IZVESTJE DRŽAVNE REALME GIMNAZIJE V MARIBORU za Šolsko leto 1934/35 V MARIBORU 1935 IZVESTJE DRŽAVNE RI AIAI GIMNAZIJE V MARIBORU za Šolsko leto 1934/35 V MARIBORU 1935 V SAMOZALOŽBI ^, l# , Ir/. y «41 MARIBORSKA TISKARNA D. D., MARIBOR; PREDSTAVNIK STANKO DETELA f Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj FOTO K O N A Y. BEOGRAD Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. CfiMj 0$ !ötumske mu narodu ! Naš Veliki Kralj Aleksander I. je padel dne 9. oktobra ob 4. uri popoldne v Marseilleu kot žrtev podlega atentata. 8 svojo krvjo je Kralj mučeniško zapečatil delo za mir, radi katerega se je napotil v zavezniško Francijo. Na prestol Kraljevine Jugoslavije je po čl. 36 ustave stopil Njegov prvorojeni sin, Njegovo Veličanstvo Kralj Peter II. Kraljevska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe Njegovemu Veličanstvu Kralju Petru II. Vlada Kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi čl. 45. ustave kraljevsko oblast, je sklicala narodno predstavništvo na skupno zasedanje na 11. oktober, da opravi prisego v smislu členov 59. in 42. ustave. S svojimi zadnjimi besedami, ki jih je blagopokojni Kralj umirajoč edine še mogel izgovoriti, je v svojem neizmernem rodoljubju zapustil našemu narodu tole sporočilo: vrnete QiiqóslaDqù !” Kraljevska vlada poziva ves jugoslovanski narod, da izpolni to sveto zapoved zvesto in spoštljivo. V Beogradu, dne 9. oktobra 1934. Dano 5. januarja 1934 na Bledu. »Po svobodni volji in po svojem najboljšem prepričanju, da s tem najbolje služim interesom svoje mile domovine Kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda kakor tudi svojega Kraljevskega doma — Jaz, na osnovi čl. 42. ustave Kraljevine Jugoslavije odrejam, da v primeru, ako prestolonaslednik iz vzrokov, naštetih v čl. 41. ustave, ne more vršiti kraljevske oblasti — vršijo namestniško oblast: 1. Njegovo Kraljevsko Visočanstvo Knez Pavle Karadjordjevic, 2. Dr. Radenko Stankovič, senator in minister prosvete, 3. Dr. Ivo N. Perovič, ban Savske banovine. Kot zamenika Njegovega Kraljevskega Visočanstva Kneza Pavla odrejam armijskega generala Vojislava Tomiča, komandanta Beograda. Kot zamenika dr. Radenka Stankoviča odrejam Jo-va Banjanina, senatorja. Kot zamenika dr. Peroviča odrejam dr. Zeca, senatorja. Ta akt sem napisal in podpisal svojeročno v dveh primerkih, od katerih hrani enega Njeno Veličanstvo Kraljica, drugega pa predsednik ministrskega sveta. Ta dva primerka tega akta sta kuvertirana in zapečatena z mojim pečatom. c Heks iuulrt Kralj Aleksander I. in šolstvo. Po tragični smrti Viteškega Kralja še ni preteklo dovolj časa, da hi nam bilo možno mirno in trezno pretehtati, kaj vse je država z njim izgubila. Vendar pa dobivamo že jasnejše obrise človeka, ki svojemu narodu ni bil običajen vladar, temveč velik mož, ki sc je posvetil visokemu cilju, da dvigne jugoslovenski narod do duhovnega edinstva in ga osvobodi vsega tega, kar nas je delilo vsled nesrečne zgodovine, tujih umetnih vplivov, nesloge in podedovanih različnih tradicij. Uspehi svetovne vojne so postavili kraljevini Jugoslaviji nove politične mejnike, toda nihče si ne prikriva, da je med istorodnimi državljani v novem okviru mnogo razlik, ki jih je treba ublažiti in odstranjevati. Tu je bilo od začetka nove države polje, ki je klicalo vztrajnega, požrtvovalnega vladarja na delo. Pokojni kralj je čutil, da je treba posebno pozornost posvečati onim panogam državnega in javnega življenja, ki so po svoji prirodi izdatna in dobra sredstva, da se pospeši razvoj in zorenje narodnega edinstva. Tako moremo umevati skrb miroljubnega vladarja za jugoslovansko vojsko, ki je bila v Njegovih očeh visoka institucija v tem smislu. Istim ciljem naj služi narodna prosveta. V prosvetnem oziru je bilo v novi državi precej nepopolnosti in nedostatkov. Prirodno je, da je pokojnemu kralju bilo na srcu bai šolstvo z ostalimi prosvetnimi institucijami. Nova doba je prinašala obilo novih problemov. Šolska zakonodaja je bila nujno potrebna. Vsi strokovnjaki, ki so imeli v vprašanjih šolskih zakonov posla s pokojnim vladarjem, so se čudili, ko so v razgovoru z Njim spoznavali, koliko se je zanimal za prosvetne probleme in kako jih je poznal do podrobnosti. Nove šolske reforme so naletavale v državi ob velike težkoče in zapreke, pokojni vladar pa je bil prepričan, da je treba krepko nadaljevati in dovršiti začeto delo in žrtvovati celo v dobi gospodarske stiske za izpopolnitev šolstva toliko, da bo uspešen napredek in razvoj zasi-guran. Tudi vsakdanja šolska in prosvetna vprašanja, če-sto tehničnega ali gmotnega značaja, je spremljal z vnemo. Zanimal se je za šolske stavbe, zlasti v pokrajinah, ki so bile šolskih poslopij najbolj potrebne. Saj smo imeli v državi kraje, kjer vobče ni bilo šol. Povdariti je treba nekaj, kar je malokomu znano. V