Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice žtev. IB.
Z urednikom se more govoriti vsaki dan od 11. do 12. ure.
Bokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-viBta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popuet.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsaki elan razen nedelj in praznikov oh 45. uri zvečer*.
za Ljubljano
v upravuištvu:
za celo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec BO kr., pošiljate v na dom velja me-Bečno 9 kr. več.
Fo pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mosec 85 kr.
Štev. 18.
V Ljubljani v četrtek 20. mareija 1884.
Tečaj I.
Naloga letošnje deželne učiteljske konference na Kranjskem.
i.
čeravno so bili mali učiteljski zbori v navadi uže pred novimi šolskimi postavami, vendar se je društveno učiteljsko življenje obudilo prav za prav še le, ko so nove šolske postave veljavo zadobile. Od takrat so se začele po uradnem in privatnem potu snovati razne učiteljske skupščine. Tudi učitelji so začeli vaditi se v parlamentnih običajih in posnemali so novošegni državljanski aparat. Vse to je bilo kaj hvale vredno, kajti učiteljstvo je naglo razumelo duh časa in se krepko po-tezalo ne samo za napredek v svoji stroki, marveč tudi rado povsod pripomoglo, kjerkoli je šlo.z« pospešavanje ljudske omike. V Avstriji je v tej zadevi naprej korakalo nemško in češko učiteljstvo, a učitelji druzih narod-nostij so jim kmalu sledili. Tudi slovensko učiteljstvo ni zaostajalo ter si uže pred petnajstimi leti temelj položilo poznejšemu, precej vspešnemu društvenemu delovanju. Vendar govoriti o tem, kar so privatna učiteljska društva storila v korist šolstva in učiteljstva, ni danes moj namen. Ozrl bi se rad, predno mi je mogoče o naši bodoči deželni učiteljski konferenci besedico spregovoriti, na prejšnje uradne učiteljske skupščine, zlasti na tiste deželne učiteljske konference, pri katerih so sodelovali slovenski učitelji. Njih zgodovina nima posebno veselih prikaznij. Nove šolske postave so bile sicer vsem pravične; odmerjale so v zadevi šolstva enake pravice vsem faktorjem, katerim je dana po naravi in poklicu skrb za pravo omiko; pripuščale so pa tudi vsem narodom v zadevi učnega jezika enako svobodo. V tem duhu morala bi tudi šolska oblastva delovati in zlasti med učiteljskimi krogi razširjevati nepokvarjeni duh šolskih postav. Posvetovalni organi deželnim šolskim oblastnijam so bile deželne učiteljske konference.
Na njih nasvet ukrenilo se je marsikaj dobrega; toda zastran pospeševanja s 1 o v e n -
Listek.
Pimiii in Baburin.
(Spisal Ivan Turgčnev, poslovenil K. Štrekelj.)
(Dalje )
—	Jaz vam pravim, da sem pripravljena, vse povedati. Kedo neki bi naju opazoval? Ta tukaj pri peči steguje vrat, kakor bolna raca in ne sliši ničesar; oni drugi pa premišljuje o filosofiji. Ne bojte se torej! — Muzin glas se je polagoma povišal in na lica njena prikazala se je neka škodoželjna, temna ru-dečica; čudovito se ji je prilegala in nikdar je nisem videl tako krasne. Pospravljajoč čašice in krožnike na svoja mesta, vrtela se je brzo po sobi; njena neprisiljena, lahka hoja imela je v sebi nekaj ravnodušnega, kakor bi hotela reči: — „sodite me, kakor se vam poljubi; meni to nič ne dč; vas se ne bojim !“ Ne morem zamolčati, da se mi je zdela Muza zapeljiva, ta večer namreč. Da, mislil
skih ljudskih šol nismo bili z njihovimi nasveti do sedaj še nikoli zadovoljni, če se ozremo na Koroško, Štajarsko ali Kranjsko. Koroško bi moralo v svojih slovenskih krajih imeti ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, ali v tej deželi obstoji uže kacih 15 let naredba, po kateri je samo v prvih letih pouku nekoliko slovenščine odmerjene, tako da se otroci za silo naučč izrekati slovenske črke in sloge; na srednji stopinji je uže nemščina enakopravna s slovenščino in na višji stopinji ima vsaka koroška šola v slovenskih krajih nem' ški značaj. Da je taki uredbi koroško učitelj stvo pritrdilo, je žalibog istina. Leta 1874. so delali tudi na Stajarskem nove učne načrte. Ta naloga je bila pred vsem izročena deželni učiteljski konferenci. Za nemške šole je bilo lahko urediti dotične črteže, kajti od mini sterstva predloženi plan je ugajal učiteljem in voditeljem konference.
Ugajal bi bil tudi slovenskim šolam, ako bi smelo veljati to za slovenske šole v slovenskem jeziku, kar velja za nemške šole glede nemščine. Toda od voditeljev konference šole predlagalo se je, da bi se spodnje-štajarske uredile po koroškem kalupu, tako da bi vsaka šola (tudi enorazredna) uže na sreduji stopinji bila dvojezična, a na višji čisto nemška. Do-tičui gospodje so takrat imeli celo željo po vpeljavi tistih Slomšekovih beril od leta 1850,
v	katerih je bilo na drugi strani to v nemškem jeziku, kar je stalo na prvi v slovenskem. Da ta predlog pri deželni učiteljski konferenci v Gradci leta 1874 ni prodrl, zahvaliti se imamo le tistim navzocnim slovenskim učiteljem, ki so se mu odločno protivili. In tako ima še vedno veljavo naredba graškega deželnega šolskega sveta od leta 1870, po kateri velja za slovenske šole slovenski učni jezik, razen za nemščino, ki se ima učiti vtem jeziku kot predmet, kakor hitro so se otroci privadili slovenskemu čitanju in pisanju.
Pedagogični princip, da v ljudske šole ne spada tuj jezik, varoval se je še najbolj na Kranjskem. Učni načrti, izdelani na podlagi nasvetov deželne učiteljske konference leta 1874. namreč nikjer ne določujejo za sloven-
sem si, to je čarovnica — to je nov tip .... Ta krasota! Te roke... bijo naj me, kolikor hočejo. .. kaj to dč! Nič hudega!
