear ized methodologies, and innovative approaches such as Neurologic Mu-Future research should prioritize underexplored fields, standard- mmu Sh sic Therapy.lisgnE Chapter 4 The Role of Music in Primary Paediatric Care Petra Brdnik Juhart and Anja Radšel Introduction This chapter investigates the role of music in Slovenian paediatric pri- 216 mary care, focusing on how paediatricians perceive, use, and evaluate music in their daily clinical practice. Music, as an art form, has long been acknowledged as a powerful medium that supports children’s ho-listic development. From prenatal life onward, musical stimuli influence s the brain, emotional regulation, and social bonding (Habibi et al., 2018; ie ar Hilton et al., 2023). In early childhood, music promotes memory, atten- mm tion, motor coordination, and language acquisition, while also serving u as a relational and emotional regulator (D’Souza Wiseheart, 2018; S n In healthcare contexts, music has been shown to reduce stress and E anxiety, improve cooperation during medical procedures, and create a lisgh Koelsch, 2010). more positive environment for both patients and staff (Lai Amala-doss, 2022; Pelletier, 2004). Music also engages the limbic system and is associated with the release of dopamine and serotonin, neurotransmit-ters linked to pleasure, comfort, and affective stability (Chanda Levi-tin, 2013). Despite the well-documented benefits, the use of music in Sloveni- an paediatric practice has not been systematically studied. The primary paediatric care system in Slovenia is unique in that children from birth to age 18 are cared for exclusively by paediatricians rather than fami-ly doctors, providing a valuable opportunity to understand professional attitudes toward the role of music in both preventive and curative care. Against this background, this study set out to examine how Slovenian paediatricians at the primary level perceive music’s value, how they ap-ply it in their everyday practice, and what barriers or opportunities they identify for its broader integration. Methodology The research employed a mixed-methods approach with methodo- logical triangulation, combining quantitative and qualitative data to ob-tain a comprehensive understanding of the topic. The data was obtained through a questionnaire that included both closed- and open-ended questions. Participants: The survey included 102 paediatricians, representing roughly a quarter of all primary care paediatricians in Slovenia. Most respondents were female (92%), with ages ranging from 32 to 75 years and professional experience spanning 1 to 45 years. Paediatricians were drawn from nearly all statistical regions of Slovenia. Results Perceptions of Music’s Role in Development 217 Almost all paediatricians recognized music as highly significant for chil-dren’s holistic development. A large majority agreed that music supports well-being (93%) and is essential for growth across emotional, cognitive, s social, and motor domains (96%). Respondents described music as si-iear multaneously calming and stimulating; it could reduce restlessness and anxiety, but also invite movement, play, and creativity. One paediatri- mmu S cian noted: ‘Music can calm, it can invite movement, it strengthens attention and h stimulates imagination’.lisgn Music was frequently associated with emotional regulation, enhanc-E ing mood, self-soothing, and focus. It was also seen as a medium for cognitive support, aiding memory, vocabulary acquisition, and concen-tration. Respondents often emphasized its social dimension, describing music as a form of communication that fosters peer interaction, attach-ment, and cultural belonging. A number of paediatricians also highlight-ed its neurodevelopmental impact, perceiving music as a stimulus for brain plasticity and synaptic growth. Musical Practices in Paediatric Clinics Singing: Nearly half of the respondents (42%) reported using singing during examinations to relax children, distract them, or foster coopera-tion. Mothers’ singing was also frequently observed in waiting rooms or described as part of home routines. Fathers were more commonly asso-ciated with passive music use, often via digital devices. Listening: Only 27% reported playing recorded music during con-sultations. Those who did stressed that music should be high-quality, acoustic, and free from distracting visual elements. Traditional Slove-nian songs, lullabies sung during pregnancy, and children’s classics (e.g. works by Janez Bitenc) were cited as preferred repertoire. Creation: Very few reported active music-making in the clinics be-yond spontaneous humming, rhythmic tapping, or playful engagement. Nonetheless, many noted that music naturally emerged in their commu-nication with children, especially during preventive check-ups. Discussion and Conclusion The findings