dobi, ko je država prejemala na račun vojnih reparacij raznovrstno blago, se je upoštevala pri dobavah vladarjeva izrecna želja, naj se v seznam naših zahtev postavi čim več šolskih učil. Ko so se velikim zahtevam višjih šolskih institutov upirali neki drugi vplivni čitii-telji. je moral zopet pokojni kralj posredovati, da sc je to vprašanje za šolstvo povoljno rešilo. Na svojih potovanjih je rad prihajal v šole in dokazoval s tem, kaj pričakuje od šolstva in koliko mu je šolstvo na srcu. V poročilih o njegovih potovanjih po državi so redno navajali njegove obiske šolskim zavodom in prosvetnim institucijam, njegove razgovore z učitelji in učenci. Pri posvetitvi temeljnega kamna mnogih novih šolskih in prosvetnih stavb je bil osebno navzoč. Osebno je odkril tudi spominsko ploščo dijakom beograjskega vseučilišča, padlim v borbi za svobodo. Koliko je storil pa v gmotnem oziru za dijaštvo, o tem nam priča Aleksandrov dijaški dom v Beogradu in Kraljev fond, iz katerega se črpajo podpore za študije našega dijaštva doma in v inozemstvu. Šolska poročila. I. Učiteljski zbor. A. Izpreinembe med šolskim letom. 1. Napredovanja: v III/2 pol. skup. ravnatelj dr. Heric Matko (S. n. br. 26.790 — 18. VIII. 1934); v IV/2 pol. skup. prof. Mlaker Ladislav (S. n. br. 19.853 — 29. VI. 1934); v VI. pol. skup. prof. Špendal Josip (S. n. br. 16.554 — 3. V. 1935); v VII. pol. skup. prof. Slupan Bogomir in prof. Karba Josip (S. n. br. 1226 — 10. I. 1935); prof. Jirak Karl (S. n. br. 6487 — 15. II. 1935); v VIII. pol. skup. supl. Kosovel Anica (S. n. br. 15.167 — 19. V. 1934); supl. Sterniša Vladimir (S. n. br. 18.575 — 23. V. 1935); Engelman Vladimira (O. n. br. 13.469 — 22. III. 1935) in učitelj veščin Ostrovska Josip (S. n. br. 9594 — 20. III. 1935); supl. Modic Stanko (S. n. br. 19.473 — 29. V. 1935). 2. Imenovanja: kot honorarni učitelj za pravosl. verouk Grgurevič Velimir, svečenik moške kaznilnice, z odlokom min. prosvete (S. n. br. 42.078 — 12. XII. 1934). Nastopil je 11. I. 1935. Sočasno je bil razrešen vojni svečenik Trbojevič Peter. 3. Premestitve: a) na zavod: Borko Franc, supl. klas. gimnazije v Mariboru (S. n. br. 26.525 — 20. VIII. 1934) in Favai Ivan, profesor istega zavoda (S. n. br. 26.783 — 27. VIII. 1935). h) z zavoda: supl. Sovdat Marija na klas. gimnazijo v Mariboru (S-n. br. 26.525 — 20. VIII. 1934). 4. Dodelitve: Zavodu so bili dodeljeni Rausch Arsen, prof. učit. šole v Mariboru (S. n. br. 39.114 — 23. X. 1933) in dr. Pivko Ljudevit, prof. klas. gimnazije v Mariboru (S. n. br. 9078 — 12. III. 1935), nastopil je 17. III. 1935; v dopolnitev učne obveznosti pa Roškar Draga, uč. veščin učiteljske šole v Mariboru (S. n. br. 26.527 — 17. VIII. 1934); Pregelj Rudolf in Milač Simon, profesorja učiteljske šole v Mariboru ter Kos Ivan, profesor klas. gimnazije v Mariboru; Zei Morija, začasna uč. veščin, je s 17. IV. prevzela od premeščene učiteljice Roškar Drage pouk dekliške telovadbe. 5. Dopusti: Študijski dopust s polnimi prejemki je imela supl. Fermevc Lelja (S. n. br. 44.849 — 25. XII. 1934) od 1. II. do 1. VIII. 1935; bolezenske dopuste so imeli: prof. Ostrovška Milica od 5. IX. — 22. XII. 1934, prof. Kosovel Anica od 11. XII. — 22. XII. 1934, 11. I. — 9. II. 1935, 25. II. — 18. III. 1935; prof. Presker Janko od 4. — 13. XII. 1934, 16. III. — 30. III. 1935; supl. Novak Viljem od 4. II. — 9. III. 1935, supl. Mijucin Andelija od 25. II. — 10. III. Izpitne dopuste po deset dni so imeli supl. Modic Stanko, Borko l'rance, Smini Zofija, Mijucin Andelija, Sterniša Vladimir in Pirc Jožica. I. Učiteljski zbor koncem šolskega leta. Opomba v staležu uč. šole ; 9 ur tedensko v staležu klas. gimn. Drugi šolski posli varuh nemške dijaške knjižnice poslovodja, varuh prof. knjižnice varuh fi zbirke varuh zemljepisne in zgod. zbirke N eS £ 's 'S od M vS 3. c -Q vd m" -Q uS jn -pai *jg ž O 00 VO oo OO Ov Os Os 00 Os Poučeval je 6 & .o ii R vS’S S« ■g S L si X 5 E E = 6 jo *5 -o i« il % S® Napredoval v III. 2. 18.VIII. 34 IV. 2. 29. VI. 34 od RAiqop o^uiafajj IV. 1. 9. VII. 30 III. 2. 1. X. 29 IV. 1. 1. X. 29 IV. 1. 1. X. 29 IV. 1. 1. II. 31 IV. 1. 2. II. 32 IV. 1. 29. III. 32 IV. 1. 3. XII. 32 IV. 1. 3. XII. 32 IV. 1. 3. XII. 32 IV. 1. 5. IX. 33 IV. 2. 3. XII. 32 V. 10. XII. 31 aqzti|8 «>qK|OS Biaq CO' \o M 5 r- CO i> i> 00 ; £> i>CO > co > CO j > cò > co W 'U CZ) uO oo M M M >- S ON kv a V) (M PO • cd o >g Cu s H-3 o ' C cn Z L- '1 'i 1 J2 >N pQ S ja « ° -»■S Jd *“> v -ja ® u -5. o "5* UJ N II. Šolski letopis. 24. VIII.: Pričetna seja učiteljskega zbora (šol. knjige, ureditev izpitov in vpisovanja). 25.—27. VIII.: Popravni in razredni izpiti. 28. VIII.: Popravni n. teč., pismeni v. teč. izpiti. 29. VIII.: Ustni višji teč. izpiti. I.-—5. IX.: Vpisovanje rednih učencev. 5. IX.: Otvoritvena seja. Ureditev pouka. Vpisalo se je v 1.