tiakdan ' ta _ daily Suo(ta7f and HoUdayt PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' kOBaHiHB= Uredniški In upravnlškl HIT South Lawndale Am OtOm of Publlaebee: BMT South Lawndala Am Itlepheaa, Rockwall 40N j^o-yeab »t quo—. aunáis. »¿¿T ^ cüsSS S SLS't'US! CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 6. NOVEMBRA (NOV. S). 1945 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 219 Acceptance for mailing at »padal rata of postag« provided tor in taction 11M, Act of Oct i, 191?. authorised on Juno 4, 1918. oníe renca reprezentantov elavcev in delodajalcev )iskuzije o odpravi konfliktov in preurer Jit vi industrij JARUCH svari a-merisko ljud. STVO Washington. D. C.. 5. nov.— Janes se je pričela konferenca «prezentantov delavcev in de-odajalcev, katero je sklical iredsednifc Truman. On upa, da io konferenca osvojila kon-truktiven program. Predsed-jik je že naglasil, da morajo vo-litelji delavskih unij in organi-acij delodajalcev prevzeti odpornost v prizadevanjih, ka-enh cilj je miren prehod iz voj-ie v mirovno ekonomijo v in-eresu blaginje ameriškega ljud-tva kot celote. Pričakuje se, da bo Truman v vojem govoru na konferenci onovno naglasil, da edino sred-tvo. ki bo garantiralo mir v in-ustrijah in splošno blaginjo, jc hstno kolektivno pogajanje )bc strani morata osvojiti tp iačelo in postaviti podlago ko-peraciji. Trumanova administracija zi-i svoje upanje na konferenco. Iverjena je, da se bo našla pot o sporazuma. Reprezentanti K grup bodo razpravljali c avi konfliktov, preureditvi lustrij za produkicjo civilnih ebščin in drugih problemih iman je naglasil potrebo po-iitve preureditve industrij bodo milijonrdelavce^YaWfir dali. Ako se bo program za ačeval, lahko nastane novr presija. Konferenco je odprl Waltei . Stacy, načelnik državnega vr-ovnega sodišča v Severni Ka-ini, nakar so bili imenovani ¡ebni odbori. "Kot govornik: odo poleg Trumana nastopili elavski tajnik Schwelenbach. 'Kovinski tajnik Wallace, Phil-Murray, predsednik Kongre-industrijskih organizacij, illiam Green, predsednik A-«riške delavske federacije, ne Johnston, predsedriik Ame-iikc trgovske zbornice, in Ira losher. predsednik Zveze ame-iških tovarnarjev. Murray je namignil, da bo za-U'val diskuzije o mezdah in ce »h. načrtu za zvišanje podporo fezposelnim in načrtu polne u klenosti. Oba načrta sta pred ongresom. Na konferenco je prišlo 36 de-egatov—18 reprezentantov de-»vcev ¡n 18 reprezentantov de-rfajalcev. Sleherni delegat i- 1 namestnika. Bernard M. Baruch, ki je bil Movalec predsednika Wilsona Unije zahtevajo preiskavo Protest proti akciji magnata Higginsa Now Orleans. La.. 5. nov.—Tri unije Ameriške delavske federacije so pozvale kongres, naj odredi preiskavo proti A. J. Hig-ginsu, ki je zaprl svoje tovarne v New Orleansu. Izjavile so, da Higgins je s svojo izjavo, da bodo tovarne ostale zaprte, dal razumeti, da hoče Vplivati na javno mnenje in ga pridobiti na svojo stran. Kopije resolucije z zahtevo za preiskavo bodo poslane vsem članom kongresa, Ameriški trgovski zbornici, vojnemu in mornaričnemu departmentu, organizacijam vojnih veteranov in verskim grupam. Konflikt med unijami in Higginsovo kompanijo je nastal zadnji teden, ko je 3500 kovinarskih delavcev zastavkalo. Higgins je objavil oglase v listih z naznanilom, da unije ovi-| rajo njegov program in da je to vzrok za zaprtje tovarn. Vodi^ telji unij so izjavili, da je naznanilo pretveza. Ko je bil Higgins informiran o akciji unij,] je dejal, da se ne bo upiral, če' se bo kongres odločil za preiskavo. Nacijske firme uspevajo v Argentini Nemški magnat prijatelj Perona Buenos Airos. Argentina. 5. nov. — Kljub trditvam uradnih krogov, da so bile aktivnosti kompanij in firm pod kontrolo nacistov omejene, je očitno, da te še vedno operirajo v Argentini. Argentinska vlada je pred petimi meseci podpisala dogovor na konferenci ameriških držav v glavnem mehiškem mestu, da bodo prišle nemške kompanije pod kontrolo. Nekaj tednov pozneje je naznanila, da se je to zgodilo. Zdaj se je dognalo, da imajo skoro vse kompanije prosto roko v Argentini. Compañía General de Construcciones Še vedno funkcionira brez oviranja. Predsednik te kompanije je Nemec Ludwig Freude, ki je dobil visoko odlikovanje od Hitlerja v znak priznanja zaslug v korist Nemčiji. . Freude je prijatelj polkovnika Perona, ki je ponovno na krmilu Argentine. Nacisti upajo, da bo Peron izvoljen za predsednika pri volitvah in da jih bo ščitil. Druge kompanije, ki so pod kontrolo nacistov, so Wayass-Freytag, General de Obras Publicas, Simens-Schuckert, Thys-scn-Lametal, Gruen & Bilfinger in Catera Avellaneda. Bitke v Bataviji se obnovile Vojaške čete zastražile poslopja - Batavija. Java. 5. nov.—Nove bitke so izbruhnile med nacionalisti in britskimi četami v tem mestu. Britske čete skušajo za-treti gibanje domačinov za neodvisnost holandske Vzhodne Indije. Britske čete so zastražile vladna poslopja v središču mesta. Nacionalistične sile, ki se bore za odpravo holandske nadvlade, so utrpele velike izgube v bitkah z britskimi četami v Bataviji, Soerabaji in drugih mestih. Čez 3000 nacionalistov je bilo ubitih in ranjenih. Poročila iz Soerabaja trdijo, da je bila britska vojaška posadka ojačepa s prihodom ihdij-Poveljniki nacionali- Urad/uhi Ford Co. oproščeni Haag, Holandska, 5. nov.—Holandske avtoritete so oprostile štiri izmed petih uradnikov Ford Motor Co. v Holandiji, ki so bili aretirani v avgustu. Arer tacija je bila odrejena na obtožbo, da so sodelovali z nacisti v času nemške okupacije Holan-j dije. • Brazilska vlada imenovala governerje Rio de Janciro, Brazilija, 5. nov.—Nova. vlada, katere predsednik je Jose Linhares, je ime* novala governerje za šestnajst držav. Ti bodo nadomestili one, katere je imenoval odstavljeni Vargasov režim. nesporazum 0 vprašanju zvišanja mezd Trgovinski tajnik Wallace objavil poročilo EKSEKUTIVA CIO PODPRLA TRUMANA Washington. D. C.. 5. nov.— Da je nastal nesporazum med člani Trumanove administracije o vprašanju, za koliko odstotkov se lahko zviša mezde brez zvišanja cen, dokazuje poročilo, katero je objavil trgovinski tajnik Henry A. Wallace. To pravi, da se mezde lahko zvišajo za deset odstotkov brez zvišanja cen. Poročilo so sestavili uradniki in veščaki biroja sa notranjo in zunanjo trgovino j trgovinskega departments. To se popolnoma razlikuje od poročila, ki so ga sestavili ekonomi urada za vojno mobilizacijo in preureditev industrij za produkcijo civilnih potrebščin. Ekonomi so zavzeli stališče, da se mezde lahko zvišajo za 24 odstotkov in da to ne bo ogražalo sedanje strukture cen. Člani eksekutivnega odbora Kongresa industrijskih organizacij so podprli program predsednika Trumana, ki se nanaša na mezde in cene. Izjavili so, da je v soglasju s stališčem CIO. Eksekutivni odbor je pozval voditelje industrij, naj odobre Trumanove smernice, zvišajo mezde in pristanejo i)a pristna kolektivnega pogajanja z unijami. John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je obsodil Trumanov program. Izjavil je, da bi povečal konfuzijo, če bo sprejet, vladno kontrolo in oviral svobodna kolektivna pogajanja^ ' , Chetrter Bowles, načelnik urada administracije cen, je dejal, da je Trumanov program praktičen in se lahko Izvaja. Višje mezde, ki bi jih plačevale in dustrije, se lahko absorbirajo z dvigom produkcije. Wallace Je Izruzil dvom, tla bi se kaj pridobilo, če se delovni teden podaljša na 45 ur. P» | daljšanje delovnega ledna je predlagal Charles E. Wilson, predsednik korpoiaclje General Motors. Voditelji unije združe nih avlnih delavcev (CIO) so se Aretacije teroristov v Egiptu 2idje navalili na britsko skladišče Kairo. Egipt. 5. nov.