confirm that Slovenian paediatricians strongly value mu-sic as a developmental and regulatory tool, aligning with internation-al literature on music’s therapeutic potential (Chanda Levitin, 2013; Stegemann et al., 2019). The predominance of singing, especially ma-ternal singing, reflects deep cultural traditions and resonates with evi-dence that lullabies and familiar songs promote attachment, emotional 218 safety, and cooperation in stressful situations (Monaci et al., 2024). Im- portantly, paediatricians emphasized the need for quality and appropri-ateness. Acoustic, emotionally resonant music was consistently preferred over digital or visually enhanced formats, highlighting concerns about s overstimulation and the erosion of authentic, relational music-making. ie ar The study also sheds light on the dual effect of music: while it supports mm children directly, it simultaneously enhances the emotional climate of u the clinic, contributing to staff well-being and strengthening collegial S h ties. This aspect is underexplored in international research and may rep- lis g n resent a distinctive contribution of our study. E Nonetheless, barriers remain significant. Without institutional sup- port, time, training, and suitable facilities, the integration of music into paediatric practice will remain ad hoc. Paediatricians expressed willing-ness to use music more systematically if given guidance, resources, and opportunities for collaboration with music therapists. Key Findings Slovenian paediatricians overwhelmingly recognize music as a multifac-eted developmental tool supporting emotional regulation, cooperation, and holistic growth. Singing by paediatricians and parents is the most frequent and ef- fective form of musical engagement in clinical contexts. Quality, acoustic, culturally familiar music—such as traditional children’s songs or lullabies—is most valued. Despite enthusiasm, use is intuitive and unsystematic, limited by time pressures, spatial constraints, and lack of training. Music also benefits staff well-being and work atmosphere, offering stress relief and moments of collegial connection. There is strong potential for structured integration of music into Slo- venian paediatric practice, provided institutional support, training, and collaboration with music therapists are developed. Chapter 5 Music Interventions in Paediatric Settings Pika Drstvenšek and Katarina Habe Introduction Hospitalized children are often confronted with fear, pain, and psycho- social stress that can negatively affect their recovery and overall quali- 219 ty of life. In recent decades, researchers and clinicians have increasingly turned to integrative therapeutic approaches to complement traditional medical care. Among these, music interventions (MI)—comprising mu- sic therapy (MT) and music medicine (MM)—have emerged as effective s complementary methods for reducing anxiety, stress, and pain, while iear supporting emotional regulation and social interaction. conducted by trained music therapists and involves both active methods Music therapy is a structured, goal-oriented therapeutic process mmu Shlis (e.g. singing, playing instruments, improvising) and receptive methods gn (e.g. listening, relaxation-based listening) (Magda-Adamowicz, 2024; E Trondalen Bonde, 2012). Music medicine, by contrast, refers to the use of pre-recorded music selected by medical staff, aimed at improving patients’ physical or emotional states, but without the therapeutic rela-tionship that defines music therapy (Nguyen et al., 2023). The purpose of this review was to determine the extent and forms of use of music inter-ventions in paediatric hospital settings, to identify the domains in which therapeutic effects are most evident, and to assess whether music therapy and music medicine are applied and effective to the same degree. Methodology The review was conducted according to PRISMA guidelines. Search-es were carried out in Web of Science, PubMed, SCOPUS, and PsycIn-fo using the keywords “music interventions” and “paediatric hospitals”. Inclusion criteria required studies to: • focus on children (0–8 years, with some studies extending to adolescents), • evaluate music-only interventions (not combined with other comple- mentary methods), and • report measurable psychological or physiological outcomes. From an initial 137 search results, duplicates and ineligible articles were removed, leaving 15 empirical studies for in-depth analysis. The reviewed studies included: 7 experimental studies, 2 quasi-experimen-tal studies, 5 descriptive studies, and 1 mixed-methods study. The dom-inance of experimental research reflects the field’s strong orientation towards quantifiable outcomes. Results Types of Interventions Of the 15 studies, 13 focused on music therapy and 2 on music medi- 220 cine, indicating a