—4. r. 533 + 381, v 5.-8. razr. 205 + 110, ali skupno 738 + 491 - 1229 učen-cev(-nk). Ti so se podelili na 28 oddelkov (13 deških, 8 dekliških, 7 mešanih). Oddelka 8. b) in 7. b) sta realčna. Radi premajhnega števila prijavljenih učencev je 5. in 6. realčni oddelek v tem šol. letu ukinjen. Tudi ostala realčna oddelka sta šibka, zato sta združena z realnogimn. vzporednico; le pri pouku la. jez. odn. ke., gm. in um. so ločeni; 8. h) ima hi. skupno s 7. a); 8. b) in 7. b) skupno risanje. S tem se prihranita dve učilnici in 55 ur ted. pouka. Učiteljski zbor je letos popolen, vsi predmeti se uče v polni izmeri. Le za časa bol. dopustov sc je moral pouk slov. jezika krčiti. Radi bol. dopusta pravosl. veroučitelja se je pričel pouk verouka šele 12. oktobra. Zavodno poslopje je pretesno, čeprav so nameščeni v učilnici za kemijo, liziko in risanje stalno razredi; 4 dekliški oddelki (3. a, 3. e, 2. d, 2. e) so nastanjeni v 5 minut oddaljenem občinskem šolskem poslopju na Zrinjskega trgu; 2 oddelka (3. d, 3. c) sta selilna; 7 oddelkov (1. abed, 2. abc) ima ves pouk popoldne od 13.30 ure dalje. Stenografija se poučuje kot neobvezni predmet v 2 oddelkih po 2 uri na teden; neobvezno zhorovo petje v 3 oddelkih po 2 uri. 6. IX.: Rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Petra; pontifikalna služba božja v stolnici. 10. IX.: Otvoritvena služba božja; razredniški posli. II. IX.: Pričetek rednega pouka. Razredne seje. Črni dan v zgodovini naše mlade Jugoslavije, Naš veliki kralj Aleksander je padel v Marseillu kot žrtev podlega zločina. 10. X.: Pouka prosto. Ob 11. uri žalna seja in zaprisega učiteljskega zbora. 12. X.: Nj. Vel. kralj Peter II. prispe preko Jesenic ob 20. uri v domovino in drugo jutro ob 9.03 sprejme prestolnica mladega vladarja z nepopisnim triumfom, ljubeznijo in vdanostjo. Razredniki pojasnijo učencem važnost trenutka, ko stopa Nj. Vel. kralj Peter II. v nežni starosti na jugoslovanski prestol. 15. X.: Učenci počaste spomin na blagopokojnega kralja z razredno prireditvijo in okrase kraljeve slike z jesenskim cvetjem in žalnimi trakovi. 16. X.: Ob 9. uri spominska svečanost v kazinski dvorani. Po uvodni besedi ravnatelja prikaže osnmošolec Rakuša Rado blagopokojnega kralja kot zmagovitega vojaka, modrega, dalekovidnega državnika in zedinitelja našega naroda ter podčrta, da sc v nas vseli v bolestni zavesti 15. IX.: N X.:| izgube Najdražjega dokumentira pravilnost ideje narodnega in državnega edinstva, ki jo je zapisal pokojni kralj na prapor svobodne Jugoslavije. Popoldne žalno zborovanje vseh dijaških organizacij v dvorani Union. 18. X.: Žalna služba božja. Nato prečitajo razredniki učencem poslanico g. bana dravske banovine. Popoldne za časa pogrebnih svečanosti na Oplencu žalne manifestacije vsega Maribora na Glavnem trgu. 20. X.: Razredne seje. 25. X.: Pogreb tragično preminulega marljivega dijaka 4. d-razreda Jelena Avgusta. Na njegovi zadnji poti so ga spremili njegovi tovariši in razredni učiteljski zbor. 27. X.: Spoved in sv. obhajilo. Seja o nacionalni vzgoji šolske mladine. Sklepi: intenzivno udejstvovanje učencev v di j. organizacijah; izpopolnitev dijaške knjižnice z deli, ki osvetljujejo hlagopokojnega kralja kot pobornika državnega in narodnega edinstva; nacionalne teme predavanj in pisni, nalog; pokroviteljstvo za obmejno šolo na Kapli; izleti na Jadran in Oplenac; na mesec v telovadni uri eno predavanje o važnih poglavjih iz zgodovine o Sokolstvu in o zaslužnih sokolskih delavcih; hodniki in učilnice se postopoma okrase s slikami, ki pona-zorujejo lepote naše domovine in naše znamenite može. 29. X.: Dan jugoslov.-češkoslovaške vzajemnosti se je proslavil s prigodnimi predavanji. 31. X.: Jadranski dan. Obletnica dogodkov, ko so dne 31. X. 1918 prevzeli naši mornarji avstrijsko vojno mornarico. Predavanja. 9. XI.: Ob mesecu smrti hlagopokojnega kralja v stolnici žalni obredi, nato šolska žalna svečanost. 14. XI.: Učenci pravoslavne in evangelske vere se udeležijo v svojih cerkvah žalnih obredov. 11. XI.: Angleški dan. Učencem višjih razredov pojasni profesor dr. Janko Kotnik, kako so nam Angleži in Američani pomagali blažiti tegobe medvojnih in povojnih časov. 17. XI.: Razredne seje. 1. XII.: Narodni praznik osvobojenja in ujedinjenja. Ob 8. uri slovesna služba božja; nato šolska proslava v 6 skupinah. Višjim razredom je predavala po uvodni besedi ravnatelja prof. dr. Silva Trdina: Jugoslovansko edinstvo v jugoslovanski literaturi. Predavateljica je očrtala zgodovinski potek južnih Slovanov od njih naselitve na Balkanskem polotoku do končne združitve v državi Jugoslaviji. Povdarila je, kako je vsa naša zgodovina en sam izraz in dokaz hrepenenja po svobodi in zedinjenju, ki je z lepoto materine besede bilo očuvano tudi v najtemnejših dobah nemškega, madžarskega in turškega gospodstva in da je narod prav s svojo zdravo žilavostjo, ki jo je ohranil tudi v najtežjih časih in ob naj-hujših pritiskih, dokazal svojo notranjo silo, s katero je zmogel premagati vse ovire in slednjič izvojevati dan, ki je uresničil tisočletni sen o pravici in svobodi. Deklamacije: Potočnik Štefan (4. b), Verujte prvo (Petrovič Veljko) in Bertalanič Janez (5. a), Južnim bratom (Simon Jenko). V ostalih skupinah so govorili o našem osvobojenju in zedinje- liju profesorji: Favai Ivan, Seunik Mirko, Stupan Bogomir, Kosovel Anica, Bevk Jože. 2.