—Policija je aretirala čez tisoč teroristov v Kairu, Aleksandrijl ln drugih egiptskih mestih, v katerih so izbruhnili protižidovski izgredi. Najmanj deset ljudi je bilo ubitih in «37 ranjenih v izgredih. V Kairu in Aleksandrijl je bil vzpostavljen mir. lzgredni-ki so udrli v židovske trgovine in jih oplenill. Dve židovski sinagogi sta bili poškodovani v teku izgredov. Rabinec Halm Nahoum se je pritožil pri egi-patskih avtoritetah, zaeno pa jih je pozvaf, naj store potrebne korako za preprečen je obnove izgredov. Abdul Rahmun Azzam, tajnik Arabske lige, je izrazil obžalovanje zaradi izgredov. "Treba je upoštevati razliko meti žldl v Egiptu ln zionizmom," je dejal. "Zidje v Egiptu so nuši sodržavljani, ki morajo kot taki uši-vati enake pravice in zaščito." Jerusalem. Palestina. A. nov. —Grupa židovskih ekstremistov je navalila na skladišče britske mornarice pri Athlltu, severna Palestina. Naval jo, kot vse kaže, obnova teroristične kam panje in sabotaže. Britske avtoritete so raztegni le policijsko uro na vse obrežne kraje, da potlačijo teroristične aktivnosti. Pet britskih bojnih ladij jc dospelo v llaifo. Brit ske četo so dobile povelje, naj bodo pripravljene na akcijo. Unija CIO kritizira tovarnarje Washington, D. C., 5,v nof.~-Unlju tekstilnih delavcev, včla-njena v Kongresu industrijskih organizacij, je obdolžila tovarnarje, da nočejo obratovati to-varn s polno paro, ker so v' teku vojne nagrmadili ogromne profitn. Tovarnarji namenoma izzivajo #stavke ln nepokoj med delavci. Obdolžltev je izrekel Johii W. Edelman, reprezentant unije, v pismu senatorju Bank-headu, demokratu iz Alabaine. V tem pravi, da se tovarnarji upirajo zvišanju minimalne plače nu M centov na uro.. Stalin bo pojasnil sovjetsko politiko odločno izrekli proti podaljšanju delovnega tedna. Izjavili so, da bi se |>ovečala brezposelnost. če se delovni teden |m»-daljša. skih čet. _ - stičnih sil so naznanili, da se bo ..........^«um« v>uBw„- borba proti holandski nadvlad», predsednika Roosevelta ln je ki ima oporo pri britskih cetan, »J svetovalec predsednika' nadaljevala. nimana. je posvaril ameriško Dr Adimed Soekarno, vodja Nstvo, "da je tekma sebično-1 nacionalistov in predsednik in-i no pohodu." Svoje mnenje done$ke republike, je ostro ob-in zunanjih ameri- M)di| poveljstvo britskih čet. U ' ' »blemih ie izrazil v oi- i ..ibnnu« za neod- bj 1'j'lernih je izrazil v pi katero je naslovil kongres-ku Cioreju. i liarueh naglaša v pismu, do doriti korake za odpra-\/rokov, ki povzročajo kon-industrijah. On se je : tudi proti trošenju amo-denarja z.a podržavlie-""u.trij v tujih državah. ¡]t J« imel Veliko Brita-Pranrijo, Čehoslovakijo in '1'zave, ki so se odločile ■; I jen je industrij. Ba-' zel stališče, da Ame* mela pomagati tem skuša zatreti gibanje za neod \ isnost, likt< Tfk ik< ""/o dobila vlado Jugoslovanski general Gračin umrl London, 5. nov.-Radio Bel-grad je naznanil, da je general Peter Gračin. poveljnik prve jugoslovanske tankovske armade, umrl. Maršal Tito je odredil izstrelitev salv v Splitu, Ljubljani in drugih mestih, katere je osvobodila Gračinova armada. Državni pogreb se bi» vršil v Belgradu. Cez 400 cerkev na Dunaju poškodovanih Dunaj. 5. nov. - Dunajski nadškof je razkril, da je bilo če/ 400 cerkev na Dunaju poškodovanih v teku vojne. Bombe, ka ........................tere to metali zavezniški letalci zunanjega mi-|so razdejale čez «0 cerkev. o*ta ' |e pa poškodovale. nov—Poročilo iz da je Grčija dobila Predsednik te je anellopoulos, član tne enotnosti. On Igrsnle s a t omake bombo . •» Domače vesti Obisk. Chicago.—Glavni urad jedno-te je obiskal br. Frank M. Knaus Iz Travnika, Mich. Zopet v clvllu Palisade, Colo,—Is armade je bil častno odpuščen Frank Ma-roll ml., sin družino Frank Ma-rolt, ki je sluiil pet let, od teh 27 mesecev v Novi Fundlandiji pri Air Transport komandi kot saržent. V Združene države se je vrnil 27. gvg. in bil poslun v Lowry Field, Colo., odkoder se je vrnil v civilno življenje, Is Clevelanda Cleveland.—Po kratki brdeznt je umrl v bolnišnici John 2elez-nikar, star 51 let, doma iz Šiške pri Ljubljani, odkoder je prišel v Cleveland pred 33 leti. Bil je član SMZ. Tukaj zapušča nekaj sorodnikov, v Virdenu, 111., pa sestro Maggie Stimpihar.—Od vojakov je. bil častno odpuščen Frank Tanko iz CollinwtNKiu, V Angliji se je luthajal skoraj tri leta in ae vrnil dpmov iz Texusa Njegov starejši brat John je Še na Filipinih.-Dalje Je bil (Hipu-ščen Rudolph Poje, pri vojakih 42 mesecev, kakor tudi John Asman, pri mornarici 40 mesecev in na morju 34 mesecev,—Ena ko je bil odpuščen Cyril Pen gpv, ki je slutil pri mornarici od septembra 1943 in se udeležil devetih invtsij n« Pacifiku ter bil rsnjen ns Oklnswi/-V bol nišnici ulenviile se nahaja Lud vik Znidaršič iz Cnllinwooda.— V petek je umrl na svojem domu v Kuclidu Mathias Orazem, star Oil let, doma iz Velikih Poljan in v Ameriki od I MUH. Bil Je ölan ABZ. /apušča ženo, tri sinove (enega na Pacifiku) in hčer.—Na 30-dnevnt dopust Je prišel k stsršem Joseph A. Me kinda, M. M. 2 c, iz Kuclida,-1/ armade je bil častno odpuščen mladi pisalelj Anthony Klančar, ki bo zdaj šel nu Har vardsko universo in se posvetil študiji filozofije,—-Na dopust za 30 dni Je prišel James K. Cer-nilogar, ki je bil 20 mesecev na Pacifiku, enako je prišel na do-pust s Filipinov John Oblak iz Collinwooda Družina Michael Opalich iz Collinwooda je bila uradno obveščena, tla je njut3 sin Cpt. Nuholus Opal ich padal 10. febr, IH4ÍÍ v Franciji. Prvotno je bil proglašen med pogrešanimi. Star Je bil 27 let In v armadi 4 leta. Poleg staršev zapušča tri brate (v armadi) in sestro. Is Argentine Buenos Aiirs, Argentina. — Nenadoma Je (f sept. umrla srčne kapi Milka Ferligoj, ro Jena Cof, doma I/ Gorice in \ Argentini IK let. Zapušča mož» in več otrok, Dne 4. avg. Je v Cordobi umrl Jože Kurlnčič, doma na Merskem, kjer zapušč» dva brata, v Argentini pa ene ga —Dalje Je umrl trgovec Kar' Pahor, «toma i/ Koatanjevlce V Argentini zapušča brata.— V avgustu in septenibiu so tukaj šnji rojaki imeli pat priredb zi (»onioč staremu kraju, Bivši ogrski premier obsojen v smrt Budimpešta, Ogrnku. ft. nov — Las/lo Baidoaty, bivši pteinlet in zunanji minister, Je bil n* i obravnavi pred ljudskim »odi-ščem spoznan /a krivega izdajstva in ot)ftojen v »mrt. On je dovolil preh'Ml nemškim četam preko Ogmke v Jugoslavijo ln napovedal • vojno Huslji bi ex »ankcije parlamenta. Pred ljudsko sodišče bo postavljen Bela Imredv, bivši finančni mi nlster in predsednik ogrske vla de pted zaključtmjem vojne v I Evropi, ...JKi .*. _ Ameriški diplomatični krogi vidijo moi-nost sporazuma PROSLAVA BOLJSE-VISKE REVOLUCIJE Waahlngton. D. C.. S. nov.— Ameriški dlplomatični krogi pričakujejo, da bo premier Stalin v svojem govoru Jutri pojasnil politiko sovjetske vlade ruskemu ljudstvu in svetu na splošno. Rusija bo jutri proslavila obletnico boljševiške revolucije, ki je rezultlrala v likvidaciji carisma in ustanovitvi Sovjetsko unije. Govor bo prva deklaracija o sovjetski polivki od poladamake konference. Stalin se }e vrnil v Moskvo s počitnic na Krimu ln pričakuje se, da se bo v svojem govoru dotaknil vprašanja glede Vestavriranja enotnosti med veliko trojico. Od potsdamske konference so se zveze med Rusijo na eni strani in Ameriko ter Veliko Britanijo na drugI ras-hraljalc. Položaj se Je poslsb-k.il po polomu konference zunanjih ministrov petih velesil-— Kusije, Amerike, Velike Brlta-i i je, Francije ln Kitajske—v Londonu, Državni department upa, da bo Stalin skušal premostiti prepad, ki je nastal med tremi velesilami po polomu londonske konference. Zunanji ministri «e niso mogli sedlnltl o mirovnih pogodbah za Italijo, Rumu-nljo, Bolgarijo in Ogfsko, o skupni kontroli Nemčija, reparacijah in o kontroli poražene Japonske po štirih velesilah. Ameriški diplomati sodijo, da |e državni tajnik Byrnes v svo-t »m nedavnem gorovu v New Vorku demonstriral, da je za ioaego sporazuma s sovjetsko Rusijo* On je priznsl, da ima ¿ustja Interest v balkanskih