clear preference in research for structured therapeu- tic engagement. Clinical Contexts ie Music interventions were applied across a variety of hospital environments: s ar Oncology and Haematology (n=6): interventions reduced anxiety, sup- mm ported coping with invasive procedures, and provided children with u S opportunities for emotional expression (Giordano et al., 2021; 2023; h lis Rodríguez-Rodríguez et al., 2023; Uggla et al., 2018; Wong et al., 2021; g n E Zanchi et al., 2024). PICU (n=4): studies demonstrated psychological benefits such as reduced anxiety, better emotional regulation, and improved coping, alongside physiological benefits, including lower heart rate and respira-tory rate (Buzzi et al., 2022; Cousin et al., 2022; Ferro et al., 2023; Guer-ra et al., 2021). NICU (n=2): lullabies and live therapeutic music enhanced mater- nal–infant bonding and reduced maternal distress (Kobus et al., 2022; 2023). Neurorehabilitation (n=1): the Euterpe method, a multisensory and personalized MT approach incorporating maternal voice, environmen-tal sounds, and sensory stimuli, improved sleep quality, temperament, emotional well-being, and parental stress (Liuzzi et al., 2024). Other contexts (n=2): gastroenterology/nephrology (Kobus, Buehne et al., 2022) and outpatient clinics (Silberstein et al., 2024) reported re-ductions in vital signs and improvements in coping. Outcomes Psychological: 14 studies confirmed reductions in anxiety and fear, im-proved mood and coping, greater emotional regulation, enhanced par-ent–child interaction, and increased cooperation and self-expression. Physiological: 9 studies demonstrated lowered heart and respirato- ry rates, improved oxygen saturation, reduced blood pressure, and de-creased perceived pain. Negative effects: Only one study noted mild parental concerns, with some caregivers describing music therapy as distracting in intensive-care contexts. Discussion and Conclusion This review confirms that music interventions in paediatric hospitals provide consistent psychological and physiological benefits. Music ther- 221 apy was most often applied and proved particularly effective when in-dividualized and combining active and receptive methods, enabling children to express emotions, cope with pain, and strengthen communi- cation and bonding with parents and caregivers (Giordano et al., 2023; sie Uggla et al., 2018). Music medicine, though less frequently studied, also ar demonstrated measurable effects on anxiety, heart rate, and pain per-mm ception, and represents a practical, low-cost alternative in settings with-u S out certified music therapists (Buzzi et al., 2022; Guerra et al., 2021).hlis The strongest effects were observed when interventions included gnE parental involvement and, in some cases, multisensory personalization, as in the Euterpe method (Liuzzi et al., 2024). Methodological limitations such as small samples, heterogeneity of interventions, and lack of stand-ardized outcomes restrict comparability, yet the overall evidence base strongly supports the use of music as a complementary component of child-centred hospital care. Taken together, these findings demonstrate that music should not be considered a peripheral or optional activity, but rather an integral el-ement of holistic paediatric healthcare. By reducing distress, enhancing resilience, and strengthening relational bonds, music interventions pro-vide children and families with meaningful support during some of the most vulnerable experiences of hospitalization. Key Findings Music interventions consistently support emotional regulation, coping, and communication, while reducing anxiety, stress, and fear in hospital-ized children. Physiological benefits include reductions in heart and respirato-ry rates, pain perception, and improved oxygen saturation and blood pressure. Music therapy is the most researched and effective form, with indi-vidualized and multisensory formats (e.g. Euterpe method) showing the strongest outcomes. Music medicine is less studied but has demonstrated significant psy- chological and physiological benefits, making it a valuable alternative in resource-limited settings. Parental involvement enhances effectiveness, particularly in neona- tal and oncology contexts. Methodological heterogeneity, small sample sizes, and lack of stand- ardized protocols remain key challenges for future research. 