—8. XII. Izseljeniški teden. Učitelji zemljepisa so učencem pojasnili važnost izseljeniškega vprašanja iz gospodarskih in narodnih vidikov. Obrtniški teden. Propaganda za domače obrtniške izdelke. Predavanja so pojasnila pomen in potrebo gospodarsko krepkega obrtniškega stanu kot temelja narodnega gospodarstva. 18.—23. XII. Propagandni teden za sokolski tisk. 18. XII.: Bazredne seje. 23. XII.—10. I.: Božični odmor. 26. I.: Svetosavska proslava v 6 skupinah. Kot predavatelji nastopijo učenci(-nkc) 8. in 7. razreda. Svetosavska himna, deklamacije, narodna himna. 27. I.: Ob 700-letnici smrti sv. Save se udeležijo višji razredi sve-tosavske besede v unionski dvorani. 31. I.: Pouka prosto. Razredne seje, sklepna seja prof. zbora. 1. II.: Razdelitev di j. knjižic z vpisanimi ocenami. Pričetek 2. polletja. 4. II.: Strossmajerjev dan. Šolska proslava se je izvršila slično kakor svetosavska. 10. II.: Strossmajerjeva akademija Jadranske straže. Nastopijo pevski zbori vseli srednjih in meščanskih šol. 4. III.: Razredne seje. 10. III.: Na vabilo Sokolskih društev in Jugoslov.-čehoslov. lige v Mariboru se udeležijo učenci(-nkc) od 4.—8. razreda proslave 85-letnice prezidenta T. G, Masaryka. 13. III.: V Newyorku je umrl učenjak, zaveden jugoslovcnski rojak univerzitetni profesor dr. Mihajlo Pupin. Rodil se je 4. oktobra 1838 v Idvorti v Banatu. Kot mlad študent je 1874. odšel v Ameriko, kjer se je od delavca po farmah in tovarnah povzpel z jekleno voljo in brezpri-merno vztrajnostjo od idvorskega pastirja «lo izumitelja in učenjaka svetovnega imena. Slovenci pa mu dolgujemo posebno hvaležnost. S svojimi odličnimi zvezami z ameriškimi delegati na mirovni konferenci v Parizu je dosegel, da je ta postavila državne mejnike onstran blejskega kota in tako zaprla Italiji široka vrata v Jugoslavijo. Svoje premoženje je razdelil v nacijonalnc in kulturne svrhe naše domovine. — Učitelji fizike so opisali v višjih razredih to čudovito življenje našega znanstvenika. 23., 24. III.: Duhovne vaje za katoliške učence. 8, IV.: Škofijski nadzornik za srednje šole v Mariboru, g. stolni kanonik dr. Žagar Ivan, je nadzoroval pouk verouka. 11. IV.: Razredne seje. 17. IV.: Proslava ilirskega gibanja v veliki kazinski dvorani. Profesor Stupan Bogomir je v daljšem predavanju orisal zgodovinsko ozadje tega kulturno in politično važnega obdobja in podčrtal pomen ilirizma za razvoj jugoslovanske misli; profesor dr. Ljudevit Pivko: Stanko Vraz in narodna pesem; Engelman Boris (6. a), Ilirsko gibanje; deklamacije: Černič Mirko (6. h), Harač — odlomek; Potočnik Štefan (4. h), Zora puca; Neralič Tomislav (7.), Rodu o jeziku; Gomivnik Vera (4. a): Iz Dju- labij; Zinauer Branko (6. b), Proglas; mešani zbor: Budnica, Brodar, Tužaljka (Lisinski). 18. VI.—6. V.: Velikonočni odmor. 18. V.: Razredne seje. 21., 22. V.: Predavanja o tuberkulozi. 23.—24. V.: Spoved in sv. obhajilo. 26. V.: Slovesno razvitje zastave Pomladka J. S. v veliki kazinski dvorani. 29. V.: Sklep pouka v 4. in 8. razredu. Razredne seje za ta razreda. 5. VI.: 85-letnica nadškofa dr. Antona B. Jegliča se je proslavila na zavodu s predavanji o njegovi življenjski poti in njegovem kulturnem delu. 6. VI.: Ob 50-letnici smrti Viktorja Hugo-a, velikega francoskega književnika, so učitelji francoskega jezika predavali o njegovem življenju in delu in čitali v višjih razredih odlomke iz njegovih del. 1.—7., 12.—17. VI.: Izpiti privatnih učencev. 8. VI.: Zadnji šolski dan. Razredne seje. Popravni izpiti za 4. in 8. razred. 11. VI.: Min. odposlanec g. dr. Josip Tominšek, giinn. direktor v p., predseduje višjemu tečajnemu izpitu in nadzoruje izpite privatnih učencev ter nižje tečajne izpite. 12. VI.: Pismena naloga za nižji tečajni izpit. 12.—16. VI.: Pismene naloge za višji tečajni izpit. 13.—17. VI.: Ustni nižji tečajni izpit. 18.—24. VI.: Ustni višji tečajni izpit. 21.—23. VI.: Razstava risarskih izdelkov in ženskih ročnih del. 28. VI.: Na Vidov dan zaključna šolska slavnost. Oh 8. uri služba božja. Nato šolska proslava. Program — deklamaciji: Nazor, Na Jadra- nu; Debeljak, Na Vidov dan; Velike ideje — velike žrtve, govor prof. dr. Ljud. Pivka; mlad. zbor: Tomc, Vidov dan; Mirk, Obmejna; Jenko, Na tujih tleh; meš. zbor: Dev, Gor čez Izaro; Vodopivec, Kadar zora. III. Učne knjige, Iti so se uporabljale v šolskem letu 1934/35. 