Ko stopim v prednjo sobo, spremi me ona, seveda ne iz uljudnosti, ampak samo iz škodoželjnosti. Pri odhodu jo prašam: Ali ga
vi	v resnici tako silno ljubite?
-	Ali ga ljubim, ali ne, to včm za se, odvrne ona; drugim to nič mari!
— Bodite previdni! ne igrajte z ognjem, sicer zgorite.
— Boljše zgoreti nego zmrzniti. Ali vi... z vašimi sveti! In od kod veste, da me ne vzame za ženo? Odkod veste, da hočem vsa-kako postati njegova soproga? In ako propadem . . . kaj vam to mari ?
Tu zaloputne za menoj vrata.
Kakor se spominjam, zdela se mi je na poti domov ta misel prav prijetna, da bode ta „novi tip“ mojemu prijatelju Vladimiru Tarhovu še kaj slanega prinesel. . . No, saj mora s čem plačati svojo srečo!
Ali o tem, da je sedaj srečen, nisem mogel dvojiti, kar mi je bilo jako žal.
ske otroke nemškega učnega jezika, tudi za nemščino ne. (Izjemo delajo v tej zadevi pač „navodi k učnim načrtom" od leta 1879.) Vendar pa tudi teh učnih načrtov s pedago-gičnega stališča ne moremo preveč pohvaliti. Preveliko breme se je v njih našim ljudskim šolam v obče naložilo, in zlasti drugemu deželnemu jeziku preveč prostora odkazalo. Grešilo se je tu zoper že davno od vseh pedagogov pripoznano načelo, da ne gre, uže nežno mladino poleg materinskega jezika mučiti še z drugim tujim jezikom. In vendar nahajamo v učnih načrtih za našo deželo, da je uvedena v slovenske šole na Kranjskem nemščina uže prvo šolsko leto, in to v taki meri, da je materinski jezik vsled tega zelo prikrajšan, ker je v višjih razredih veče število ur odločeno nemščini nego slovenščini. Ker so se take določbe urinile v veljavne vladne naredbe po nasvetu deželne učiteljske konference od leta 1874 in po pomnoženem odobrenji istega zbora od leta 1879, zato pripada naloga uradnemu učiteljskemu zboru, kise bode letos v Ljubljano pozval, da obstoječe učne načrte pregleda in tako prenaredi, da bodo ugajali pedagogičnim in didaktičnim terjatvam ter vstrezali dejanskim razmeram. Razen tega se bode treba ozirati na šolsko postavo od leta 1883 (2. maja) in na ministeri-jalno naredbo od 8. junija lanskega leta; te normalije vplivajo namreč tudi na naučne načrte, ki bodo vsled tega dobili nekoliko popravkov v praktičnem oziru.
Toda o tem, koliko vplivajo omenjene postavne določbe na kranjske učne načrte, in koliko je praksa v 10 letih te načrte odobrila ali neodobrila, spregovoriti hočemo v drugem članku.	_______
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Sporazumljenje med obema strankama na Češkem je sedaj na dnevnem redu. Dunajski dopisnik „Politike“ piše svojemu listu, da seja dnč 16. t. m., kojo so imeli nemško-češki po-
Trije dnevi preidejo. Jaz sedim v svoji sobi pri pisalni mizi in nisem ravno delal, temveč se bolj pripravljal na zajutrek. . . Kar zaslišim šum, povzdignem glavo in osupnem. Pred menoj stala je nepremična, strašna prikazen, bela, kakor sneg... stal je Puuin. Počasi utrinjajoč gledale so name njegove upale oči: izražale so nedvoumno zajčjo plahdst, in roke visele so mu doli ob telesu kakor dva biča.
— Nikander Vavilič! Kaj pa je z vami? Kaj vas je prineslo sem? Ali vas ni nobeden videl? Kaj se je zgodilo? Govorite vendar!
— Zbežala, — reče Punin komaj slišno in hripavo šepetajoč.
— Kaj pravite?
— Zbežala, ponovi on.
— Kedo?
— Muza. Danes po noči je ušla in zapustila listek.
— Listek ?
— Da. „Zahvaljujem vas za vse“, PraX?: „ali več ne bom se vrnila. Ne iščite ine.“ —■ Mi letamo tjh in sem, vprašujemo kuharico, ali
slanci v namen sporazumljenja, ni bila zadnja. Sledilo ji bode še več razgovorov, ki bodo morebiti pokazali, da imajo prijatelji sprave vendar le večino. „Wiener allg. Ztg.“ pa trdi, da je izvedela iz gotovega vira sledečo vest: Ko se je zadnje dni mnogo razgcvarjalo v zbornici o sporazumljenji, izjavila se je neka visoko stoječa oseba, da naj opozicija le naznani na pravem mestu mož6, kateiim zaupa. Dotični krogi bodo natanko preiskavali povedana imena, in ako je levici v istini kaj za spravo, dala se bode njenim možem tudi moč v roke; grof Taaffe je zadnji, ki bi svoj port-felj bolj ljubil, kakor državne interese. — Odgovornost za to včst moramo pa pripuščati omenjenemu časniku.
V Trstu je počila 17. t. m. ob 9. uri zvečer petarda pred namestnikovo palačo; poškodovala ni nobenega. Laški irredentovci ostanejo pač stara sodrga!
Tuje dežele.
Od mnogih stranij se je izrekala bojazen, da bodo ruske pridobitve v Aziji napravile konflikt z Angleško. A ruski ^Journal de St. P&ersbourg" je objavil 18. t. m. jako pomirljiv članek, v katerem trdi, da ne obstoji ni-kaka nevarnost razpora med Rusko in Angleško. Ruska vlada je dokazala, da je njen poklic v Aziji jedino civilizatoričen, da nema nobenih agresivnih nakan. Vsled tega se je doseglo popolno sporazumljenje med obema kabinetoma.
V Parizu se radujejo vsled zmag na azijatskem bojišči. Generalu Millotu je naročila vlada, da sme tako daleč prodreti, kakor se mu zdi potrebno za varstvo pridobljenega ozemlja. Iz Pekinga pa pride novica, da je kitajska vlada zelo potrta in da želi miru. Francozi so baje zasegli mnogo dokumentov, ki jasno dokazujejo, da je Kitajsko materijelno podpiralo „črne zastave", ki so v začetku toliko preglavice delale francoski vojski.