dr-avah in centralni Evropi ln da e Amerika za utrditev prijateljstva s sovjeti, Byrnes je v jistvu ponudil oljkino vejico Moskvi. Ker sovjetski listi niso komentirali Mvruesovega govora, .e pileakuje, da ga bo komenti-.al Stalin. Mnenje prevladuje, 11 bo Stalin analiziral vse pro-letne, nanašajoče se na vzdrže-uiije in zaščito miru, s stališča »ovjetske Rusije. Nobenega izgleda ni, da bo tusija osvojila politiko »zolacl-,e, Byrnes je odprto priznal, da i Rusija upravičena do sfer pllva v interesu svoje lastne smostl. I z pisanja ruskih listov je raž-kino, da bo Stalin omenil a-imako bombo Implikacije so, ia je atomska Uimba agresivno rož Je, e«» ostane tajnost Amerl-e, Trumanova izjava, da bo Vmerika olaližala tajnost atom-ke bombe, je izzvala kritike v uhkili listih. Izjavo so kritisl-uit tudi znanstveniki in nagla-ill, tla se Tiuman moti, če mili. da bo Amerika lahko obdr-ala lalnoati atomske Iwtmbe. Cehi zahtevajo frnitev Tešinja \uiLi\u, Poljska, ft nov —Jo- f Hejret, čehoslovaškl jnaila-iik v Varšavi, je izrazil upanje, Is ae lKMio h|*»ii /aradi ozemlja •ned Celuislovakijo in Poljsko zravnali *aet»o pa je naglasil, la bo fVhoalovekija vztrajala pri zahtevi, da Ji mora Poljska vrniti tešlnjski industrijski dis-trlkt. Dejal je, da ne vidi nobenega vzroka /a preureditev meje, ki jc bila začrtana po prvi svetovni vojni. Poljska je prevzela Tešinj po sklenitvi mo-nakovske kupčije I. I0.1H ln pozneje je prišel pod nemško kontrolo. Poljske čete so ponovno okupirsle dlstrlkt v juniju tega leta. PHOSVETA FROSVETA "HE ENLIGHTENMENT aLAMM I* IASTHIKA ILOVEHiKE MAJIODWT. PODPOBME JEDVQTE Or«»r al published b? MUrrmom Matioaal Maroeaiaa m Zdrsom driara 4Urm CWa«»a) J» JET »3.00 sa pol Ma. M^O m četrt l«i«j sa Chicago ta Co4kCo~ 17.50 sa c«lo lato. M.7» aa pel lata* aa MOO. Bubacription ralM> fo» tha Uniiad Statea (raca* CMn»») mmd CamU* M-00 par yaa*. Chicago and Coek Couaty J7JW p« HP»» cMiaUia* »100 par f»». '^^tFZZpJm^ r^ itxtim. drama. pasmi lid.) aa m-Jo pottljaialju to v aluiaj«. ¿a >• Pt»^ A4vmiU1o0 ratat on agraeasani Maawrrtpts rf •Mt uiuAlicitad article will not bp »tuwed- Oiha* —— •ueb aa UoriM. pier*. ^ ""^H4 U whan accompanied bf ■elf addreaawl lad stampad Maalov na vaa. kar ima atik s liateaai PHOSVETA 2457.59 So. Lawndale At«- Chicago 23, Illinoia MEMBER Of THE rEDERATED PREM Glasovi iz naselbin i m Datum v oklepaju na primer (November 30, 1045) polegvaiega imena na našteva plini, da vam j. s tam datumom potekla naročnina. Pono: vita jo pravočasno, da aa vam liat na ustavi. _ Korak v pravo smer v Ouebecu, Kanada, se je zadnjih par tednov vršila prva konferenca gospodarskega dela nove lige in ustanovila Zivežno in poljedelsko organizacijo Združenih narodov. Kooterence se je udeležilo 42 držav po svojih «aatopnikih, med njimi tudi Jugoslavija Rusija je imela tam le svoje opazovalce, ki pa so se aktivno udeleževali vseh sej in sodelovali pri ustanovitvi nove svetovne organizacije za prehrano. Upanje je, da se ji pridruži tudi Rusija, ko se razčistijo tekoči konfliktnf odHošaji med zmagovitimi vele- * KU se glase poročila, je bila konferenca na vsej črti uspešno. Vsaj tega mnenja je delegacija, ki smatra, da je svojo nalogo ze o dobro rešila. Sestavila in sprejela je pravila, v katerih je začrtala funkcije nove svetovne organizacije, izvolila eksekutivo in vrhov-nega direktorja. To mesto je dob»l sir John Orr, angleški poljedelski in živežni strokovnjak. Organizacija bo odprla svoj začasni urad v VVashingtonu, dokler ne bo določen sedež nove lige narodov. Delovala bo kot odsek ekonomske in socialne komisije Združenih narodov. ★ Živežna In poljedelska organizacija je bila ustanovljena na podlagi razorav in skleoov ustanovne konference Združenih narodov v Han Franciscu. Njena naloga bo študiranje in stimuliranje svetovne produkcije živeža ter zdrave in zadostne prehrane. Nekaj, kar svet zelo potrebuje, kajti ivelika večina svetovnega prebiYal-stva živi stalno v pomanjkanji*, in sicer ne samo zato, ker ima relativno majhna peščica človeških trotov preveč, široke ljudske mase pa premalo, marveč tudi vsled tega, ker svetovna produkcija živeža do danes ni zadostovala za pošteno prehrano narodov. Veliki predeli sveta so iivežno pasivni vsled svoje primitivne agrikulture Zemljo še vedno obdelujejo kot so jo njih pradedje pred tisoči leU. O modernem poljedelstvu, vrtnarstvu, živinorejstvu in podobnem nimajo nobenega pojma. ' m „ Naloga te organizacije bo, da postane svetovni učitelj in gojitelj umnega kmetovalstva, kajti le s pomočjo te široke socialne vede more priti človeštvo do dovolj velikih zalog živeža, da bo lahko odpravilo pomanjkanje. Za dosego tega cilja bodo na razpolago znanstveniki in strokovnjak« te organizacije vsaki državi, ki se bo obrnila nanjo za pomoč. Vse članice bo tudi zalagala z raznimi informacijami in jim dajala nasvete. V svetovni areni namerava višiti slične funkcije kot jih vrši naš poljedelski department, ki Je izredno veliko pripomogel, da se je ameriško poljedelstvo dvignilo na tako visoko stopinjo. | To jc v kratkem obris cilja in funkcij, ki si jih je začrtala ta nova svetovna organizacija za prehrano in poljedelstvo. Koliko bo ta načrt tudi izvedla v praksi, je seveda drugo vprašanje, odvisno tako od svoje lastne iniciative, kakor tudi od vseh pridruženih naiodov. Na papirju je lahko narisati tudi genialen načrt, toda vse nekaj drugega je, izvesti ga v praksi. Toda svet do danes ni imel kakšnega načrta niti nu papirju, zdaj pa je dobil organizacijo s plemenito nalogo. Bodočnost bo pa pokazala, kako jo bo vršila. POM40AJMO HAilM PARTIZANOM, VE PA IZDAJALCEM! Waukegan. I1L—Ko črtam v našem časopisju objavljena pisma naiah ljudi iz store domovine, se zgrozim ob mislih, kaj vse Je moral naš narod doprinesti za svoj obstoj. V srce te presunejo poročil«, ko je brat v imenu Boga ubijal brata, sestra v imenu y«re izdajala sestro! Ne naši smrtni aovragi Nemci in oe Italijani niso v hudobijah prekašali domače izdajalce, tako zvane belogardiste. Kdo pa je napravil, kdo je vodil naše ljudi do takih z verstev in do bratomorstva? Katoliška cerkev v Ljubljani in škof Rožman sta odgovorna za vso izdajo Slovencev. Vsakemu poštenemu slovenskemu rojaku mora biti jasno, saj govore iakti, kdo se je družil z okupatorji, kdo je blagoslavljal orožje domačih izdajalcev. Zakaj pa je "prezvišeni" pobegnil v tujino? Kdor je imel čisto vest in, neomadeževane roke, je ostal doma ter se veseli" mage nad. aovragom. Vsi oni, ki so bežali, ki so se družili z Nero- njihovimi objavami, kajti med najli so ljudje, ki im«jo razum m poštenost (čeravno so v vaših vrstah), pa jim presedajo vaše hinavska početja. Oni vam znajo obrniti hrbet, ako jim boste še kaj dolgo servirali v vaših časopisih take ogabnosti, dopise iz Italije, katere prejema katoliško časopteje od onih "ubogih; brezdomo^incev," ki so izdajali in brezvestno moriH svoj narod. Danes tukajšnje katoliško časopisje ščuva ameriške Slovence proti našim lastnim trpečim bratom, ki so ostal» tako zelo revni v upostošeni domovini. Te naše siromake, ki so prišli domalega ob vso imovino, danes tukajšnji katoličani nazivajo komuniste, brezverce m titovce. Ako ne bi hotel, se mOraš zgroziti nad to podlo hinavščino. 