1. Verouk. I. razred: Levičnik, Zgodbe sv. pisma starega zakona II. razred: Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona. III. razred: Stroj, Liturgika, 3 izdaja. IV. razred: Mlakar, Kat. verouk za IV. razred. V. razred: Svetina, Resničnost kat. vere. VI. razred: Pečjak, Resnice kat. vere. VII. razred: Pečjak, Življenje po kat. veri. VIII. razred: Medved, Zgodovina kat. Cerkve. 2. Slovenski jezik. I. razred: Rupel-Sovre-Šolar, Slov. čitanka in slovnica. II razred: Rupel-Sovre-Šolar, Slov. čitanka in vadnica. III. razred: Wester, Slov. čitanka. III. del. IV. razred: Wester, Slov. čitanka. IV. del. V. razred: Grafenauer, Slov. čitanka I. del. VI. razred: Grafenauer, Slov. čitanka II. del. VII. razred: Grafenauer, Slov. čitanka 111. del. Vlil. razred: Grafenauer, Slov. čitanka IV. del. V.—VIII. razred: Poljanec, Istorija srpskohrv. književnosti. V.—Vlil. razred: Žeželj, Antologija novije jugoslov. lirike. VI.—VIII. razred: Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva. III. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja. IV.—VIII. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. 3. Srbski uli hrvatski jezik. I. razred: Rupel, Srbskohrvatska vadnica. I. letnik. II. razred: Rupel, Srbskohrvatska vadnica. II. letnik. III. razred: Rupel, Srbskohrvatska vadnica. III. letnik. IV. razred: Nazor-Barac, Čitanka iz brv. ili srp. jezika za III. r. sr. šk. 4. Nemški jezik. III. razred: Medenica, Nem. čitanka. I. del. IV. razred: Medenica, Nem. čitanka. II. del. V. razred: Medenica, Nem. čitanka. III. del. VI. razred: Bezjak, Nemška vadnica II. del. VII. razred: Medenica, Nem. čitanka V. del. VIII. razred: Medenica, Nem. čitanka VI. del. 5. Francoski jezik. I. razred: Južnič, Franc, vadnica, 1. del. II. razred: Južnič, Franc, vadnica, II. del. • III. razred: Sturm, Franc, vadnica, II. letnik. IV. razred: Sturm, Franc, vadnica, II. letnik. V.—VIII. razred: Adamovic, Francoska čitanka za višje razrede. VIII. razred: Dimic, Francoska čitanka 2. izdaja. Šturm, Francoska gramatika za višje rzrede. Kotnik, Slovensko-francoski slovar. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. 6. Latinski jezik. V.—VIII. r. gimn. r.: Pipenbacher, Latinska slovnica. III. izdaja. V. r. gimn. r. : Pipenbacher, Latinska vadnica. I. del. VI. r. gimn. r.: Pipenbachcr, Latinska vadnica. II. del. VII. in VIII. r. giinn. r.; Sovre, Lanx Satura. 1. stopnja. 7. Zemljepis. 1. razred: Radivojevic-Prijatelj, Osnova zemljepisa. II. razred: Prijatelj-Bohinec-Šavnik, Zemljepis za II. razred. III. razred: Prijatelj Bohinec-Šavnik, Zemljepis za III. razred. I.—III. razred: Kozenn-Šenoa, Geogr, atlas. IV. razred: Orožen, Zemljepis Jugoslavije. Novak, Zemljepisni atlas. V. razred: Radivojevič, Obča geografija. VI. razred: Čermelj, Kozmografija. VII. razred: Erdeljanovic, Osnove etnologije. VIII. razred: Orožen, Jugoslavija. 8. Zgodovina. II. razred: Bučar, Zgodovina starega veka za nižje razrede. III. razred: Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov. IV. razred: Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov. V. razred: Bučar, Obča zgodovina za V. razred. VI. razred: Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede. VII. in VIII. razred: Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede. VIII. razred: Orožen, Zgodovina najnovejše dobe. II.—VIII. razred: Stanojevič, Historijski atlas. 9. Matematika. I. in 11. razred: Kunc, Aritmetika za I in II. razred. III. in IV. razred: Kunc, Aritmetika za I., II. in 111. razred. I. in IV. razred: Mazi, Geometrija za I-, II. in 111. razred. V. in VI. razred: Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred. V. in VI. razred: Kunc, Algebra. VIII. razred: Nedič, Infinitezimalni računi. VI.—VIII. razred: Sodnik, Logaritmi. 10. Prirodopis. I. in II. razred: Verbič-Vales, Živalstvo za nižje razrede. I. razred: Kapus, Rastlinstvo za nižje razrede. II. razred: Kozina, Rastlinstvo, V. razred: Bevk, Rastlinstvo. VI. razred: Poljanec, Živalstvo za višje razrede. VII. razred: Dolžan, Mineralogija in geologija. 11. Fizika. III. in IV. razred: Kunc, Fizika za nižje razrede. VII. in VIII. razred: Reisner, Fizika. 12. Kemija. IV. razred: Prezelj, Kemija in mineralogija. VIII. a razred: Prezelj, Kemija za višje razrede. 13. Opisna geometrija. VII. 1»—VIII. b razred: Majcen. Deskriptivna geometrija. 14. Petje. I. razred: Kramolc, Pesmarica. II. razred: Kramolc. Pesmarica. 15. Higijena. III. in IV. razred: Pirc, Higijena za III. in IV. razred. VI.—VIII. razred: Pirc, Čitanka o bigijcni. 16. Filozofija. VIII. a razred: Ozvald, Logika. Pomožne učne knjige: Slcbinger, Nem.-slov. slovar. Bradač, Lat.