V Madridu so prišli vojaški zaroti na sled in zato so nagloma priprli več sumljivih oseb. Canovas energično postopa in hoče vsako nevarno gibanje takoj zadušiti. Zaprli so med drugimi starega generala Terrera, generala Hidalgo pa policija išče. Sploh pa zatrjujejo vladni listi, da nema cela stvar nobene nevarnosti v sebi.
Iz Londona prihajajo vznemirjajoče vesti. Dnevi kabineta starega Gladstona so polni viharnih ur. Sedaj poroča telegraf, da je bolni premier dal svojo ostavko, sedaj zanika zopet prejšnja poročila. Istina je, da raste opozicija in da dela Gladstonu egiptovsko bojišče mnogo preglavice. Od tam prihajajo sploh neljube novice. O zadnji zmagi se ve, da je le posebni sreči pripisati, ako niso bili Angleži čisto potolčeni. Arabci so se vojskovali tako hrabro, da so stare angleške brigade bile v jednem trenotku čisto zmešane in skorej na beg pripravljene. Vsled egiptovske politike so nastale razprtije v ministerstvu in nevarnost je velika, da bode Gladstone moral odjenjati.
ta ne vč ničesar. Ne zamerite, ne morem govoriti glasno; glas mi zapira.
— Muza Pavlovna vasje zapustila! vsklik-nem jaz. — Nemogoče! In g. Baburin mora biti ves obupan. Kaj namerava sedaj storiti?
— Ničesar ne namerava storiti. Jaz sem hotel k generalnemu gubernatorju, ali prepovedal mi je. Objaviti sem hotel stvar policiji, tudi to mi je zabranil in se celo razjezil. On pravi: njena volja je to, pravi, nočem ji delati zaprek. Da odpravil se je cel6 v svojo službo, v pisarno, kakor po navadi. Ali povem vam, človeku ni več podoben! O kako silno jo je ljubil .... Oh, oh, kako sva jo oba ljubila!
Tu mi Punin prvič pokaže, da ni izsekan, ampak živ človek. Obe roki dviga kvišku in spušča jih sebi na teme, ki se blišči kakor slonova kost.
—- Nehvaležnica! zastoka on; — kedo te je redil, pojil, oblačil, rešil, odgojil; kedo te je varoval, kedo vse svoje življenje, vso dušo . ... In ti si vsega zabila? Mene zapustiti,
Od druge strani pa se govori, da misli premier poprej na razpust parlamenta, predenj bi odstopil. Sploh se mora stališče v malih dneh pojasniti.
Ministerski predsednik Depretis je naznanil v Rimu zbornici vladnega kandidata za predseduika zbornice, g. Copina; ministerstvo bode smatralo to volitev za kabinetno vprašanje.
Zbornica bode na Sellovo gomilo položila bronasto krono; posebna deputacija jo bode nesla tja, kjer počiva priljubljeni državnik.
Dopisi.
Iz Črnomlja, 12. t. m. (Izv. dop.) Mestni zbor črnomeljskega mesta sklenil je v svoji zadnji seji jednoglasno naročiti za občino ^Ljubljanski List". To gotovo ni nikak veli-kansk čin, ako mestni zbor žrtvuje kakih 10 gld. za narodno stvar; a vse to ima drug pomen. Naši mestni očetje so s tem priznali, da je postopanje našega poslanca prof. Šukljeja pravo; saj hoče on le to izpeljavati, kar je svojim volilcem v svojem programu razvil, in doseči to hoče po mirnem potu.
Dovelj je tega večnega prepira; stranke se sprijaznujejo in vse gre lepše in koristneje izpod rok. Ni vse jednako v mestu Ljubljani ali pa v mestici na deželi. Kdo bode v manjših krajih živel v večnem prepiru, kdo v večnem razdvoji! Ako se nasprotni elementi nikdar niti ne razgovarjajo in sploh v dotiko ne pridejo, kako bi bilo možno sporazumeti se! Koliko je tacih narodnih nasprotnikov, ki niso poučeni natanko o naših zahtevah in borbah — vedno so nam bili nasprotni. Sedaj pa vidijo, da smo tudi mi Slovenci sporazum-ljivi in da se da združeno in mirno mnogo več doseči nego z golim kričanjem in vednim sovraštvom. Narodna stranka pa se s takim postopanjem jači, in »Ljubljanski List" je gotovo velika pridobitev za kranjske Slovence.
Trst, 15. marcija. (Izv. dopis.) Te dni smo imeli v Trstu kineškega poslanika na Dunaji in v Berolinu, Li-fong-Pao; bogata oprava kineškega diplomata je izvabila vse polno občinstva pred „Hotel de 1& Ville", kjer je stanoval. Li-fong-Pao govori dobro francoski in nemški; mnogi Tržačani so ž njim govorili in hvalijo njegovo bistroumnost. Izrazil se je tudi nasproti predsedniku avstrijskega Lloyda, da se čudi, da Trst tako malo občuje z Azijo, posebno pa z Kino. Včeraj je bil v Pulju; danes se je vrnil sem in odide danes zvečer naravnost na Dunaj. — Iz Edinosti" Vam je morda znano, da imamo tudi druzega imenitnega Kitajca v Trstu, ta je lama Jeng-Sing-Kong, ki se tudi močno inter-esira za pomnoženje tržaške trgovine. Ker je namreč spoznal, da je v Trstu vkljub šolo-bardi, Piccolo itd. še premalo poznana kitajska literatura, začel je havzirati z neko novo knjigo: „Kitajsko časnikarstvo". Le škoda, da v Trstu niso nič kaj prijatelji kitajskemu
no, to ni nič, ali Paramona Semeniča, Para-mona ....
Prosim ga, naj sede in si oddahne . . . .