1 Naj omenim, da obleka in vse drugo, kar smo daroyali za staro domovino, za jaaše uboge trpine, brate, je že prispelo tja. V dokaz so pisma, ki prihajajo od naših revežev. Jaz sem prejela pismo od profesorja Josipa Močana iz Karlovca, v katerem se je lepo zahvalil za prejeto o-bleko skozi Rdeči križ. Pismo ci, niso vredni, da bi jih pošten |je potovalo skozi Sofijo da| Zastrupljevanje otrok Eden najbolj žalostnih, pojavov današnjih dni so rasne stavke srednješolske mladine. I)o Uk«h stavk, ki so naperjene proti zamorskim otrokom in sploh proti vsem zamorcem, je zadnje čase prišlo v Froebelovi srednji šoli v Garyju, »nikoder se je hitro razširila na par srednjih šol v Chicagu in dobila tudi odmev New Yorku. V Chicago je bila ta stavka hitro potlačena, In to največ po zaslugah županovega odbora /.u pobijanje rasnega sovraštva in nekaterih diugih slknih organizacij, vključivši Parent-Teachers Association. V Garyju pa že več tednov stavka blizu tisoč izmed I,l2fi belopoltnih srednješolcev, ki zahtevajo izgon vseh zamorskih učencev ir. prizadete šole. V ozadju te stavke v Garyju so starši, ki so doma zastrupili svoje otroke z rasnih sovraštvom, po izbruhu stavke pti jih podprli na vsej črti. V ta namen so se celo organizirali; Gary je jeklarsko mesto, v katerem predominirajy evropak priselimo in njih otroci. Najvač je Slovanov—Poljakov, Hrva tov, Cehov in Slovakov. IN» imenih vidimo, da so voditelji te blgotftke stavke ljudje slovanskega |>oko|enja. Neki John Jadr nak—Ceh ali Hrvat--je predsednik odbora trinajaturih. ki pritiska na šolski odbor, da unrlje rasno diskriminacijo v garyjskih šolah Frank Spychalski- Poljak i<* menda odvetnik tega odbora, vsa pa eden glavnih kolovodij tega higotstva. V Garyju je poleg ogromnih jeklnrn tudi veliko število cerkva katoliških, protestantovskih in zamorskih. Človek bi po tem lah ko aodil. da bo med Garyjcani vladnla prava krščanska ljubezen. kajti na papirju m je/iku Jo t/povedujejo vse krščanske vere Ni pa razvidno, da hi jo duhovščina učila tudi v praksi in jo skušala vcepiti v stre svojih vernikov. Vsaj do danea še nismo čitaii. da bi bil kak visok ali pa nizek cerkveni dostojanstvenik in Kristusov namestnik dvignil avoj glas in javno obaodtl to rasno bigotstvo v Catvju. Katoliški nadškof Stritch ki se pogosto «»glasi o javnih vptašanjih in se dela tudi kot pri jatelj organiziranega delavstva, rnolči kot grob. Prav tako vsa protestantov ska duhovščina-i ulje so "on the spot" in je bolje da molče' Da je tako krščanstvo jalovo, ni potreba naglašati Podobno ae obnaša tudi m«4čun*ko čaaopiaje. ki o tej stavki poroča le v svoji kroniki dnevnih vesti. Nobenega zgražanja ali obsojanja tega bigotstva, kakor to navadno dela proti delavskim stavkam. , ^ £ j _ Vsega obsojanja ao vredni starši, ki zastrupljajo «voje otroke Slovenec preklel. Izgovor, so ščitili vero, je prazen! Kaj pa je vera? Ona vera, ki so jo tujci z orožjem v rokah vsilili našim pradedom? S to vero so naš narod zasužnjili prO-kleti Germani! Katoliška vera je tista, ki s svojim tiskom u-stvarja razdor med Slovani! Dobro si moramo zapomniti, kdo nam je tu metal polena pod noge, ko smo zbirali podporo za naše'uboge brate in settrfe V «ta* ri domovini. Pihal je vjefcit tam od cerkve____Zakaj pa so se dobili med nami rojaki, ki so iz strahu pred "fathrom" posegli v žep in se dali zapisati kot "neimenovani" prispevatelji? , Srce slehernega poštenega Slovenca je sočustvovalo in še sočustvuje s trpečim narodom onkraj morja. Poglejmo, odpri-mo oči, da vidimo, s kom in za coga se zavzema danes katoliški isk v Ameriki? Za one Izda-«lce, bratomorilce, ki so pobegnili iz domovine pred pravično kaznijo. Za njih danes naša katoliška duhovščina pobira darove. Gotovo jih hoče nagraditi vsii ona zverstva, ki so jih storili nad rodnimi brati v imenu Kristusa Kralja. Poštenemu človeku se zagabi v dno duše tako v nebo vpijoče početje. Hinavščina in sveto-illnstvo se zrcali v teh farize-Ih. Da bi nas razdvojili še >olj, da bi jim še bolj nasedali, kriče in strašijo ljudi s komunizmom. Kaj pa je, kakšna ži val je komunist? Vedite, da tdor izmed nas razume pomen in namen komunizma, se ga ?rav nič ne boji. Bojte »e ga e vi, kajti ko bo človeštvo to Iko izobraženo, se bo otresle tudi parazitov, ki žive in lenu-larijo na račun žuljev uboge pare. Na vsa tista pisma od "ubogih beguncev," ki sem jih čitala v katoliškem časopisju, rečem samo tole: Belogarda! Izdajalci naroda, odpadniki, prodanci— tam v Italiji in Avstriji! Ako je vaša vest čista, vaše roke neomadeževane, zakaj ste bežali iz domovine in Šli kakor psi z« Huni? Ali ste bili tako nevedni ali zaslepljeni, da se niste zavedali, da je bil Nemec že sto in sto let naš največji sovražnik, uničevalec Slovanov, našega jezika in naše prelepe slovenske pesmi? Danes, ko bi morala slovenska duhovščina učiti in navajati ljudi k skupnosti, k medsebojni ljubezni, pa siplje strup med nami s svojim časopisjem Urednikom katoliških listov kr» tajnikom katoliških društev bi svetnvsla več previdnosti Cenjeni rojaki, somišljeniki! Pomagajmo še v nadalje svojemu narodu. Danes, ko je pošta zopet odprta, pošljite svojim, kolikor je pač vam največ mogoče. Vedite, da v domovini primanjkuje vsega! Pakete za Jugoslavijo lahko oddate le na glavni poŠti. Da bi videli, kako drugi narodi pošiljajo svojcem! Skoraj me je bilo sram, ko sem bila zadnjič na pošti edina SlCj-venka med 23 drugorodci, ki sp pošiljali pakete svojjcem v Evropo. j- ■ M. Celarec. 'um____________mmmmm mmmm Japonci, kot vsi Orieniajcl, Imajo drugačne šege in navade kot zapadnJakd. Objemanje In poljubov a nje v javnosti le pH nlih tabu. To kaše tudi ia slika demobilUiranega Japonskega vojaka, katerega Je na postaji pričakovala njegova šen s hčerko. Svidenje Je videti telo hladno—nobenega objemanja ali poljubovanja kot Je |o navada pri nas. POROČILO ZASTOPNIKA Herminie. Pa«—Minilo je že nekaj mesec, odkar je bil priob-čen moj zadnji dopis v Prosveti. V tem času sem obiskal ves mOj okraj, v zapadni Penni in tja do Morgantowna, W. Va. Rad bi ^podrobno opisal o q-biskih pri naših zvestih narod-' nikih, toda sedaj ima Prosvetfei veliko gradiva iz stare domqvi-ne, posebno pisma sorodnikov, jaz pa se zavedam, da so ta pisma važna in morajo imeti prostor v časopisu. Iz teh pisem razvidimo, kaj vse se je godilo v Jugoslaviji, ter bodo prepri čala tudi dvomljivce o grozotah, skozi katere je moral iti slovenski narod v zadnjih štirih letih. Ob tej priliki vas vprašam, kaj bi se zgodilo, ako bi Amerika sledila pacifistom? Fašizem bi triumfiral po vsem svetu In glave bi se kotalile po pesku tudi v tej deželi. Težke 'čase smo imeli vsi, ki smo agi-tirali za zmago demokracije; nekateri nevedneži so nas skoraj opljuvali. Kamor si prišel je bila propaganda že dobro zasidrana, češ, da tudi ta vojna ni ¿a nič drugega kot za pobijanje ljudi. No, v tej vojni se je šlo za biti ali nebitl sedanjemu kapitalističnemu sistemu. Tudi nove iznajdbe izpodkopavajo tla izkoriščevalnemu sistemu po vsem svetu, prav tako tudi ver skemu fanatizmu, kateri je de sna roka kapitalizmu. Seda ste se prepričali od vaših lastnih sinov-vojakov, da je bilo vse to resnica, namreč, da so nem ški in italijanski barbari pobijali na levo in desno in hoteli zasužnjiti ves svet. Sovjetska Rusija, je postavila znanje nad verski fanatizem zato ji je vsa verska hierarhija napovedala smrtni boj. Poveda sem vsm že poprej, da je "sveti oče" poslal svojega tajnika za dobo osnvh let v Nemčijo, ka terega naloga je bila, organizi •rati nemške industrijalce za po-z l novno oborožitev*4n sicer proti brezbožni Rusiji. Papežov tajnik Pacceli je ?apustil Nemčijo L 1929, poprej pa Je ukazal vsem škofom, da obvestijo svoje župnike, da naj agitirajo med svojimi .ovčicami za narodni socializem, to je za Hitlerja in njegove kandidate. In po nekaj letih agitacije so narodni socialisti zmagali, nakar se je pričelo mrzlično oboroževanje. Isti tajnik "svetega očeta" je bil nato poslan v Južno Ameriko, kjer je tudi pomagal razpa«iti fašizem. Za te svoje "jcas^uge" je bij ifvpljena za sve tega očeta 1. 