-slov. slovar. Breznik, Slovenski pravopis. Boranic, Pravopis srp. ili brv. jezika. Vodnik, Narodne pesmi. IV. Naslovi nalocf iz narodnega jezika. (* pomeni domačo nalogo.) V. a razred: 1. Lepa knjiga — moja najboljša prijateljica. — 2. Prešeren, O Vrba, srečna, draga vas domača . . . (Vsebina in razlaga). — 3. V miru cvete narodna kultura. (Po min. odi.) — L Odlomek iz dnevnika. — 5. Moja pot. — *6. Kako navezati in obraniti stike s tovarišem 'z kake prijateljske države? (Po min. odi.) — 7. Branko Radičevič kot. pesnik. V. b razred: 1. Ljudsko pesništvo — izraz narodove duše in usode. '—■ 2. Kralj je umrl ... — *3. V miru cvete narodna kultura. (Po min. odi.) — 4. Knjiga in jaz. — 5. Jurčičev Sosedov sin. (Označba.) — *6. Kako navezati in ohraniti stike s tovarišem (tovarišico) iz kake zavezniške države? (Po min. odi.) — 6. Moj najljuhši pesnik. V. c razred: 1. Najlepši počitniški dan. — 2. Naš kralj je umrl! (Pismo.) — *3. V miru cvete narodna kultura. (Po min. odi.) — 4. a) Gregorčičeva rodoljubna pesem ; b) Gregorčičeva osebna pesem. (Ob 901etnici pesnikovega rojstva.) — 5. »Meni se hoče . . .« — 6. Katera balada mi najbolj ugaja in zakaj? — *7. Kako bi navezala in ohranila prijateljske stike s tovarišico iz zavezniške države? (Po min. odi.) VI. a razred: Moje življenje. (Poizkus avtobiografije.) — *2. Mar-seilleski atentat. (Govor tovarišem.) — 3. Le v miru cvete narodna kultura. — 4. a) Pomen Gogoljevega »Revizorja«; b) Moč Gogoljeve komike v označitvah. — 5. Vzori in boji. — *6. Kako bi navezal(a) in ohranil(a) prijateljske stike s tovarišem (tovarišico) iz zavezniške države? — 7. Uspešni rezultati protestantizma pri južnih Slovanih. VI. b razred: 1. Avtobiografska črtica. — 2. Čuvajte Jugoslavijo! (Oporoka kralja Zedinitelja.) — *3. V miru cvete narodna kultura. — 4. V gledališču. — 5. a) Kako navezati in ohraniti stike s tovarišem iz zavezniške države? b) Vzroki, zakaj gostoljubnost propada? — *6. a) Sprehod v Študijsko knjižnico; b) Jugoslavija in tujski promet. VII. razred: 1. Pohlin — začetnik slovenskega preporoda. — 2. Kaj pričakuje država od mladine? — *3. V miru cvete narodna kultura. — 4. Prešernova Nova pisarija. (Analiza in razlaga.) — *5. Jugoslovani zunaj naše države. — 6. Kako navezali in ohraniti stike s tovarišem iz kake zavezniške države? — 7. Vajevci. VIII. razred: 1. Stoj kot drevo brez zavetja! Višji si, bolj te pretresa vihar, višji si, bližji nebeški ti žar, dalj gre oko . . . (Oton Zupančič). — 2. Primorje — zaledje naše države. — 3. V miru cvete znanost in kultura. — 4. Moj najljubši pesnik. (Analiza dela.) — 5. Kako bi navezal in ohranil stike s tovarišem iz zavezniške države. — 6. Moji cilji. (Ob odhodu s srednje šole.) — 7. Naloga za višji teč. izpit. V. Podporno društvo zn revne učence realne qìmnazijc v Mariboru. Društvo podpira revne dijake realne gimnazije s šolskimi potrebščinami. daje denarne podpore in vzdržuje dijaško podporno knjižnico, ki izposojuje šolske knjige proti plačilu 1 Din izposojnine za knjigo. Blagajna izkazuje 27.657,85 Din dohodkov in 12.879,81 Din izdatkov, prebitek znaša 14.778,04 Din. Predsednik društva je po društvenih pravilih vsakokratni direktor, blagajniške posle opravlja prof. Bogovič Ivan. V tem šolskem letu so darovali: Čebokli Josip, pekarna, 130 Din; Tscheligi Josip, tovarnar, 30 Din; Roglič Drago, tovarnar, 50 Din; tvrdka Straschill-Felber 20 Din; Majer Franjo, trgovec, 50 Din; Heinz Viljem, trgovec, 30 Din; Grajski kino 30 Din; Bureš Franjo, urar, 15 Din; Mariborska tiskarna 50 Din; Tiskovna zadruga 100 Din; Greiner Ferdo, trgovec, 20 Din; Umek Mihael, stolni kanonik, 10 Din; dr. Novak Lju- «levit, san. svetnik, 100 Din; dr. Kovačič Franc, prelat, 10 Din; Hrastelj Franc, ravnatelj, 30 Din; Rosenberg Josip, industrijalec, 20 Din; Platzer Andrej, trgovec s papirjem, 20 Din; dr. Dernovšek Janko, primarij, 100 Din; Tavčar Anton, tovarnar, 50 Din; tvrdka »Zlatorog« 50 Din; tvrdka Freund Viljem 20 Din; Franc Ludvik in sin 50 Din; Paš Anton, trgovec, 10 Din; Pugel in Rossmann, veletrgovina, 20 Din; dr. Kac Viktor, zdravnik, 20 Din; Pinter in Lenard, veletrgovina, 100 Din; dr. Hojnik Fran, odvetnik, 50 Din; Benčina Leon, tovarnar, 20 Din; dr. Lipold Franjo, mestni načelnik, 50 Din; dr. Reisman Avgust, odvetnik, 10 Din; dr. Škapin Karl, odvetnik, 20 Din; dr. Slokar Karl, odvetnik, 20 Din; dr. Boštjančič Leopold, odvetnik, 50 Din; dr. Rapotec Vinko, odvetnik, 20 Din; dr. Leskovar Josip, odvetnik, 20 Din; dr. Juvan Alojz, odvetnik, 50 Din; dr. Ravnik Rudolf, odvetnik, 20 Din; Ašič Ivan, javni notar, 50 Din; neimenovani 150 Din; dr. Marinič Fran, zdravnik, 50 Din; dr. Stamol Franc, zdravnik, 20 Din; Weixl Vilko, trgovec, 50 Din; Vidmar Ivan, dvorni lekarnar, 20 Din; Medič in Zanki, trgovina, 10 Din; dr. teclin. Bolu» Rudolf 10 Din; Kovačič Ivan, trgovec, 10 Din; Martinz Josip, trgovec, 10 Din; tov. »Unio« 20 Din; «Ir. Vraber Maks, stolni prošt, 40 Din; Kogej Jakob, javni notar, 50 Din; Wögerer Herman, tovarnar, 20 Din; Časi Franc, stolni kanonik, 10 Din; Špilar Ferdinand, posestnik, 50 Din; \alitar Miho, trgovec, 20 Din; Rudolf Janežič, stolni kanonik, 30 Din. Velika dobrotnica revnim dijakom je Dijaška kuhinja, ki je «lajala 16 dijakom vse leto obede in večerje ali ves teden ali le nekaj dni v tednu in potrošila zanje 11.584 Din. Socijalni odsek Sokola Maribor-matica je plačeval članom in narašča jnikom-di jakom obede in večerje in je izdal v ta namen 2072 Din. Vsem tem prijateljem revnega dijaštva se ravnateljstvo najlepše zahvaljuje in prosi za nadaljno naklonjenost. VI. ZcIravsIveno stanje in izleti. 