Punin strese zanikajoč glavo. — Ne, ni treba. Prišel sem k vam... ne vem po kaj. Ves sem iz uma; ali ostati doma — samemu, mi je pregrozno. Kam naj se denem? Ako se postavim sredi sobe, zamižim z očmi in vpijem: Muza, Muzička! Kar znorel bi tako. Ali kaj uže hočein ? . . . A sedaj vem, po kaj sem prišel k vam. Brali ste mi pred nekaj dnevi strašno pesem ... ali se še spominjate, tisto, kjer se govori o starem možu? Zakaj ste to storili? Ali ste morda uže tedaj kaj vedeli . . . ali slutili? — Punin me debelo pogleda — Očka moj, Peter Petrovič, — vsklikne nenadoma in ves zatrepeta — ali vam je morda znano, kje je? Očka moj, h komu je pobegnila ?
Jaz sem ves zmešan in nehotč povesim oči.
— Ali vam je morda česa v pismi povedala . . . ? začnem jaz.
— Rekla je, da gre od nas, zato ker se
slovstvu, in tako se je bati, da naš Kitajec izgubi veselje do trgovine, katera ga nekda več veseli nego literatura.
Tudi Ruse imamo v Trstu; došla je namreč ruska oklopnica „Vojvoda Edinburški" v našo luko in ostane tukaj več tednov, ker je potrebna neke male poprave; poveljnik ladiji je pl. Giers; častniki so jako fini in se mnogo zanimajo za razmere Slovencev v Avstriji; popraševali so te dni po slovanskih društvih v Trstu. Sploh imamo tu skoro vsaki dan kaj novega, prav zato pa ga ni v Avstriji bolj interesantnega mesta, pa tudi tako demoraliziranih ni dosti v Avstriji nego je naš Trst. Samomori, tatvine — to so vsakdanji dogodki, in znano je, da ga v Trstu par let sem ni tedna, da ne bi nam prinesel najmanj par samomorov.
A te dni se tukaj razglaša še neka strašanska dogodba. Iz Trsta je neka hiša nekda odposlala v Kahiro sod špirita; ko je ta sod došel na adresata in ga je odprl, našli so v njem razkosano truplo neke ženske. Adresat špirita nekda ni naročil, ampak poslan mu je bil po neznani osobi. Koliko je na tem resnice, se danes ne more še reči; v kratkem se stvar razjasni.
Včeraj je na Proseku umrl bogat trgovec Ivan Gorjup, ki je bil tudi nekoliko časa deželni poslanec in mestni odbornik, sotrudnik Nabergojev na narodnem polji. Ker se je odpovedal, volili so okoličani mesto njega dr. Bizjaka, katerega ni hotel mestni zbor potrditi. Pri tej aferi se je dr. Bizjak pokazal jako malodušnega in tržaškim Slovencem ni napravil nobene časti.
Razne vesti.
Hugo Schenk in drugovi.
Dunaj, 13. marcija.
(Dalje.)
54a H. Schenkom jo prišel „hlapoc“ njegov, Šlosarek, na vrsto pri izpraševanji. 1’ri vojacili je prestal 22 kazni in pozneje je sodci skupaj s
H.	Schenkom v Steinu. Zločinec pripoveduje natančno vse hudobije in umore, katere je izvedel v službi Schenkovi. Trdi, da je poslednji povsodi tudi z lastno roko poprijel in ne samo aranžiral zločinov; Šlosarek je zelo potlačen in skesan; vidi se mu, da govori resnico, med tem ko Schenk vedno zelo predrzno laže in taji dokazana dejanja. Predsednik sodnije tudi večkrat izjavi, da verjame izmed vseh treh zatoženih samo Šlosareku, čeravno je tak hudobnež. H. Schenk prestraši občinstvo s svojo nopopisno hladnokrvnostjo, s katero govori
o	umoru tako kot o vsakdanji stvari, s svojimi ciničnimi opazkami, ki vzbujajo na vse strani silno nejevoljo in zaničevanje. Šlosarek po vrsti opisuje zločine. Veliko senzacijo provzroči njegova izjava da je hotel H. Schenk celo svojega brata pregovoriti, da bi umoril ženo Šlosarekovo in da je nekdaj H. Schenk predlagal, neko žensko privezati na drevo, jo politi s petrolejem in potem zažgati!
je zaljubila v druzega! Očka moj, golobček moj, vi gotovo veste, kje je! Rešite jo, pojdiva k nji; midva jo pregovoriva. Usmilite se, pomislite, koga je uničila! — Punin na enkrat ves zarudf, vsa kri vzlije se mu v glavo in teško pade na kolena: — Rešite jo, očka moj, pojdiva je iskat!
Moj sluga se prikaže na pragu in ves za-čujen se ustavi.
Ni me stalo malo truda, spraviti Punina zopet na nogi in razjasniti mu, da ni mogoče, naj bi tudi slutil kaj, poprijeti se stvari kar tako, in celo ne v dveh; kajti tako se le vse pokvari; povem mu, da sem pripravljen poizvedati okrog, ali zagotoviti da ne morem ničesar. Punin ne ugovarja mi, ali tudi posluša me ne, ampak vsako toliko ponavlja s6 svojim hripavim glasom: — Rešite, rešite njo in Paramona Semeniča! Naposled začne mi cel6 plakati. — Povejte mi vsaj to, prosi me, — ali ... je on lep in mlad?
—	Mlad je, seveda, odgovorim jaz.
(Dalje prihodnjič.)
H. Schonk ze je nasmehnil pri tej strašni pripo-vesti. A to je bilo tudi predsedniku sodnije, grofu Lamezanu, preveč — jezno je zavrnil fri-volnega hudobneža in mu ostro prepovedal se smijati v dvorani, kjer se tako očitno kaže njegova neskončna popačenost in zverska natora!
Ko je nastopila priča Emilija HOchsmann, ona, katero je H. Schenk menda res ljubil, je občinstvo milovalo vbozega deklota, ki je komaj po konci se držalo. Čeravno sedi nekdanji njen ljubi tam na zatoženčevi klopi, kjer ga čaka povračilo za strašna njegova dejanja, vendar ni še izginila ljubezen iz srca Emilije H. Sočutno mu hoče podati roko k slovesu — a predsednik ji zabrani z resnim glasom: Ne dotikajte se tega človeka! . . .
Zaslišanje Karla Schenka ni provzročilo posebne zanimivosti. Kakor Šlosarek, je tudi ta ves potrt in skesan. Bolj mrliču kakor živemu človeku podoben je tičal na klopi in tihim glasom odgovarjal na vprašanja. Njegova oseba je jedina, ki vzbuja vsaj nekoliko sočutja med to zversko trojico.