1934.,,. mPeta božja zapoved pravi "ne ubijaj," toda oni upoštevajo to zapoved samo tedaj, kadar gre njim za življenje. Delavec-trpin naj ostane samo črv, če hoče, da bo šla po smrti njegova duša v nebesa. V nejci naselbini se pritužujc agent svetega očeta, da Slovenci preveč zahtevajo od njega češ, da se spomnijo na nebesc ¿¿le nekaj mesecev pred svojr snytjo, tpotem , pa^ pošljejo pc njega, on pa jim odgovarja, dč z nekaj mesečnimi prispevki se ne da priti v nebesa, «temveč je treba skozi vse življenje zahajati v cerkev in nositi groše v pušico, če hočejo doseči zveli-čanje. Nekoč je ta papežov a-gent dejal nekemu našemu rojaku, ki mu ni hotel ničesar dati, da ne bo nikoli videl nebeškega kraljestva, rojak pa mu' brovšek-Oman-Ambrožič Tega kongresa so «e udeležili tudi zastopniki organizacije CIO, kateri so potem obiskali tudi Sovjetsko Rusijo, ko pa so se vrnili v Ameriko, so priporočili, da bi Zedinjene države dale posojilo sovjetom. Ameriški delegati so videli, da znajo zaničevani Slovani tudi ustvarjati bogastvo, da so delaželjni in miroljubni ljudje, če se jih pusti v miru. Boljševiki navdušujejo rusko ljudstvo, da dela tem hitreje in obnovi razdejano deželo. Rusijo so verski fanatiki in carji dolgo zadrževali, da se ni mogla razviti, zaenapa so.ljudstvo namenoma držali v temi, zato da so laže gospodarili nad njim. To pisanje bom nadaljeval prihodnjič, sedaj pa naj omenim, da pojdem zopet v Barber-ton, O., na agitacijo. ' (Konec v četrtek.) Anion Zornik. _ TOREK, 6, NOVfv^ ločno ugotovi, zakaj *> branci sodelovali z Nemci. Seveda, njegova u^oto^ jc napačna. Vsak vrab* strehi ve, da so domobranci Rozmanom vred zato suddJ z Nemci in polentarji ker smatrali ladfašizem ¿a manifci zlo kot ruski komunizem s? seveda. Ali so naši >1, " klerikalci v tej deželi druga^ Popolnoma nič! Vsak ,rmr ga skuje ameriško reakciooi— časopisje, kot jc čikaška Trik na, proti Jugoslaviji ali Husii z naslado zgrabijo in smJ rajo svojim čitateljem, zaeno namenoma prezrejo vsako , bro poročilo objektivnejših poštenejših časopisov. Kanoni [Oman je že nekajkrat omenj da je to in ono čital v nkj Tribuni. Sploh pa bi lahko stili Ameriško Domovino "slovensko Tribuno." V nedeljski čikaški Tribuni, kateri trdijo mnogi, da ima šistične tendence, je priobo članek proti Jugoslaviji, kate ga napisal neki ameriški vojaj kaplan, ki je nastavljen v G. ci. Kaplan, ki zna slovensko hrvaško, se ni upal z imenom javnost. Najbrže ie sin slov. skih staršev (morda kaplan nik), kljub temu pa se je s jim "šmirom" zatohel v čik Tribuno. Ta "božji sin" je za Tribu. pVestavil pastirsko pismo juj slovanskih škofov, dalje ne stavkov iz članka, ki ga je pisal Boris Kidrič v odgoi slovenski duhovščini, ter pore tudi sledečo debelo laž: Tita vlada namenoma zadržuje skladiščih iivila in druge trebščine, ki jih je poslala v, goslavijo organizaciji. UNRI medtem pa ljudstvo strada umira od lakote. n Dalje piše: "V tem kraju naše oblasti razdelile živila obleko potrebnim ljudem, tc že večlerat se je primerilo, so jugoslovanski partizani v< čez mejo in zaplenili potrebi ne." Kaplanček tudi ugotavlja j deče: 'Po vsej Jugoslaviji i da napeta situacija. Ljudje še vedno bojujejo v gorah, jevanja bo vedno več, htiro dobijo vzpodbudo naj." Slovenska duhovščina, ne ampak v veliki večini, je sta veliko krivico slovenskemu rodu, ga je zapustila v časui govih najhujših ur, sedaj namesto da bi skesano prizn svoj veliki greh, zasleplenort zmote, jntrigira kar naprej s rasnim sovraštvom To se tiče vseh stsrftev. pa naj hodijo cerkev ali ne. Prav tako je treba obaoditi tudi vse tako zvane krščan»ke vere in Kristusove namestnike kt s svojim molkom v svojih cerkvah dajejo pot uho rasnemu bigdtstvu. ki je največja negacija pravega krščanstva. Enako obsodbo zaslužijo tudi one unije, ki prakticirajo rasno diskriminacijo, enako tudi vsak posameznik ki seje In mržnjo in daje s tem pečst sramote svoji veliki deželi. Vsak rasni bigot je slab državljan, nevreden Ame rtke. sploh nobene dostojne dežele. je odgovoril, da nič zato, ker so nebesa že tako polna, nakar sc je verski agent zakrohotal in pobrisal iz hiše. Tega učenjaka sem slišal na lastne ušesa, ko jc rekel na pokopališču, da je duša nekega pokojnika že v nebesih, ako pa ni, bo pa gotovo prišla gori do prihodnjega tedna, koriščevalec se ljudem norčuje naravnost v obraz. , Žalostno je, da nekateri^naši rojaki še vedno podplr-ajo te parazite, ki kolek-tajo denar za Kristusovega namestnika, dočim nimajo niti centa za naše uboge in krvaveče brate v stari domovini. Upam, da se. bodo ti zapeljanci vsaj sedaj iztreznili. Pisma, ki jih čitamo v Prosveti, dovolj jasno in resnično slikajo strašen položaj in trpljenje našega naroda v Jugoslaviji. Domovi po-žgani, ženske oskrunjene in povrhu umorjene, sinovi ubiti v vojski ali pa koncentracijskih taboriščih itd. Koliko pride tu v poštev 5., 6. in 7. božja zapoved? Dokler bo ljudstvo nasedalo verskim fanatikom in licemer-cem, toliko časa ne moremo postati druž'na narodov. Držimo se raje besed Thomasa Pa in«. On je dejal: "Jaz sem svet in dobrobit ie moja vera." Da izpeljemo in uresničimo te ideale se moramo združiti delavci vsega sveta. SIcer pa je sedaj več irgledn za uresničenje tega ideala kot kdai poprej. Prod kratkim se je vršil v Psrizu drlav«ki mednarodni kongref. na katerem jc bilo zastopanih 60 milijonov organiziranih delavcev iz 50 držav. naj ko ČASOVNI KOMENTARJI Chicago, 111.—Pater B. Am-brožič piše v Glasilu KSKJ, da že dolgo ne čita nobenega slovenskega protikatoliškega časopisa, češ, da je preveč neresno r..... in zlobno drlo za komunistično J tujini, išče vezi z največjimi propagando. Takoj nato pa potoži, "da je a zolčinih domobrancev marsikaj zašlo tudi v katoliško časopisje." In tako je pater Bernard, ki je eden izmed katoliške klerikalne trojice Ga- plus Jaka Debevec, prisiljen citati "komunistično propagando," kljub temu, da bi rad zatisnil oči in zamršil ušesa pred njo. Na žalost je "komunistična propaganda" o zvenitvih in izdajstvu sbvenskih klerikalcev v stari domovini vre preveč resnična, kur z vsakim dnevom Torej ta iz- bolJ Pr»eajo pisma, ki jih prejemamo od naših so/odnikov. Avtentičnost teh pisem ne more zanikati niti zgoraj • imenovana fa možna troj'ca, ki sc je tako "ptoslavila" s svojo dalekovid-nostjo in ljubeznijo do slovenskega naroda, in tako je pater Bernard, ki je še pred nedavnim vehementno zagovarjal domobrance, zapisal, ". . . ne upam sc trditi, da je vse pisanje o domobranskih grdobijah izmišljeno. Enako se ne upam dognati na podlagi lastnega poznanja razmer, koliko je resnice in koliko je dodanega." ♦ Torej sedaj, ko pisma iz stare domovine potrjujejo poročila o grdobijah domobrancev, Am-brožič pravi, da na podlagi njegovega poznanja razmer ne ve, koliko je resnice in koliko dodanega. v naslednjem paragrafu pa se nenadoma njegovo poznanje razmer razširi in zapisal je s pozitivnostjo to besede v o-brambo sodelovanja domobrancev z Nemci: "V resnici je bilo to 'sodelovanje' v tem, da so Nemci pustili domobrance živeti in braniti domeče ljudi pred uničevanjem od strani partizanov. Ce ie to že *si>delovanje.' naj bo." Zanimivo? Ker mu niso dovolj znano razmere v stari domovini, nrrvi v prvem pri-, meru, da se nekaj ne upa trdi-, danes ti, v drugem primeru p« do akcionarji ter čaka trenot vetra, ki bi zapihal proti pre jeni Jugoslaviji. Toda jug vansko ljudstvo je prelilo voč krvi za novo Jufioslav da bi sc pustilo zapeljati nih, ki so g a izdali v tičnejii uri. Da, medtem naš narod krvavel za svobo je duhovščina odprto ali pa I krito sodelovala z okupato Vendar pa je treba resnici ljubo povedati,*da ne vsa. ti več ona, ki jc C.abrovškove Omanovega in Ambrož»! tipa. Milan Medte* GLAS STAREGA NAROČNIKA Biwablk, Mlnn. Sedaj so čela prihajati pisma iz stare movine. V Prosveti jih K priobčenih že veliko; m sem jih vse. Tudi jaz jel pismo iz vasi Storje na su. Iz teh krajev no op«* ljudje takih hudodelstev ■ drugih krajev JuKoalavije^ menda boje. da no b, naprej oddali pisem njih preveč pisali, kajti j*, da gre mnogo pi*m italijanske roke. iUlijani se še vodnka P hsšfi P*1 Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije garanje