222 s ie ar mmu ShlisgnE Chapter 6 Musical Visits at the Paediatric Clinic of the University Medical Centre Ljubljana – Experiences and Observations of Music Students Nina Suljić and Katarina Habe Introduction 223 This chapter explores the impact of community-oriented live music vis-its in a paediatric hospital context, focusing on the perceptions and ex-periences of music students who performed at the Paediatric Clinic of the University Medical Centre Ljubljana. While much of the literature sie on music interventions in hospitals emphasizes their therapeutic benefits ar for patients and families, this study shifts perspective toward the perform-mm ers themselves. By examining the experiences of student musicians, the re-u Sh search investigates how participation in live music interventions shaped lisg their emotional responses, professional growth, and understanding of nE music’s social and therapeutic potential (Bro et.al, 2025). The inquiry was grounded in the theoretical framework of community music practic-es, which emphasize the relational and participatory aspects of musical engagement in shared spaces. The study also reflects broader discussions on the role of music in clinical environments, where interventions are understood not only as entertainment but as a meaningful medium of connection, support, and care (Higgins, 2012). Methodology The study involved ten music students from the Academy of Music, University of Ljubljana, who conducted live musical visits across differ-ent departments of the Paediatric Clinic. Data were collected through open-ended questionnaires administered immediately after their first visits. Students were invited to reflect on their own experiences, the re-sponses they observed among patients, parents, and healthcare profes-sionals, and the challenges they encountered in different clinical contexts. The written reflections were analysed using qualitative thematic analysis, following the guidelines of Braun and Clarke (2006). The pro-cess included multiple readings of the data, open coding, and clustering into broader categories. Four central themes emerged from this induc-tive analysis: 1. The Power of Music – recognition of music’s emotional and thera- peutic resonance in hospital settings. 2. Personal Growth – development of empathy, responsibility, and self-awareness among students. 3. Emotional Responses – complex feelings experienced by the stu- dents, including empathy, anxiety, and joy. 4. Responses of the Social Environment – observations of patients, families, and staff during the visits. 224 Results Emotional Impact on Students Most students reported profound emotional responses. Feelings of s empathy, deep emotional resonance, and a heightened sense of responsi- ie ar bility were frequently described. Several participants noted moments of personal transformation, such as recognizing music’s potential beyond mm u performance contexts: ‘I realized that even a simple melody could change the at- S h mosphere of the room and bring a smile to a child’s face.’ Some students, how- lis g n ever, described negative emotions, particularly linked to performance E anxiety, unfamiliar group dynamics, or the difficulty of facing children in vulnerable health conditions for the first time. Despite these challeng-es, the overall perception of the experience was overwhelmingly positive. Many emphasized that participation contributed to their professional identity formation, expanding their understanding of the social roles of musicians. Perceived Effects on Patients, Families, and Staff Students consistently observed positive reactions among hospitalized children, their parents, and healthcare professionals. Patients were seen to relax, smile, and interact more freely during performances. Parents frequently displayed visible relief and gratitude, while staff members re-ported that music temporarily alleviated the stress of demanding rou-tines. Several students noted that long-term patients appeared especially receptive, suggesting that music provided not only momentary distrac-tion but also deeper emotional support in the face of chronic illness. These impressions align with broader literature on the therapeutic ben-efits of music in paediatric oncology and intensive care (Giordano et al., 2023; Uggla et al., 2018). Contextual Challenges While most of the feedback was positive, students identified transitional spaces—such as hallways and waiting rooms—as less conducive to musi-cal interaction. In these environments, audiences seemed distracted, and the relational quality of the intervention diminished. In contrast, wards and patient rooms offered more intimate and meaningful encounters. This spatial sensitivity underscores the importance of tailoring interven-tions to context and setting. Discussion and Conclusion 225 The study shows that community-oriented music visits benefit both re-cipients and performers. For patients, parents, and staff, music created moments of calm, emotional relief, and connection. For student musi- cians, the experience fostered empathy, reduced performance anxiety, sie and highlighted the therapeutic and social dimensions of music. These ar findings demonstrate that hospital-based music interventions are not mm only supportive of well-being in