Ko so bila izpraševanja in dokazi pri kraju, je predsednik dal besedo državnemu pravdniku.
(Dalje prihodnjič.)
— (Dunaj dobi rusko cerkev.) Duhovnik ruskega poslaništva na Dunaji, Mihael Eajevski, mudil se je zadnje čase v Petrogradu in tam je dobil od vlade dovoljenje in veliko podporo za zidanje nove krasne ruske cerkve na Dunaji. Sveta sinoda v Petrogradu je ob jednem poslala poziv vsem pravoslavnim škofom in metropolitom, da naj nabirajo prostovoljnih darov za novo pravoslavno hišo božjo v naši stolnici.
— (Drzna tatvina.) Pisarne družbo severne železnice v Parizu so bile na nezaslišan način okradene. Proti polunoči se vstavijo trije možje y delavski opravi pred pisarnami z vozom, na kojem so imeli vsakovrstna orodja. Dva od njih gresta v bližno gostilno ter si naročita liter vina z besedami:	„Ali niste nič videli našega poslovodje? Pričakujemo ga, da nam izvrši nujno popravo v kleti." Mod tem ko se vsodeta k mizi in se pomenkujeta, zloži njihov sokrivec orodje z voza ter si napravi pred hišo nekako iz desk zbito kočico. Na to raztrese po tlaku orodje. Proti
1	uri hoče oštir svoje sobane zapreti ter naprosi dozdevna delavca, naj odideta s svojim vozom. Na to mu rečeta, da prihodnjega dne zopet prideta. Takoj pa, kakor je bila krčma zaprta, gredo tatovi na delo. Jeden od njih prepili s žago železne drogove, ki so bili nad luknjo, koja je držala v klet. Noter dospevši gre hudodelnik v prostore za pisarne ter odtod odpre hišna vrata od znotraj. Nato prideta sokrivca tudi v hišo ter se spravijo vsi trije z velikim železnim drogom najpoprej nad veliko blagajnico. Na to odpro malo blagajnico in izmečejo iz nje vse vrednostne papirje. Zadovoljiti so se morali s 30 000 franki. Ves čas med tem, ko so tatovi notri delali, je stal njihov voz s prižgano svetilnico zunaj, in orodje, koje je ležalo zunaj na tlaku raztreseno, je vzbujalo slučajno morebiti mimogredočim mnenje, da se v hiši kaj popravlja.
V
Cehi o slovenskem slovstvu.
„Zlatii Praba“, vzgleden leposloven list češki, prinaša sledečo razpravo med Slovenci dobro znanega pisatelja J. Lega o naših slovstvenih razmerah:
„Ho6emo li pri presojevanji literarne delavnosti naroda slovenskega oceniti vspeli napora in marljivosti njegovega pisateljstva, treba se spominjati in skrbno uvaževati onih mnozih težav in zadržkov, s kojimi se ima razvoj literature in narodne kulture slovenske še vedno in stalno boriti. Slovenski narod, ki broji nad 1 300 000 duš, je na svojem ozemlji l^i P°*uot°k> obdan od morja treh neslovanskih narodnostij, politično-upravno pak raztrgan v osem vladnih okrajev (na Kranjskem 367(), na Stajarskem 32%, na Koroškem 10'•/„, na Goriškem ll°/0, v Trstu z okolico 2°/„, na Beneškem 2 /0, v Istri 3°/0 in na Ogerskem 4°/o)i kjer je povsodi, izimši na Kranjskem, v
Domače stvari.
-—(Imenovanje.) Vis. c.kr. deželni šolski svfet kranjski je provizoričnega učitelja na čveteroraz-redni ljudski šoli v Eibnici, g. Ivana Eaktelja, imenoval definitivnim učiteljem za četrto učiteljsko službo na imenovani šoli.
— (Nova šolska knj iga.) V založbi O. Bamberga v Ljubljani je prišla te dni na svetlo nova slovenska knjiga za naše srednje šole, namreč: „Aritmetika za nižje gimnazije. Spisal dr. vitez Močnik. Po dvajsetem natisku poslovenil J. Celestina, v 8ki, 146 str., II. del. Cena broš. 90 kr., v platno vezana 1 gold. 20 kr.“ Knjiga se odlikuje po svojem lepem zlogu in pravilnem jeziku, po svojem razločnem tisku in prijetni vnanji obliki. Posebno v zadnjem oziru slovenski prevod daleč preseza nemški original. Ker ima knjiga vsa svojstva, katera zakoni zahtevajo od šolske knjige, nikakor ne dvojimo, da se bode takoj odobrila ter uvedla v naše srednje šole, kjer se aritmetika poučuje v slovenskem jeziku. V kratkem izide v isti založbi istega pisatelja „Geometrij a za ni^je gimnaziie, II. del “ — In tako nam v kratkem neumorni gospod prof. Jos. Celestina in podjetni gospod založnik Bamberg oskrbita vse matematične knjige, kojih potrebujemo ji a nižje razrede slovenskih srednjih šol. A. P.
— (Vojaškega tatu,) ki je ukral, kakor smo uže poročali, nadlajtenantu 17. pešpolka zlato uro in nekaj novcev, ujeli so v torek dopoludne v Horjulu in ga privedli v Ljubljano. Uro je imel še pri sebi, novce je bil pa uže potrošil.
— (Včerajšnji veliki koncert) čitalniš-kega pevskega zbora je bil jako dobro obiskan in je po vsem dopadal. Podrobno poročilo o tej izborni predstavi prinesemo jutri.
— (Poštno.) Sedanja peš-pošta med Cirknom in Idrijo se je z dovoljenjem trgovinskega mini-sterstva spremenila od 1. t. m. naprej v vozno, ki vsak dan jedenkrat občuje med omenjenima krajema.