starega :eleza železa, ki je sedaj že ves na do-brepoljskem kolodvoru. | TEHNIČNO FAKULTETO Kbdina iz okraia Žalec je OBNAVLJAMOl skupno z vojsko. S k0 so utihnili topovi in so se okupatorske tolpe, pobite in raz-krojene, umaknile iz Ljubljane, smo s strahom stopili v našo fupmmi močmi so dosegi do Sij največji usoeh. V teku ^clje so nabrali 150 ton zeleza. -tem pa še niso zadovoljni, z tehniko. Vsa leta okupacije je turanjem še kar nadaljujejo, služil ta naš znanstveni zavod , v okraju Kranj ]e mladina okupatorjevi soldateski za kanala 50 ton železa. Najbolj- sarno in še zadnje dneve so po-b so se izkazali sledeči tovariši besneli -»->— tovarišice: Prosen Alojz, JC Ivan, Kokalj Vekoslava, rozin Vinko in Cilenšek Ivan. ' štirih urah so sami nabrali 300 kg železa. Posebno pridna ni krenejo v Sirčevo tovarno, ;Jcr med ruševinami in odpadli zbirajo uporabne surovine. Tudi v Jeseniškem okraju je r. železa, katerega so takoj od- blj v tovarno. vlasovci" dokončali "kulturno" delovanje svojih nemških učiteljev. Naš strah je bil žal vse preveč upravičen. Tehnika se je nahajala ob osvoboditvi v obup-I pn zbiranju tudi mladina izjnem stanju. Polno golazni, u-Irazišča. Vsak dan se zberejo ( ničen inventar, ponesnažene lu^ štirih popoldan pred stene, pokvarjene napeljave, u-jmartinskim domom, potem pa drte ključavnice, to je bila ža- lostna zapuščina okupatorjeva. Toda eim večje je hilo razdejanje, tem večja je bila volja študentske mladine, da obnovi p akcija precej močno zajela'uničeno, nladmo Posebno v okolici Je-| Na kratko notico v časopisih enic samih. Tam so nabrali 30 so se javili tisti, ki so priprav- " ljeni pomagati pri delu. So to fantje irv dekleta, ki so zaposle-Iz okraja Škofja Loka so že ni v raznih službah, pa vendar loslali na Jesenice 20 ton žele-, žrtvujejo svoj prosti čas. Kasneje so nas podprle tudi razne naše ustanove. Posebno ministrstvo za industrijo in rudarstvo nam je nudilo vso možno pomoč ter nas oskrbelo z materialom in denarjem, s čemer je dokazalo, da razume naše upravičene težnje. Tako je pričelo dne 13. avgusta na tehniki obnovitveno delo. Spet je oživelo tisto z zelenjem poraslo poslopje. Študenti, štodentke in služitelji, vsi smo si zavihali rokave ter pričeli. Dnevno dela po 30 ljudi in prvi teden nam je prinesel 8®7 delovnih ur. Drugi teden se je povečala številka že na 985. Tretji teden se bo stanje prav gotovo še zboljšalo. Popravljamo peči, napeljave, okna, vrata. Zidove belimo, slikamo, snažimo in umivamo. Že danes se vidi uspeh, zginili so ščurki, zginil je kasarniški duh. Jeseni se prične študij, to je naš cilj in omogočili ga bomo prav z našim delom. September bo mesec ponovne otvoritve tehnike. k, za en vagon pa ga še čaka i?. medvoški postaji. V okrajih Litija, Barje in frhnika so v teku akcije mla-inci, mladinke in pionirji na* raii preko 60 ton železa. Mladina v pkraju Cerknica je pma zbrala okrog 40 ton železa, okraju Grosuplje pa 20 ton. V okraju Konjice na Štajerci pa so poleg železa zbirali di ostale surovine. Tako. so brali 1000 kg stekla, 1000 Bivii načelnik japonske policije aretiran Tokio, 5- nov,—Ameriške avtoritete so aretirale Genkija A-beja, bivšega načelnika japonske tajne policije. Aretirani so bili tudi bivši podnačelnik japonskega generalnega štaba in trije drugi Častniki, ki so odgovorni za eksekucijo treh ameriških letalcev, ki so se udeležili prvega napada na Tokio v aprilu 1. 1942. Udarna nedelja 8000 Mariborčanov je prijelo za delo V nedeljo, 26. avg. dopoldne se je vršil v Mariboru eden doslej največjih delovnih podvigov ne samo na Štajerskem, tem- več tudi v vsej Sloveniji, saj se inh krp, 2000 kg papirja, 200 je udeležilo dela pri obnovi me- lc" i. h; kosti in 20 ton železa, tovsod so težave s. prometni-sredstvi, ki ji£ni dovolj na ipolago za odvoz surovin, ¡ežje pa je v tem pogledu v enjgradcu, kjer je poruše-udi železniška proga. Mla-la je tam nabrala 40 ton. Z Vrhnike so nam naknadno oročili, da so se tam najbolj-izkazali pionirji iz Cankarjema in Gubčevega odreda, ki v treh dneh zbrali okrog ,000 kg železa in 150 kg papir-Pionirji iz Dolomitskega odda pa so nabrali 80 kg papir-in 100 kg aluminija. bataljon ljubljanske mla-nske delovne brigade "Majde " je dne 24. avgusta zbral 150 kg železa. Na delu je 00 tovarišev in tovarišic iz ?a bataljona. Najboljše sta se kazala tovariša Ferlič .Srečko Bučar Ivan, ki sta v dveh u-nabrala 2000 kg železa in 80 starih krp. Izkazali sta se pionirki Fogel Majda in ki sta v dveh urah zbra-1500 kg železa. četrti Bežigrad je pri zbira-železa na isti dan sodeiova- 80 mladincev in mladink, ki v tem dnevu nabrali 20,260 žr delala v območju mestne klavnice, zlagala opeko, nakladala in razkladala ruševine a kamijonov in voz. izkopavala in odnašala traverze V U*j skupini so bili zastopani tudi proti tetalNka brigada, strelski bataljon in sindikalna podružnica Hutter ljubezen do dela. Naša vojska, ki nam je priborila zmago, pomaga sedaj civilnemu prebivalstvu odstraniti sledi razdejanja vojne vihre. S svojim delom dokazuje naša vojska tesno povezanost s svojim ljudstvom. Tudi oficirji jugoslovanske armade sc*liv ko so bili odpu-ščeni/- ' j , . • „ Vojaki, kj ao zadovoljivo služili 6 mesecev in ao bili odpuščeni kot prostaki, bodo t zopetnim prlgla-som pred 21. novembrom dobili Čin proateka prvega razreda. Vojaki, ki ao aedaj v armadi In ki bodo prosili za odpust po 1. NOVEMBHU v namenu, da se zopet priglasijo v redno armado, bodo tudi obdržali svoj sedanji Čin, ako se vpišejo v 20 dneh po odpustu pred 1. FEBKUARJEM 1946. To posebne pravice ao značilne v novi postavi, ki jo je sprejel kongres, da postavi najboljše plačano, najboljše vežbano mlrodobno armado v zgodovini U. S. Muh »katere priložnosti za kariero celega življenje nudijo toliko privlačnih ugodnosti. "NAJBOIJftA SLUŽBA NA gVRTUM Ali al morete misliti kako drugo delo, ki bi vam prinašalo dobro plačo, hrano, obleko stanovanje, brezplačno zdravniško In zobozdravniško. postrežbo, potovanje po celem svetu, 30 dni dopusta vsako leto, jzobrazbo in učenje v skoro 200 poklicih in strokah, in «te v poloiaju, da greni* v pokoj z tivljentklmi dohodki v na k čut po 20 letih tluibe? Ni drugega drla! Zaradi tega smatrajo vaše delo v novi mirodobni redni armadi za "Najboljšo službo na svetu." v To so samo poglavitne točke nove Postave za Prostovoljni Nabor za Oboroženo Silo leta 1945. Vsak Amerikanec bl motal znati popolno povest. Zglasite se pri vaši najbližji armadni naborni puataji in dobite vsa dejstva. POGLAVITNE TOČKE NOVEGA NABORNEGA PROGRAMA 2. 3. Vsa delovna akcija Je JMno|em.la r de^ ""^LTStlS pokazala, da živi v srch našega fernen ljudstva in naše mladine velika .dini novo akcijo, ki stoji peed Pristop za 2 ah A leta. ((Enoletni vstop dovoJjen za vojake, ki so bili v armadi Aoai mesecev.) Pristopna starost <»d 17 do M Urt vključno, razun onih. ki ao M*daj v armadi, ki se morejo nanovo priglaaiti v vsaki »tarosli in xa bivše vojake, pri katerih je odvisno od dolgosti voJaAke službe Vojaki, ki se zopet priglasijo, ol>drZe svoje s< danje ¿ine, ako se priglasijo v 20 d/urh po odpustu in pred 1. («bru»» < aijem ]V4e lato velja xa vojake, ki so bili odpuife«», med 12 majem in 1. novembioin 11145, ki so m priglasi^ pred 21 novembrom IS4S. Najboljla plačilna 1rs t vies, zdravniška oskrba, hrana, stanov un j« In obleka v zgodovini naš« armad«. povUanJe bonusa za /opelno priglasitev MO M vsako k-io v aktivni siufbi, odkar J« bil plačan zadnji Lak bonus, ali pa od zadnjega vstopa v službo 20"', posebne pla<> za sluCIai onkraj morja. Da W dni plačanega dopusta, kar J« odvisno od dolgoati slu«a-, s počitniško plačano vožnjo domov In nazaj. $m vojak« ki so sedaj v armadi in s« copet priglasijo, 30-dnevnl dopust vsako leto i polno plačo, Vežbalna plač« (nu podlagi dolgosti služI*) vsem voja kom ki «o odpuszi nI, da s« xopet priglasijo. Povjšek v pia« i za vsaka 3 leta služb- -povrhu prilik« ca napredtk Na l/biio i/atopHi s polovični» plačo za celo živl)«nj« po 20 Lrtm službi—ali ti I č«trtlnr plače po 30 l«tni službi * (Pokojnine J« kot za ¿in Mast*r ali Klrst Hergrant eeio življenja do 1166 20 na masoe ) Vs« prejénJ« 4*Jansk« vojaški službe Itejejo za pokojnino. Korist po CI postavi sled« pravi«. podpoi» ca družino za čas vojašk« službe za on», ki so odvtsm -»d vojaku, kl m J«- priglasil ali nanovo priglasil pred I julije?) 