clinical contexts but also function as val-u S uable educational experiences for musicians, broadening their under-hlis standing of professional identity and social responsibility (Nguyen et al., gnE 2023; Rodríguez-Rodríguez et al., 2023). The challenges students reported—particularly the reduced effec-tiveness of music in transitional spaces and the emotional difficulty of performing in clinical contexts—indicate that such initiatives require adequate preparation and reflective guidance. Nevertheless, the over-all evidence underscores the potential of integrating community music practices into higher education curricula and clinical care. By bridging patients, families, staff, and musicians, these interventions reaffirm mu-sic’s power to enhance resilience, foster connection, and enrich the at-mosphere of paediatric hospitals. Key Findings Music students experienced strong emotional responses, including em-pathy, emotional resonance, responsibility, and personal growth, while also encountering challenges such as performance anxiety. Positive effects of music were observed across all hospital groups— patients, parents, and staff—with particularly strong benefits for chil-dren facing chronic or long-term illness. Transitional spaces such as hallways and waiting areas were per-ceived as less welcoming, underscoring the importance of context-sensi-tive implementation. Music visits created a shared space of connection, improving atmos-phere, emotional well-being, and relational bonds among those present. Educational implications: community-oriented music interventions provide valuable opportunities for students’ professional development, highlighting the therapeutic and social roles of music. 226 s ie ar mmu ShlisgnE Chapter 7 The Healing Power of Music through the Eyes of Paediatric Healthcare Staff Katarina Habe, Petra Štibelj, Katarina Lia Kompan Erzar, and Petra Brdnik Juhart Introduction In contemporary hospital environments, the therapeutic potential of 227 music is increasingly recognised as a supportive resource for both pa-tients and healthcare professionals. Healthcare workers in paediatric hospitals face persistent emotional strain and risk of burnout due to the s demands of caring for seriously ill children and their families. In this iear context, music and music therapy provide a promising avenue for stress reduction, emotional regulation, and improved workplace well-being mmu S (Andani et al., 2025; de Witte et al., 2022; Kacem et al., 2020; Taets et h al., 2013; Thörn et al., 2023). Beyond its clinical application for patients, lisgn music serves as an unobtrusive medium of connection, fostering empa-E thy, trust, and team cohesion among staff. Environmental Music Ther-apy (EMT), developed by Joanne Loewy and colleagues, represents a structured approach to shaping the sensory and emotional atmosphere of hospitals, including paediatric clinics, through live and contextually sensitive music (Stewart Schneider, 2000). Previous international re-search has shown that such interventions can reduce stress, enhance re-silience, and strengthen interpersonal relationships among staff (Bittel et al., 2023; Finnerty et al., 2022; Rodríguez-Rodríguez et al., 2024 ). Against this backdrop, the present study examined how healthcare staff at the University Medical Centre Ljubljana’s Paediatric Clinic perceive the role and effects of music interventions in their clinical environment. Methodology The study adopted a quantitative descriptive design, employing an orig-inal structured questionnaire distributed via the 1KA online platform. The survey was sent to 152 healthcare professionals, with 74 completing it in full or partial form. Respondents included paediatricians, nurses, psychologists, physiotherapists, and other staff across multiple depart-ments. The sample was predominantly female and varied in age and years of experience. The questionnaire assessed: 1. Staff attitudes and knowledge regarding the effects of music interventions. 2. Perceived effects of music on hospitalised children, parents, and staff. 3. Familiarity with music therapy and its implementation in depart- ments. 4. Conditions needed for more effective integration of music therapy. Data were analysed descriptively and supplemented with correla- tional analyses. 