— (Surovost.) Dne 16. t m. popoludue so šli štirje tirolski delavci iz fabrike za slamnike v Domžalah na sprehod v bližnji gozd. Ko so dospeli v les, napadli so jih nekateri domači kmetski fantje s kamenjem, iji delavcsni ni ostalo dru-zega, nego bežati pred pobalini, Ravno tistega večera je priletelo nekaj kamenja V okna žandar-merijske postaje v Domžalah, in zelo verjetno je, da so to učinili oni fantje, ki so poprej bili napadli tuje delavce v gozdu. — Take surove pojave naše kmetske mladeži moramo le obžalovati, ker ž njimi pripravijo celo okolico ob dobro ime. Inteligentno prebivalstvo mora pač z vsemi silami delati na to, da se ne pripetijo več jednaki čini, ki pridejo le nasprotnikom na ljubo in ki se od znane strani tako radi vporabljajo za psovanje na ves narod!
— (Požarna kronika.) Hlev trgovca z lesom g. Pr. Lavriča na Eakeku je v noči 9. t. m. jel goreti, a k sreči so ogenj kmalu pogasili, tako da je škoda neznatna. Sumi se, da je nalašč zažgal kajžarski sin Janez M. iz Planine; žandarme-rija ga je uže prijela in okrajni sodniji logaški izročila.
— (Iz pred porotnega sodišča.) V torek je bil zatožen Miha Lozar, kmetski fant iz
deželnem zboru ali v manjšini, ali pak, kakor na Ogerskem in Beneškem, niti zastopan ni, d& celo na Kranjskem je bil do nedavno po manjšini petih proc. nadvladan. Do sedaj nimajo niti jednega učiteljskega zavoda, v kojem bi se v vseh predmetih poučevalo v slovenskem jeziku; niti jednega dekliškega zavoda, niti jedne cele gimnazije s slovenskim učnim jezikom, dk, še jedne realke ne, na koji bi bila slovenščina le obligatniin predmetom; nimajo konečno nobenega narodnega veleposestva, katero je drugodi močna zaslomba in požrtvovalen podpornik narodnim težnjam, — in osamljen in samemu sebi prepuščen in odkazan tako rekoč na svoje gole roke napenja maloštevilni narod slovenski vse svoje moči, da obrani svoj obstanek ter doseže svoje višje namene. Ako vse to pravično presojamo, moramo se le čuditi velikemu napredku, kojega je učinil slovenski narod v poslednjih letih na književnem polji. Ko je prej moralo preteči nekoliko desetletij, ne da
Ihana, hudodelstva uboja. — V noči 22. decembra m. 1. prišli so fantje pred hišo zatoženčevo in klicali na korajžo. Zatoženec Lozar je uže na peči spal, kar ga pokliče mati kričaje: „Očeta pretepajo 1“ Zatoženi vstane in hiti na pomoč očetu, kojega so bili ponočnjaki uže ranili na hrbtu, da je kri kar curkoma tekla. Pri tej priliki jo bil kmetski fant Verona ubit od udarca s polenom po glavi. Obtožba dolži tega dejanja zatoženca, koji pa ta zločin odločno taji. Porotniki (načelnik gosp. Adolf Eberl) so njim stavljeno vprašanje zanikali, in Miha Lozar je bil torej za-tožbe oproščen in spoznan nekrivim.
Iz seje mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani 18. marcija.
Seji predseduje župan g. Grasselli; prisotnih je 19 mestnih odbornikov. Za poverjenika zapisniku denašnje seje imenuje g. župan mestna odbornika g. profesorja Šukljeja in g. Eavniharja. Gospod župan naznani, da ima poročati o jako važni stvari, ker je pa poročilo obširno in je danes mnogo drugih stvarij na dnevnem redu, bo isto prihranil za prihodnjo sejo.
Magistratni svetnik g. Vončina poroča o reklamacijah zoper volilni imenik za letošnje dopolnilne volitve v mestni zastop. Prijavljenih je jako malo reklamacij, in sicer le po gg. mestnih odbornikih Pakiču in Murniku. Glede reklamacij omenjamo, da so bili vzprijeti za volilce prvega razreda gg. Viktor Eohrmann. Jurij Zajec in na priporočilo g. Pakiča in g. Peterce, ker je zato po polnem opravičen, g. Josip Bornard mlajši. Nekateri volilci so bili že vpisani, drugi pa ne stanujejo v Ljubljani, ali pa nimajo tu domovinske pravice, da bi smeli voliti v občinski zastop.
Sploh je opaziti, da je zapisnik volilcev po gosp. magistratnem svetniku Vončini jako skrbno in z velicim trudom sestavljen, dokaz temu je malo število reklamacij. Dr. Zarnik poroča Y. jraenu porsonalnega in pravnega odseka o gospodih odbornikih, ki imajo to leto izstopiti iz mestnega zbora. Iz tretjega razreda izstopijo gg. dr. vitez Bleivveis TrsteaiSki, Goršič, Peterca in Stupica; 15 drtižega razreda gg. Doberlet, A. Ledenig in Šuklje, iz prvega gg. podžupan Fortuna, A. vitez Gariboldi, dr. Suppan in Josip Luckmann.
Dnevi dopolnilnih volitev določijo so po vrsti volilnih razredov; tretji voli najprej, in sicer v dan 21., drugi v dan 22. in prvi 24. aprila t. 1. 23. aprila nij volitvo zaradi tržnega dno ; volitve naj se pa določijo po predlogu gosp. dr. Zarniku zaradi tega te dni, da imajo volilci, kakor je bilo to doslej običajno, priliko sklicati o velikonočnih praznikih volilne shode. Izvolitev predsednikov volilnih komisij izmed gospodov mestnih odbornikov in pri-sednikov volilnih komisij prepusti mestni zbor gospodu županu.
Na vrsto bi imela sedaj priti dolga vrsta poročil raznih odsekov, a mestni odbornik gosp. profesor Šuklje predlaga, naj bi preje utemeljeval gosp. Murnik svoj predlog glede obrtnih učilnic, kateri je bil uže na dnevnem redu, pa je izostal zaradi pomanjkanja časa, in ki je velike važnosti. Mestni zbor predlogu gosp. profesorja
bi se dal zaznamovati kak napredek, — moremo zdaj v poslednjem desetletji reči, da prekosi vsa prejšnja, in kar je bilo zopet dovršeno v poslednjih treh letih, da presega gledč svoje notranje cene plode pretečenih sedmih let.