10441, U S. Arm* 14. II. II. IT. Priložnost uriti se enega ali v»¿ Izmed 200 poklicov in str<»k, ki fc« poučujejo v vojaških strokovnih šolah v U M ali okupiranih deželah. . Izbira oddelka služIte In prekomorskega kraja v zračni službi, na tleh ali v sJutbenl armadi na triletni službi. Prednji dobiot National Her vu* Lile Insul «tu* Kezervni in A U H Commissioned častniki, kl so bili odpuACeni I/ aktivne služl»e, s« motejo piigiasitl v Urade 1 (Kautel or lat Hei géant i in A« motejo obdižatl svoj reservni čin I. II. II, IS. 11. MKKKCNA PLACA—BNIJ8TKI) MKN pola« hrane, stanovanja, obleke In sdravnilke oskrbe MeMer Terlináral ^ Sšatf Privón Pira Cines Mer Me« llM f#|f Pe/ Merfi MOMIHlI SirtSSMSMI iMCoau AfTsa I« feer«' N fsore» #1114» VM.70 1199.29 114 M 74.10 121.29 9bJ00 62.40 loa .oo 71JOO 90.70 •7,79 M OO 42.90 74J9 UJOO 19.10 60.79 *OJOO 92.90 96J9 (a » Dodatno M% poeléfcs so prokomorsko »IwSbo. (Si Dodamo 11% so letalsko pooodko. pedaleo Ud. (C) Dodatno |% oovlšonie plete so vsako triletno sluAJso. VI'lftlTK Hb] SBOI'KT HEl>Ai PHI VAftl NAJ-IIIJ2JI NAIMMfNI POSTAJI V. S. A HM Y IZZA KONGRESA Zgodovinski roman Spisal dr. Ins Tavčar mmmmmmmmmm1 (Nadaljevanja) "Da jo imate, bi bila o večini ruskega plemstva pravična! Tako vam govori Sergej Semjo- novič Volkonskij!" In nadaljeval je:, "Izredni nazori! Da živite na Ruskem, bi naleteli 4e na obilo takih nazorov! Svojih ne prikrivam niti njega veličanstvu carju Aleksandru! Pa ostaniva pri stvari! Tu na va&em kongresu se torej dolgočasim. Kdo bi se ne dolgočasil prf ostudnem delu, ki ga izvrftuje ta Metternichov kongres. Vidite, narodi v Evropi so bili zopet zaspali; dandanes se prebujajo in prvo, kar občutijo, je potreba, da obsekajo stare svoje dinastije. Čemu bi tajili, da je na njih strani pravica, pa tudi moč? Včasih je največje patriotično delo, obsekati staro, zalenarjeno dinastijo! Kakega mnenja ste vi, Andrej Francevič?" "Čisto vašega mnenja, svetlost!" ,{|| "Dobro! Zatorej je tako grozno dolgočasno, gledati tega smešnega Metternicha, kadar»buta s svojo glavo ob neapolitanski zid. Končno pa le zmagajo ideje, za katere se bori naš dobri Capodistrias, dasi bi mu v praktičnem življenju ne dal v roke niti stotnije naših kazakov!" Razvil mu je še nekaj svojih dekabristnih nazorov, za katere je pozneje knez Volkonskij prenašal težke verige po sibirskih rudokopih, nato pa je zopet ponovil: "Vaše ime ml je naznanil kaplan Kutnar. In če se ne motim, sem govoril o tem z nekim profesorjem Zupanom! Ds, ds, mladi prijatelj, dolgčas je huda/ huda bolezen!" "Zakaj nimate s sabo svoje soproge, eksce-lenca?" - "Kaj mi če soproga? Da bi vedeli, Andrej Francevič, kako se ženimo mi Rusi, bi po naših soprogah nikdar ne povpraševali. Soproga! Dobimo jo v hišo, kakor dobimo kravico v hlev! Ničevo!" Da je Sergej Semjonovič pri tisti priliki imel kaj domneve o bodočih svojih dneh, bi se bil moral do dna duše sramovati izgovorjenih trpkih besed! V temo sibirskih rudnikov ga je vrgla carja Nikolaja neizprosna volja; a to temo mu je razsvetljevala ena sama zvezda. Ta zvezda je biia njegova žens, katere poprej ni mnogo višje cenil od kravice v svojem hlevu! Ona pa je šla za njim po trnjevih stezah, katere je Rusija odkazovals svojim zločincem, in z njim je v vdanosti, katere je zmožna le ženska, delila vse bridkosti sibirskih ječ. Nekrasov ji je postavil bleščeč spomenik, žal, da ga spreten prelagatelj nI prestavil tudi v našo literaturo, ki ji drugače ne primanjkuje tujih, včasih zelo nepotrebnih prevodov. , k Tedaj je vstal cesar Franc. V tistih časih so vladarji le redkokrst javno govorili. Imeli so absolutno moč v svojih rokah in počenjali so, kar se jim je zljubilo. Pri tej priliki pa je knez Mettcrnich priporočal cesarju, ds nsj povabljene osreči s kratkim ogo-vorom, ker kaj takega prav ugodno vpliva po- sebno na meščanstvo. Pri obedu je torej cesar vstal ter izpregovoril: "Najlepša čednost, ki diči državljana, je neomejena zvestoba do vladarja, danega mu od Boga. Ta kupa bodi posvečena vedno zvesti moji vojvodini Kranjski!" Trčil je z grofom Sporckom, ki je kot guverner zastopal tudi vojvodino Kranjsko, na katero je potfljal s to najvišjo nhpitnico posebno močan žarek cesarske milosti. Vsi navzoči—nekaj izjem je seveda tudi bilo—so se kar tresli od velikega navdušenja ob tako milostivem vladarjevem odlikovanju, a župan ljubljanski je imel mnogo truda, da je zadržal povabljene someščane, dA niso zagnali lojalnega hrupa ob Francevi napitnici. Tedanjega poeta Henrika Costo pa je napitni-ca razvnela, da je pograbil po svoji pesniški liri ter zapel: ' p*,» ■ i • ' .iiijc r Welche Sofcreckenstage! Thränen, Schmerz und Klage Zeichnen ihre Spur, Ringsum ¡Zähren thauen; Doch ih Franzens Gauen Weint die Rebe nur. - • .. - ' . i Ko so zopet sedeli, je izpregovoril knez Volkonskij; "Na neomejeno zvestobo svojih podanikov največ greša suvereni! Ali vzlic tej zvestobi je včasih veliko patriotsko delo, obsekati staro dinastijo. Toda ostaniva pri svoji stvari, Andrej Francevič. Prišel sem tu sem v kraje, ki jih poprej nisem pomal, katerih še dandanes v naši Rusiji nihče ne pozna, niti učenjak pri knjigi niti kdo drugi! Nemalo pa se čudim, ko čujem vaše preprosto ljudstvo govoriti jezik, ki je gotovo soroden našemu jeziku. Kakšno je to ljudstvo? Ima kaj pretekloti? Ima kaj bodočnosti? Ima kaj učenjakov, kaj pesnikov, kaj filozof? Se 11 sploh kdo zanima za pozabljeni ta narod? Ni 11 naravno, Andrej Francevič, da me je to vse zanimaWH. ' 16 P?! * "Rad vam pritrjujem, svetlost!" *» "Reklo se mi je, da se zanimate za ta narod vi in vaši prijatelji, da se dostikrat shajate in da bi bilo zame jako podučno, če bi se smel yčasih udeležiti vaših shodov in vaših razgovorov." "V tem pogledu ni zapreke, Sergej Semjonovič!" . "Kadar boste imeli prvi sestanek, mi sporočite, Andrej Francevič!" ' "Zanesljivo, svetlost!" Takrät je vstal c&r Franc. Obed je bil končan. Vladar je «topil v cercte*obo, dfc bi ondi vsakega povabljenca oblagodaril s posebnim nagovorom. Vee je hitelo v omenjeno sobo. Tudi Volkonskij se je podvizal, ker je etiketa zahtevala, da se je uvrstil med tiste, s katerimi je hotel cesar govoriti najprej. Pri slovesu je Smoletu še enkrat šepnil: "Da mi gotovo in zanesljivo sporočite!" (Dalje prihodnjič.) I I i M _ In poMti povešenlmi ta, s sveti . » MEN Apprentices—Learn Foundry Business while being paid. No experience necessary. Modern- equipment training includes Metallurgy and Testing. Schooling etc.—FERGUSON & LANGS Foundries, 1039 Willow. Črtice in povesti » * * Spfllal F. 8. Flaigar (Nadaljevanje) PE8EM O IZGUBLJENEM RAJU (Iz Preiernovega življenju povedala njegova sestra ) Nobenega oblačka Zvezde goste in mirne, kakor kresnice ns pomlsdnem trsvniku. Pol mesccs je viselo nsd Triglavom. Za počasnim popotnikom se Je zibals po beli cesti dolga, črna senes. Pri Lazarjevem znamenju je črna senca obstala. Popotnik se je ozrl proti vzhodu. V mesečini se je svetil ro-dinski zvonik. Popotnik je snel z glave cilinder in potegnil z roko čez čelo. Vse bi bil rad izbrisal, kar je dihnilo oblakov na to lepo čelo življenje, odkar ae je poslovil od te steze, ki vo. di proti Rodinam. Zdelo se mu je. da so zašumele lipe v snu in ga pozdrsvile. Košate lipe ob stezi, mimo katerih Je hodil deček, pod ksterimi je ležal vznak, s tablico in abecednikom pod glavo. V lipi je ps šumelo m vonj se je praskal km« njih Deček je poslušal z napol /sprtimi očmi; prifrčal je v lipo kalin debeloglavec. trdnkljunast kos je sedel ns vejo, pogledal dečka, začudil ae. zalvigal in od-letel. Dečku je pa od veaelega časa leto teklo—v njegovem srcu je kljuvslo, budilo se je nekaj, ka kor bi mokrocvetoča rožica <»b zarji dvigala kelih, da prestreže vanj prvi trak solnca, ki plane zdaj zdaj preko» hribov. Budilo se je v dečkovem sr*u, velika slutnja se je porajala, šumenje v lipi mu je donelo kakor pesem; miru mu nI bilo več pod lipo, napotil se je po stezi med valovi žita. Zaželelo se mu je v te valove, njegova duša je hotela naprej, brej miru naprej . .