228 Results Staff knowledge and attitudes: Most respondents recognised music as an important aspect of their personal lives: 61% reported that music was s ‘extremely important’, and nearly half engaged with it daily. Knowledge ie of the effects of music on psychophysical health was generally self-as- ar mm sessed as good, though it was mainly acquired from informal sources u (popular media, colleagues, and personal experience) rather than formal S h medical training. This finding reflects a wider gap in structured educa- lis g tion on music therapy within healthcare curricula. n E Perceived effects of music: Staff identified multiple benefits of music interventions in children (reduced anxiety, improved mood, distraction from pain, and relaxation), parents (lowered stress and enhanced calm-ness), and staff (better emotional regulation, reduced burnout, improved mood, and enhanced teamwork). Music was used in various ways—background listening, singing, in- strument playing—and was most often delivered by Rdeči noski hospital clowns, visiting musicians, or hospital teachers. Only 22% of staff re-ported the presence of trained music therapists on their wards. Knowledge and implementation of music therapy: While 92% of re- spondents viewed music therapy as important or very important, only 26% reported its actual presence in their department. Correlation anal-ysis indicated that greater awareness of music’s psychophysical effects and personal value attached to music were positively associated with support for its implementation. Conditions for effective implementation: Staff emphasised the need for: More trained music therapists (63%), Better knowledge and train-ing in music’s effects (57%), Additional professional education on music in healthcare (42%), Appropriate equipment (43%) and more time for in-terventions (42%). Open responses highlighted issues of contextual appropriateness: while most staff viewed music positively, some noted that inappropriate or poorly timed music could be disruptive, especially during emotional-ly sensitive conversations or emergency procedures. Discussion and Conclusion This study confirms that music is valued by paediatric healthcare staff not only as a supportive intervention for patients and parents but also as a resource for their own psychological resilience and team cohesion. Re-spondents consistently linked music to stress reduction, mood enhance-ment, and a more positive work climate, echoing international findings (de Witte et al., 2022; Finnerty et al., 2022; Rodríguez-Rodríguez et al., 2024). However, the discrepancy between strong support and limited im- 229 plementation underscores the need for systematic institutional strategies. Key conditions include employing certified music therapists, inte-grating training into medical education, and creating infrastructural support for regular music use. Importantly, staff expect external special- sie ists—not themselves—to deliver interventions, while they see their role ar as supportive. This highlights the need for interdisciplinary collabora- mmu tion. The framework of Environmental Music Therapy offers promise, Sh as it emphasises live, context-sensitive interventions tailored to patients, lisg families, and staff (Stewart Schneider, 2000).nE Overall, the study demonstrates that music is not merely an aes- thetic supplement but a core element of holistic paediatric care. With in-stitutional commitment, systematic training, and professional oversight, music therapy can contribute to reducing burnout, fostering empathy, and improving the quality of hospital environments. Key Findings Music is widely valued by healthcare staff, both personally and profes-sionally, but formal education in music therapy is lacking. Perceived benefits extend across all stakeholders: children (reduced anxiety, improved mood), parents (calmness, stress reduction), and staff (lower burnout, stronger teamwork). A significant gap exists between the recognised importance of music therapy (92% support) and its actual presence in clinical practice (26%). Effective implementation requires trained therapists, staff educa-tion, appropriate infrastructure, and organisational support. While staff welcome music interventions, they stress the importance of contextual sensitivity to avoid disruption. Music should be systematically integrated into paediatric hospital care, not only for patients’ healing but also to support the well-being of those who care for them. Chapter 8 Evaluation of the Effects of Music Therapy on Children, Parents, and Healthcare Staff at the Paediatric Clinic of the University Medical Centre Ljubljana Uroš Kosič, Eva Lavriha, and Petra Štibelj 230 Introduction Music therapy is a clinically and evidence-based practice that uses struc-tured musical interventions within a therapeutic relationship to promote health and educational outcomes. It encompasses methods such as im- s provisation, listening, re-creation, and composition, facilitated by qual- ie ified music therapists (Bruscia, 2014; Združenje glasbenih terapevtov ar mm Slovenije, n.d.). Research has shown that music interventions are safe, u effective, and well received in paediatric settings, with benefits for anxie- S h ty reduction, pain management, communication, and emotional expres- lis g sion (Stegemann et al., 2019; Johnson et al., 2021). n E This study