Status slovenskega časopisja je početkom
1.	1884 ta-le: 1 vednosten časopis (Letopis Matice Slovenske); 6 političnih (Slov. Narod, Slovenec, Mir, Edinost, Soča, Ljudski Glas); politično-beletristični 1 (Slovan); pravniški 1 (Slov. Pravnik); cerkveni in cerkveno-politična
2 (Zgodnja Danica in Cvetje); pedagogični 4 (Popotnik, Šolski tovariš, Šola in Vrtec); narodno-gospodarski 4 (Novice, Slovenski gospodar, Gospodarski list, Kmetski prijatelj); čebelarski 1 (Slovenska Čebela); beletristični
3 (Ljub. Zvon, Kres in Slovenski Prijatelj); godbeni 1 (Cerkveni Glasbenik) in 2 humoristična (Brencelj in Škrat).
(Konec prihodnjič.)
ŠukJjeja jednoglasno pritrdi. Mostni odbornik ces. svetnik gosp. Murnik potem jako temeljito pojasnjuje svoj samostalni predlog ter pravi, kar se tiče zgodovine obrtnih šol na Kranjskem in v Ljubljani v obče, da se je 1. 1856 odprla nedeljska obrtna šola na tedanji nižji realki v Ljubljani, katera pa ni dolgo zadostovala. Leta 1872 sklicalo je sl. ministerstvo za uk in bogočastje komisijo za obrtne šole, v kateri se je nahajal tedanji župan ljubljanski g. Karol Deschmann kot izvedenec. Oziralo se je v tej komisiji na gospodarstvene in šolske odnošaje Kranjske, in predlagalo se je, naj bi se v prvi vrsti pospeševal obrtni pouk v Ljubljani, kot najvažnejšem kraji vse dežele.
Vis. ministerstvo za uk in bogočastje je vsled tega sklepa izrazilo svoje mnenje z ukazom z dne 20. septembra 1878, št. 10 867, in izreklo, daje pripravljeno prevzeti nekoliko troškov pod tem pogojem, da se i večerni pouk v obrtniški šoli ob delavnikih prične in razširja in da se ljubljansko mesto zaveže plačati vsako leto 500 gl., potem se bode iz državnega zaklada dalo na leto 2000 gl. Vis. ministerstvo za uk in bogočastje pa je že takrat mislilo na popolno obrtnijsko šolo v Ljubljani, kajti iz ustanovnega doneska 2000 gl. za to šolo nakupili so se tudi taki učni predmeti, ki služijo razširjeni obrtnijski šoli v Ljubljani. Šola ta pa je ostala taka kakeršna je bila, in 1. 1876 potegnila sta se mestni zastop ljubljanski, pa kupčijska in obrtnijska zbornica kranjska za državno obrtno šolo v Ljubljani, a došel je odgovor, da državne finance ne dovoljujejo sedaj, ustanoviti obrtne šole v Ljubljani.
Opozarjalo pa se je od visokega c. kr. mini-sterstva, naj bi se udeleževali kranjski učenci državne obrtne šole v Gradci. In 1. 1880 ustanovile so se ustanove za tri učence na obrtni šoli v Gradci. Isti napredujejo odlično, in kranjski obrtni učenci sploh slovč, celo na Dunaji pri ministerstvu, kot najspretnejši, ki vsled svoje marljivosti in izvrstnega učenja uživajo veliko in zasluženo spoštovanje. Obrtni pouk pa bode gotovo zadobil vso drugo pretvorbo vsled Najvišjega sklepa Nj. Veličanstva z dne 30. julija 1881, ker sedaj spadajo vse obrtne šole v delokrog c. kr. ministerstva za uk in bogočastje. Ustanovila se je tudi na Dunaji posebna komisija za obrtni pouk, in v obče vlada mnenje, da se pred 1. 1884 nobena nova obrtna šola ne ustanovi. Za Kranjsko se je obljubovalo, da pride semkaj strokovnjak ministerstva, da ogleda tolikanj važno domačo obrtnijo, a ni ga bilo doslej; reklo se je dalje tudi, da bi se ustanovila izdelovalnica pušk in puškinih delov v Kamni Gorici in Železnikih, kar bi bilo dokaj koristno.
Treba je tedaj po mnenji g. Murnika delati na to, da se kaj koristnega in to ne s prevelikimi troški ustanovi, in to bi bila strokovna šola za lesno obrt. Na Kranjskem ima lesna obrt največjo važnost, kajti vseh, kateri imajo patente za to obrt v deželi, je 346, mesto ljubljansko jih šteje 36, okolica ljubljanska pa 59, med katerimi je v prvi vrsti imenovati Št. Vid, Viž-marje itd. Izdeluje se jako mnogo hišne oprave, ki se kaj lahko izvaža z Kranjske, ker južno dežele tega blaga mnogo potrebujejo in kor ima Ljubljana kaj izvrstno lego za prospeh mizarske obrti. Tudi strugarstvo, ki jo v tesni zvezi z mizarstvom, bi se po taki šoli pospeševalo, in kolarstvo, ki je do sedaj še malo razvito, bi napredovalo. A lesna obrt je tudi razvita v ribniškem, v veliko-laškem, loškem, radovljiškem in tudi uže precej v metliškem okraji. Novo zaželjeno strokovno šolo za lesno obrt pa bi gotovo tudi pospeševalo, ako bi se na isti učilo boljše izdelovanje kmetijskega orodja, katero si kranjski kmetovalec večinoma sam omisli.
Gospod Murnik konočno stavi predlog, naj bi se mestni zbor obrnil do visoko c. kr. vlade z utemeljeno prošnjo za ustanovo strokovno šole za lesno obrt v Ljubljani, katero podpirati z vsomi močmi se mestni zbor zaveže; ob enom naj se naroča šolskemu in finančnemu odseku, staviti v tej zadevi najhitreje svoje nasvete.