* . Popotnik pri Lesarjevem znamenju se je ukrenil. Mladost, po tvoji temni zarji srce bridko fcdihuje, Bog te ob-varji!" V Pečeh je trikrat zapored zalajal lisjak. AJeka je presckals noč. Lipe so zsšumele, popotnik je krenil z velike ceste ns kolovoz. Vlažno je zašumelo po trsvi. Murnčki so se prestrsšill ln u-molknili. Izpred hišic so gledali skozi bilke, črna senes ae je zazibala po travi in se odds IJils Krog popotnika je zadehtelo po senu. Zrels pšenica se mu je priklonila in ga pozdrsvils Popotnik se je vzrsvnsl, globoko dihnil. otožen vzdih se mu je itvil li prsi. Stolpič sv Mar ka se je zgenll In mu namignil kakor belai roka, p»dna skrbi in ljubezni: "Pridi, preljubi!" Popotnik je odzdravil beli ro- ki, polni skrbi in ljubezni. Njegove ustnice so zašepetale pozdrav: "Oj Vrba, srečna, draga vas domača ..." Črna «enca se j«, zibala počasi, z globoko sklonjeno glavo. / Krog popotnika je oživelo. Ni jih klical, ni jih želel, pa so prišli nepozvani njegovi dnevi in so nosili v rokah grenke ke-lihe, osulo cvetje ln viharjev silne jeze. O, in vse te čaše je izpraznil do dna, in vse to cvetje s6 je usulo in v čoln so se uprle sape, zastonj ga je obračal proti vetru—njegova moč je pešala. Navadila so se usta grenkega bokala . . . Toda nocoj! Pred njim cerkev sv. Marka, za njim šumeče lipe. vse polne pravljic. Težko je drsala popotnikova noga po shojeni travi. Objokane bilke so škropile s solzami popotnikovo nogo . , , Pred njim se je dvignil stol plč sv. Marka. Tih čuvar. Pod njim sanja vas. Vse spi. Srca so mirna, v dušah nič viharjev v njih velika vera brez domov , . . Popotnik je zavil v lopo sv Marka In se naslonil ob zid. Ali smem v ta mir—jaz nemiren popotnik? Ali smem to luč—jaz z mračnimi mislimi? V oči me pogledajo Usti, ki so rasli tod z menoj. Njihove mirne oči, ki niso videle dalje, nego se vidi iz lin sv. Marka, bo-do zrle v mojih solze, bolečine in izgubljene upe Osjrmele bodo. pogledale ns soeeds. ozrle se nazaj name in poreko: "Kaj U tujec? žalostne oči Irfts' Bog ga nesi! Da bi prebival med nami? Ne! Saj ni več naš." In bodo Šli mimo njega. Za voglom se še enkrat ozro. "In še sloji sredi vasi; naj gre! čemu stoji, tujec?" In potfitnik pojde po vasi s očmi, s svojega sve-svojega očeta. Popotnik se je zgrozil. Glava mu je klonila, bledi obraz je stisnil v dlani. Zakaj s| me izpeljala iz tega sveta miru žeja po uku! Zakaj? Goljufiva kača! . . . Kladivo z brezniškega zvonika ga je »dramilo. Ttho je hotel mimo vasi, da se ne prebu-de oni, ki*hi ga več ne poznali. In vendir! Tukaj stoji hiša mojega ¿leta! Vsaka travica na vrtu, vsako drevo, pesek na dvorišču, stopnice pred hišo— vse ga kUče in vabi: "Pridi!" Poglej, ta nagelj! Skozi lino visi, kakor nekdaj; dehti kakor nekdaj, ko si mu ti prilival! Morda je tisti že umrl, in to je vrh njegovega vrha in se je razrasel, obesil skozi lino in cvete v isti veseli ljubezni kakor njegov oče. Pridi in utrgaj cvet in si ga za tekni za trak kakor nekdaj ... . (Dalje prihodnjič) fcami mali oflaii MACHINISTS All-around, for Maintenance Work. Anyone capable of making small parts. Ask for Mr. Ward. AMÉRICAN BRUSH CORP. 1113 N. Franklin St. Luscious Ladies BAKER-nFIRST HAND on bread and rolls. Five days a week. Good working conditions. Steady work. Seventy-five dollars weak. 6111 Northwest Hightay. Newcastle 2376. t ■ MEN Paint Mixers - Packers and General :Factory Labor GOOD WORKING CONDITIONS A AMERICAN VARNISH CO. 1126-40 North Branch " GIRLS-WOMEN Light, Pleasant Work Picking and Packing Orders Permanent Job if Qualified . . IMMEDIATE DISCOUNT ON PURCHASES AND EMPLOYES BENEFITS . APPLY AT ONCE . GAMBLES STORES, Inc. 2750 W. 35th ST. TOREK, Razni mali ogl^j p ° fvt 8 A. M. to 4 p. m per Hour Steady CHICAGO ROTOPRivt «glBelmont Av? MEN WANTED ^ VETERANS PREFERS Die Settee - Punch Pr^fj Operators - Shear Operator? ^ Welders - La borers ^uJ CANNING, Sheet Metal Fabr 1809 Webster. ka BOYS Assembling and wire form, household articles. Steady work - Good pay QUEENS MFG. CO 4223 Lake St. ' 1 Razni mali pglasi WOMEN & GIRLS Experienced for sausage link & packing depts. Excellent working conditions. Plenty of overtime. 'Apply RICHTER'S FOOD PRODUCTS, Inc. 1040 West Randolph St. AUTO MECHANICS Chevrolet experience preferred. Steady men making better than $100 a week on our 50-50 arrangement. MICHIGAN AVE. CHEVROLET 2401 So. Michigan COOK NEEDED AT ONCE Meals and uniforms. Good working conditions. Experienced. Good hours. Top pay.—1900 GREEN BAY ROAD, phone GREENLEAF 9119, Evanston, Illinois. < ft Shipping Room H^P (CONTACT WILLIAM B. BUCKLEY) J. P. Smitt Shoe Co. 671 No. Sangamon JANITRESSES M0PPERS Michigan Avenue Offica Building Fine working conditions STEADY WORK GOOD PAY Vacations with Pay Short Hours (Kindly Iprcman) LONDON GUARANTEE & ACCIDENT BUILDING 360 No. Michigan Ave. See Mr. Trohan after 5 o'clock WOMEN and GIRLS FEEDERS - FOLDERS - SHIRT PRESS OPERATORS - SHIRT FINISHERS ETC. Experienced or incxpcricnced Excellent job Opportunities Permanent position - Top pay HANSON LAUNDRY 3505 N. Souihport SHOP FOREMAN Coat and pants, for large tailored to measure clothing house Excellent opportunity for right man See Mr. Falone J. B. SIMPSON, INC. 831 W. Adams Monroe 7120 ženske ki sle bile uposlana ▼ TOj industriji Ali gledata sa dalo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vu delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure po« Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNI! Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske ILUNOIS BELL TELEPHONE COMPANY ▼ pritličju 309 W. Washington St. CHICAGO 411 sle naročeni nt dne "Proeveto'7 Podplnjit no) Vrhnja plast GIRLS & WOMEN Sorters - Folders - Inspectors "ALL CLEAN WORK" * Time and Vt over 40 hours--plus bonus (Garfield Park L and Harrison Street car brings you R0SC0E LAUNDRY ___________ 3517 We»t Harmon - GIRLS —WOMEN You Can Selaci Your Job and Your Future Too OPERATORS You Can Earn Good Salary While You Learn For Table Work—We have Critical Need for EXPERIENCED SEWING MACHINE OPERATORS Time and V4 for Saturday—Excellent Working Conditions CHARLES F. CLARK, INC. 1403 W. Congress Si.—Tel. Haymarket 0700 "Le počaka), anliam bo ie pokasal hudiča." GIRLS-rWOMEN • WORK NEAR YOUR HOME ^ 5 DAY WEEK - GOOD WAGES PLUS PRODUCTION B0f WE HAVE STEADY WORK FOR MENDERS Musi know how to operate sewing-machines FOLDERS - INSPECTORS Good working conditions - Apply immws mechanic's overall laundry __tMl WEST OAJCDALE AVENUE SECURE YOU* FUTURE WITH AM OLD ESTABLISHED 1 WE NEED TODAY: TOOL and DIE MAKERS ALL-AROUND MACHINISTS HIGHE8T PA* FOR FIRST CLABS% WORKERS Plenty overtime' - Excellenrworking conditions bronze & steel die casting CO PLANO. ILLINOIS Factory phone—PLANO 26521 _or Spt. Helm. F. Meier, residence phone—PLANO 2MJ.—, SLOVENE-MEN! MEN! - SLOVEf Here is an excellent opportunity for employment established manufacturing company now on civilian pr Our Reconversion Is No Problen GOOD PAY - FREE INSURANCE - STEADY EMrtf* EXPERIENCE NOT NECESSARY APPLY Bell Fibre Products Corporal 1111 E. 83rd Stre«t , MANUFACTURERS or CORRUGATED <■ *