qualitatively examined the responses of children hospi- talized at the Paediatric Clinic of the University Medical Centre Ljublja-na, as well as their parents and medical staff, to music therapy sessions. It represents the first evaluation of its kind in Slovenia and serves as an important step toward developing an evidence base for music therapy in paediatric healthcare. Methodology Data on the responses of children and parents were collected indirectly. Eight students from the Academy of Music in Ljubljana observed music therapy sessions at the Paediatric Clinic. After each session, the students completed a specially designed evaluation form to record their assess-ments of children’s and parents’ emotional and behavioural responses. In addition, six students participated in in-depth experiential inter- views, providing insight into their own experiences. In total, the students observed music therapy sessions with 30 children (10 boys and 20 girls, mean age = 6.7 years). While the small sample limits generalizability, the study offers valuable qualitative insights. Results Children: Students reported mild to notable positive changes in chil-dren’s facial expressions, emotions, mood, physical activity, and relaxa-tion. Boys and adolescents showed particularly strong responses, while preschool- and school-aged children also demonstrated improvements. Relaxation and positive engagement were most evident during singing or instrument play. These findings align with existing research showing that music therapy reduces anxiety and enhances emotional expression among hospitalized children (Johnson et al., 2021). Parents: Parents demonstrated improvements in facial expressions, mood, emotional expression, and relaxation. Signs of stress were still present, but many parents displayed optimism and gratitude. In some 231 cases, children only engaged when parents actively participated, un-derscoring the importance of family involvement, consistent with prior studies highlighting family dynamics as critical in therapeutic outcomes (Bradt et al., 2016). sie Healthcare Staff: Students assessed healthcare staff responses as ar predominantly positive, noting that music therapy was well received and mm sometimes actively supported by staff members. A few interruptions due u S to hospital routines were noted. These findings resonate with Thorn et hlis al. (2023) and Rodríguez-Rodríguez et al. (2024), who reported that pae-gnE diatric staff generally perceive music therapy as beneficial for patients, families, and the care environment. Student Observers: Observing music therapy was emotionally de-manding for students, often evoking empathy, reflections on illness, and personal growth. While some initially felt uncertain, most reported the experience as meaningful, deeply moving, and enriching. Their partic-ipation occasionally extended to active roles in sessions. This supports the view that clinical placements and reflective practice are essential for developing therapeutic competence (Baker Wigram, 2005; Bunt et al., 2024). Discussion and Conclusion The findings confirm that music therapy in paediatric hospitals enhanc-es emotional well-being for children, reduces parental stress, and im-proves the clinical atmosphere for staff. Active parental involvement emerged as a key factor in successful sessions, while students’ reflections revealed both the benefits and emotional challenges of working in hos-pital environments. These outcomes align with broader literature on the psychosocial benefits of music therapy in paediatric care (Kuuse et al., 2023; Stegemann et al., 2019). From an educational perspective, the study illustrates the value of integrating music students into clinical contexts, where they can gain in-sight into therapeutic processes, empathy, and relational dynamics. At the same time, it highlights the need for supervision and emotional sup-port for both students and healthcare professionals, given the emotional-ly demanding nature of hospital-based music therapy (Bunt et al., 2024). Key Findings Music therapy positively affects children’s facial expressions, emotions, mood, physical activity, and relaxation. Parents benefit through improved mood and relaxation, especially 232 when actively involved in sessions. Healthcare staff generally respond positively, seeing music therapy as beneficial for patients and the clinical environment. Parental involvement is crucial: children often engage more fully s when parents participate. ie ar Student observers gained professional insight and empathy but re-mm ported emotional challenges, underscoring the importance of supervi- u sion and reflective support. S n nian paediatric care and highlight the value of incorporating clinical E placements into music education programmes. lisgh Findings support further integration of music