Mestni odbornik g. profesor Šuklje toplo podpira predlog g. Murnika. Na Kranjskem se jo v zadevi obrtnega pouka dosedaj premalo storilo. Na Tirolskem na pr. imajo jedno srednjo obrtno šolo v
Inomostu in devet nižjih po deželi. Na Koroškem imajo pet obrtnijskih šol, dve v Celovci, po jedno pa v Beljaku, Borovljah in v 'VVolfsbergu. In Koroška ima vendar 140 000 prebivalcev menj od Kranjske. Sedaj pa se hoče celo ustanoviti, kakor se je na Dunaji v dotični komisiji predlagalo, edina obrtna šola na Kranjskem — v Kočevji! Tu velja pač Vigilantibus jura! Nikjer ne bi bile obrtne šole tako primerne kakor na Kranjskem, kajti dežela je revna in zemlja ne da prebivalstvu dovelj živeža, toraj je pač umestno, da se poprimemo obrtnije, posebno ker so Kranjci kakor nalašč ustvarjeni za to stroko.
Govornik navaja o tem nekoliko slučajev; v Dunajskem Novem Mestu na pr. je popraševal za kranjske delavce v tovarnah in izvedel, da so Kranjci najboljši delavci, isto se je slišalo danes o obrtniških učencih z Kranjskega na državni obrtni šoli v Gradci, in tudi obrtni nadzornik dr. Pogačnik je govorniku pritrdil, da za lesno obrt ne pozna spretnejših delavcev nego Kranjcev. Do leta 1867. je realka vsaj deloma ustrezala tudi obrtnemu pouku, a sedaj nima več istega pomena za obrtnike, kajti postala je, kakor gimnazija, pripravnica za visoke šole. Realka odgojeva za tehniko, kakor gimnazija za vseučilišče. To se razvidi tudi iz števila učencev. V prvem razredu realke je še 80 učencev, v sedmem jih je pa komaj kakih 10, in še od teh jih na tehniko pride komaj 5. Iz tega se pač jasno razvidi, da obrtniki pošiljajo od kraja svoje otroke le iz nevednosti v realko, dalj časa jim pa pač ni tam ostati. Govornik konečno toplo podpira predloge g. Murnika, koje mestni odborniki tudi jednoglasno sprejmo.
(Dalje prihodnjič.)
Umrli so:
Dne 17. marcija. Jera Grabec, gostinja, 84 1., Karlovška cesta št. 7, za starostjo. — Urša Bohinec, kovačeva vdova, 71 1., Ulice na Grad št. 12, za starostjo.
Dnž 18. marcija. Tomaž Illiasch, tovar. mizar, 70 1., Kolodvorske ulice, jetika.
D n k 19. marcija. Anton Albrecht, postrešček, 70 1., Sv. Petra cesta št. 60, pljučni emfizem.
Tržne cene.
V Ljubljani 18. marcija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 41 kr., domače 8 gld. 12 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; rež 5 gld. 69 kr.; ajda 5 gld. 69 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 53 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 04 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 1 gld. 6 kr., salo po 88 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 62 kr., telečjega 60 kr., svinjina 64 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 55 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 23 kr., slame 2 gld. 5 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 19. marcija. (Wiener Abendpost.) „Neue fr. Presse" govori v današnji številki o množini zlata, ki se je vplačalo v zadnjem času pri čolnih blagajnicah in pristavlja, da finančna uprava v tem trenotku nima dosti zaloge zlata; mora ga veliko nakupiti za aprilni koupon zlate rente. Mi smo poverjeni k izjavi, da ima finančna uprava po polnem dovelj zlata za imenovani aprilni koupon.
Rim, 19. marcija. Zbornica je volila z 228 glasovi izmed 434 Coppina svojim predsednikom; Cairoli je dobil 145 glasov. Listi hočejo vedeti, da Coppino volitve ne bode vzprejel in da hoče ministerstvo vsled tega odstopiti.
Beligrad, 19.marcija. Ministerski predsednik je imenoval komisijo 14 udov, ki ima namen, pripraviti vse, kar je potrebno za slovesen sprejem cesareviča Rudolfa in njegove visoke soproge.
Kahira, 19. marcija. Zveze čez Berber dalje so pretrgane. Beduini se zbirajo na oba-lih Nila in imajo katarakt pri Sebu, kjer je reka le 11 metrov široka, v oblasti; vsled tega je promet na reki po polnem nemogoč. — Rod Bateški se pripravlja, Sendy napasti.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 20. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih...................79 • 75
»	»	>	> srebru.......................80*95
Zlata renta........................................101*00
5% avstr, renta.....................................95-30
Delnice narodne banke............................ 845* —
Kreditne delnice.................................. 323*90
London 10 lir sterling.............................121-45
Srebro..............................................—	*	—
20 frankovec....................................... 9-615
Cekini c. kr........................................ 5-68
100 drž. mark.......................................59*20
Ttijoi.
Dn6 18. marcija.
Pri Maliči: Pliiss, trgovec iz Badna. — Giegl, Kvapil, Bach, Reinhart, Just, Bergstein, Zuckermann in Kiill, trgovci, in dr. Kirchhammer z Dunaja. — Men-zel iz Toplic. — Elsner, c. kr. davkarski nadzornik iz Novega Mesta. — Eckert, lastnik tovarne iz Gradca.
Pri Slonu: Mau, potovalec iz Berolina. — Krebs, čudoviti plesalec iz Draždanj. — Armellini z Dunaja. — Truden, veletržec, in plemeniti Giscutti s sinom iz Trsta.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
"Stanje
baro-
metra
Tempe-
ratura
7. zjutraj | 741-92 2. pop.
9. zvečer
739-96
740-46
00 +17-3 + 9-0
'S”| 7. zjutraj 740'54 +5*6 § ! 2. pop. i 738■ 78 +19-3 .! 9. zvečer 739-18 -j" 9'8
Vetrovi
vsh. sl. zp. sr. zp. sl.
vs. sl. zp. sr. brzv.
Nebo
Mo-krina v mni
dk.js,
JS-
0 00
0-00
JJItllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllitlllllllllllllllllliUi
Na prsih in pijačah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zaman vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih ze-liič k 66 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani ■Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Proti bolečim v tiari in Mo jun!
Gospodu lekarnarju Trnkoczy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavo-b61 in sem ter tje napadajoča me mrzlica, sami nasledki zaprega in želodčnega katarja, ponehali so, Tivala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglioe, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih krogllo.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejšav
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob ir> odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, K 30 kr.
IJtf Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salioilno ustno vodo in sallolini zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(7) 12—3	Anton Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
 ..................................            n
Odgovorni urednik prof. Pr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleimnayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.