1. Letno poročil«) šolske poliklinike. Na tukajšnji šolski polikliniki je bil v šolskem letu 1934/35 sistematski pregledan 201 učenec; kontroliranih pregledov je bilo 32; ambulantnih ordinacij 1424 in sicer radi naslednjih bolezni: notranjih 208, ••osa in grla 150, zob 305, kirurških 210, očesnih 94, Kožnih 74, tuberkuloze 4, radi ostalih bolezni 140. V bolnico je bilo oddanih 6 učencev. Docepljenje rojenih leta 1923. se je izvršilo 9. in 10. maja. Dijaška mlečna kuhinja je razdelila 3171 brezplačnih dopoldnevnih malic mleka. Za sklad za zdravstveno zaščito so prispevali redni in privatni ••cenci 24.200 Din. Od tega zneska zavod ni prejel pripadajočega zneska. Oproščenih je bilo 37 učencev. "2 19 Šolski fond je imel 5673 Din dohodkov in 2624 Din izdatkov; prebitek 3049 Din se prenese v poslovno dobo 1935/36. Obračun je odobrila kraljevska banska uprava "pod IV. No. 2113/7 z dne 5. aprila t. I. Izleti. Učenke 4. e razreda so se v dnevih od 16.—20. IV. poklonile ma-nom blagopokojnega kralja na Oplencu in so si na povratku ogledale Beograd in Zagreb. Izlet so vodili prof. Mijucin Andelija, Nemanič Ernesta in dr. Crnek Franjo. Učenci 6. ah razreda so bili v velikonočnem odmoru v Splitu in so si pod strokovnim vodstvom ogledali zgodovinske znamenitosti v Splitu in okolici. Tej svrhi so služili tudi manjši izleti v Solin, Trogir, Hvar in vivarij. Vodil jih je profesor Špendal Josip. Učenke 3. a razreda je vodil razrednik prof. dr. Janko Kotnik na Bled, Bohinj in k Savici. Cilji ostalih manjših izletov so bili; Hrastnik s Kumom, Rimske toplice- Laško, Radeče, Radenci, Kozjak z državno mejo, Ruše, Fala, Sladki vrb (lepenka) — tekstilne tovarne —- razstava slik in plastik (um. kluba »Brazda«, ljubi j. umetnikov, Ante Trstenjaka, Stjepana Bakoviča) —- ribje vališče, razstava kluba »Akvarij«, bot. ekskurzija — Študijska knjižnica (stari slov. tiski), gledališče — Mestni muzej — plinarna, tiskarne — Pohorje, Kozjak, Strojna, Ptujska gora, Boč itd. VII. Dijaška društva. 1. Društvo Šola in dom ima namen, da jača vezi med šolo in starši, da zbudi pri teli potrebo, da se vsaj enkrat na mesec ponče o vedenju in učnem uspehu svojih otrok. Odbor je imel mesečno eno redno sejo, na katerih se je med drugim razpravljalo o šolskih kinopredstavab, gospodinjski šoli, drž. učiteljski šoli. Razredniki so imeli 32 roditeljskih sestankov, nekaj jih je bilo odlično obiskanih, kar priča, da pojema število onih staršev, ki menijo, da je povpraševanje po uspehu in vedenju lc nadlegovanje profesorjev. Društvo je ustanovilo vzgojno posvetovalnico, ki skuša s pomočjo psiholoških opazovanj pomagati staršem pri vzgoji otrok. Na občnem zboru dne 3. oktobra je ponovno prevzel vodstvo društva prosv. inšpektor v p. g. dr. Leopold Poljanec; tajnica je ga. šol. upr. Bračič Milka, blagajnik g. Masten Josip, davčni upravitelj v p. Pomladek Jadranske straže ima 790 članov in članic. Prireditve tekom šolskega leta: 3 predavanja s skioptičnimi slikami (Šonc 6. h — O naši obali onstran meje; Polak 5. b — O severnem Jadranu, O razvoju mornarice); 5 predavanj s predvajanjem filmov (Jadran, Pridelovanje tobaka v Jugoslaviji, Po naši zemlji, Jadran II., Razvoj in zatiranje Anophelesa); 2 proslavi in sicer: 1. 25. XI. ob obletnici koroškega plebiscita (Polak 5. b — Koroški plebiscit, Nabergoj 6. a — Rapallo, Zorko V. letnik uč. šole — Mi in naši onstran meje, Malgaj trka, Gosposvetska straža, deklamira Womer 5. c, Kraškim bratom, deklamira Dobravec 6. h); 2. 9. IV. 1935 žalna svečanost (Nabergoj — Ob zaključku žalne . c <1 a h c .1 e a >' c <1 c m. m i. i. m. Ul. i. i. i. .1. .... m. i. 1. Število učencev (-n k): novincev 43 41 14 24 46 16 40 38 4! 38 51 39 41 45 50 ponavljačev 7 9 6 6 6 7 8 5 8 8 1 1 došlih med letom 1 2 1 1 3 1 1 1 skupno . . . 51 52 20 30 53 46 47 47 44 44 52 47 49 47 51 odšli na druge zavode 1 3 1 1 1 1 2 1 izključenih . . 1 izstopili radi bolezni .... 1 1 umrl izstopili iz drugih vzrokov . . . 1 2 1 2 skupno . . . 1 3 ' 1 1 4 2 3 2 2 od vpisanih učencev je ostalo . . 50 49 20 29 52 45 47 43 42 41 52 45 47 47 51 2. Število redovani h: po § 52. ostanejo neredovani . . 