therapy into Slove- Chapter 9 Music as a Relational Tool in the Paediatric Settings Katarina Lia Kompan Erzar Introduction This chapter explores the profound role of music as a relational tool in paediatric healthcare environments, emphasizing its ability to activate 233 innate emotional and attachment systems in children and their caregiv-ers. Music functions not only as an aesthetic or sensory medium but as a deeply relational and biologically attuned form of communication. From the earliest stages of life, infants respond to musical cues, indicating that s musicality is a fundamental organizing principle of human emotional iear and relational development (Trehub, 2013). In paediatric hospital con- texts, where children and families experience illness, fear, and uncer- mmu S tainty, music creates a sense of safety and continuity, enabling resilience h and secure attachment (Beebe et al., 2012).lisgnE Methodology The chapter combines theoretical analysis with research on clinical ob-servation of music interventions in hospital settings. Theoretically, it draws on: • Attachment theory (Stern, 1985), which emphasizes affective attune- ment as the developmental foundation of emotional regulation. • Polyvagal Theory (Porges, 2011), which provides a neurophysiologi- cal basis for understanding how auditory and musical stimuli affect autonomic regulation. • Communicative musicality (Malloch Trevarthen, 2009), which highlights the innate rhythmic and melodic exchanges preceding language. Clinically, the chapter relies on the model of ‘family centred care’ in paediatrics. Such approaches recognize the importance of involving families in the healing process and providing holistic support. Musical intervention is the most complex intervention to support not only the child but also the caregiver, often overwhelmed by the hospital environ-ment and their child’s condition, to find solace and reconnection through shared musical experiences. Results The analysis highlights several core findings: 1. Attachment and Emotional Regulation Musical exchanges—such as maternal singing, vocal rhythm, and shared lullabies—enhance secure attachment by regulating stress and supporting emotional safety (Stern, 1985; Trevarthen, 2019). 2. Physiological Regulation Live music was shown to calm respiration, stabilize heart rate, and reduce physiological arousal in infants. Lullabies in particular 234 supported affect regulation by combining predictable tempo with heightened emotional expression (Trehub Trainor, 1998). 3. Hospital Environment and Family Dynamics s Music restored a sense of normalcy in clinical contexts, distracting ie ar children from pain and anxiety while also reducing caregiver stress. Parents reported deeper emotional connection with their child dur- mm u ing shared musical experiences (Uggla et al., 2018). S h lis g 4. Cultural Belonging n E Music transmitted cultural identity and patterns of emotional ex- pression, reinforcing children’s sense of belonging and continuity amidst disruption (Malloch Trevarthen, 2010). Discussion and Conclusion The findings are situated within broader developmental theory. Rhyth-mic synchronization between child and caregiver (Beebe et al., 2012; Feldman, 2007) forms the foundation of resilience. When synchrony is disrupted, repair—often facilitated musically—is even more develop-mentally significant than uninterrupted harmony (Tronick, 2007). Polyvagal theory provides a neurobiological explanation: prosod- ic vocal tone and musical rhythm stimulate the ventral vagal system, enabling social engagement and downregulating stress (Porges, 2011). Moreover, Susan Hart’s concept of emotional resonance illustrates how mu-sic enables rhythmic improvisation between child and caregiver, shaping cognitive, social, and linguistic development (Hart, 2011). Music thereby functions as both a therapeutic and developmental medium: it soothes, regulates, and connects, while also transmitting cul-tural identity (Gratier Apter-Danon, 2009). Within family-centred care, music shifts the hospital focus from illness management toward re-lational healing, shared meaning, and resilience-building. Key Findings Music activates innate relational and neurophysiological mechanisms, supporting secure attachment and emotional safety. Live interventions reduce stress, regulate physiology, and foster re-laxation, especially in infants. Rhythmic synchronization and affective attunement are core to re-silience; repair of dissonance is more important than harmony alone. Music transmits cultural belonging and identity, reinforcing chil- 235 dren’s self-expression and sense of place. Family-centred care is strengthened by music, which reduces car-egiver anxiety, restores normalcy, and deepens parent-child connection. s ie ar mmu ShlisgnE Založba Univerze na Primorskem hippocampus.si