1 . 1 po § 54. ostanejo neredovani . . 1 2 1 - 2 1 neredovanih skupaj . . . 1 . 1 2 2 2 1 število redovanih koncem sol. leta 50 49 1929 51 45 47 41 40 41 52 45 45 46 51 3. Učni uspeh: odličnih 1 3 1 4 6 1 5 5 8 5 6 2 3 6 prav dobrih 15 22 7: 8 13 12 6 15 19 9 22 7 9 19 19 dobrih 18 14 8 10 15 18 19 9 9 14 19 16 14 15 15 1. razred so uspešno dovršili . . 34 39 16 22 34 31 30 29 36 28 47 25 23 37 40 2. popravni izpit 15 7 Ck> 16 II 13 6 1 12 5 10 16 6 10 3. razredni izpit po § 52. . . . . 1 . 1 - • • 4. razredni izpit po § 54. . . . . . 1 2 1 2 1 5. razred ponavljajo 1 3 i • 1 3 2 3 3 1 9 6 3 1 6. pravico do javnega šol. izgube 2 3 - 1 skupaj . . . 50 49 20 29 52 45 47 43 42 41 52 45 47 47 51 učencev (-nie). IV. V. VI. VII. Vili. 0 s V a i*l c <1 e a| >. 1 c a h a 1 b a b 0 O/o č. NI „,l », «■I i. m 1 m. i. i. ni. NI. /. 111. i. NI NI i 1 NI. NI. 1. O 45 43 43 16 6 47 47 34 1247 23 15 24 12 24 11 5 21 8 4 631 453 1084 882 5 3 2 20 4 6 1 5; 4 3 . 5 1 1 2 101 6 32 6 133 12 10-82 098 50 46 45 36 651 54 39 12 51 26 15 291? 24 12 5 22 8! 6 738 491 1229 100 1 • • 1 1 1 • 1 . 1 . . 1 . 1 - 11 2 6 1 17 3 1-38 0-24 2 1 1 2 3 1 4 7 1 058 0-08 2 1 I 6 6 1 1 1 22 3 25 202 2 1 3 8 . 8 2 1 2 2 . 1 1 1 1 39 14 53 4-3 4S|45 42 28 651 4637 11 49 24 1528 11 23 11 5 22 8 6 699 477 1176 95-7 1 2 3 . 1 1 10 3 3 4 13 0-34 1-11 I - 2 . 3 1 1 - j • ■ ! • - 11 6 17 1-45 47 45|42 26 6 51 43 37 IO 48 M 5 28 11 1 23 11 5 22 8 6 688 471 1159 98-55 4 3 2 12 1 . 1 4 4 •i. 2 3 1 34 59 93 7-9 17 17 16 3 13 4 8 5 14 6 7 10 2 6 6 11 4 1 194 158 352 29 93 19 13 15 12 4 19 14 14 . 15 8 1 9 2 9 2 3 8 3 5 241 147 388 33 40 33 33 15 4 44 18 23 5 30 18 12 19 4 15 IO 3 22 8 6 469 364 833 70.83 1 12 9 1 13 1 3 2 '8 5 5 1 2 126 1 73 3 199 4 16 93 0 34 2 3 . 1 10 3 13 1 1 5 12 9 6 2 7 12 5 4 5 3 1 . 2 3 . 80 23 H2 9-52 2 5 • 1 - i • 1 13 2 15 1-28 48454228 1 ! 1 6 51 46 37 11 49 24 15 28 11 23 11 5 22 8 6 699 477 1176 100 Rune Viktor Čepelnik Ivan Kos Adolf Bachler Vincenc Delak Miljutin Dotzauer Alojz Ekhardt Viktor Heller Herman Gregorčič Danijel Kranjčič Franc Flakus Milica Jančar Elizabeta Job Justina Jagodič Boris Kočar Franc Rabič Hinko Kranjc Franc Česnik Franjo Haring Ivan Jonke Franc Čopič Franc Jug Boris Balaša Arpad Divjak Josip Dobijekar Milan Krois Anton Lorcnčak Milan Potočnik Štefan III. c Kiselj Konstantin Klement Franc Kovačič Vinko Kuhar Ferdo Preac Janko Richter Franc III. d Marušič Bogomil Orel Stanislav Zalokar Boris III. c Kaffou Anica Legisu Zdenku Makuc Landelina V. a Nachtigall Milan Švagan Alojz V. h Lesjak Herman Vadnal Branko Draganič Renata VI. a Kadunce Rastislav Mirk Borut Puh Lovrenc VI. I, Dahinovič Julij VII. a Rakičevic Vidosava VII. 1, Jenko Viktor. Izdelali (prijavili I. a Mejovsek Radovan Ofner I. h Rus Ljudevit I. c Ježovnik Franc Kitek Dominik Majdič Josip Malek Karl I. d Sobotkiewicz Olga Uršič Boris Žlahtič Vitomir Žnidarič Mihael Repič Srdjan Ulil Franc Vivat Hinko Wrischer Sergij Žitnik Oton Lešnik Milena Polzi Mirka Puh Štefka Viher Ana Welle Use Zmrzlikar Nada Pahernik Vida Sobotkiewicz Zdenka Roglič Božidar Trelec Emil Rebula Danilo se) niso: Herbert Tancer Franc Sollak Alfred Tomovič Tomo Wratscbko Ludvik Kranjc Milena Nekrep Mimica Cizej Dušan Gruden Anton Peternelj Vera Padežnik Nada Podgornik Gizela Žnidarič Zorica II. I. Šerbec Franjo Rotil Gabriel II. c Horvat Albin Klemenčič Milan Sedmak Drago Simonič Pavel II. d Komac Zoran Milič Iva Furlan Zinka Spendi Hinko II. e Potočnik Marija III. a Kos Rudolf Ogrizek Dušanka Štrukelj Josip Furlan Mirko (§ 53) Lukeš Bogomir (H 53) III. b Obersnel Milan Slomšek Josip III. c Vogrinc Adolf III. d Lukeš Josip (§ 53) Marion Ivan (§ 53) Rudolf Franc (§ 53) III. e Lenarčič Hilda Majal Ema V. a Klančišar Angela Pfeifer Nada VI. a Fabjan Kurt VII. b Reibensebub Ivan Žolnir Miroslav šporn Adolf (§ 53) Faninger Tatjana (§ 53) B. Nižji tečajni izpiti. 1. V j e s e n s k e m roku. Izpitom dne 27. avgusta so predsedovali: Pirnat Josip (IV. a), Mlaker Ladislav (IV. h), dr. Heric Matko (IV. c), dr. Trdina Silva (IV. d), dr. Crnek Franjo (IV. e). Uspešno so dovršili nižji tečajni izpit: IV. a Balon Franc Bezjak Franc Jelenc Matevž Krischanz Miljutin Palone Klodvik Vivod Justin IV. b Škofič Dušan Gašparič Leopoldina Gniušek Vera Sekula Martina Vošnik Hermina Požeg Anica Sila Stanislava Čuček Ivan (priv. učenec) Zimic Ljudmila Merc Aleksander Brumat Danica Kranjčič Josip Faninger Lea Grmek Antonija IV. d Cvirn Hermina Robič Sonja IV. e Hlad Nada Ivančič Olga Jager Mihaela Jan Milena Žmavc Antonija Orthaber Jelica Paušič Olga Smole Erna Za eno leto so bili odklonjeni: IV. h Czerny Albert Haas Anton Božič Ida 2. V junijskem roku. Predsedovali so: Setinik Mirko (IV. a), Sever Stanko (IV. b), Karba Josip (IV. c), Detela Leon (IV. d), Mijuciii Andelija (IV. e). Oproščeni so bili po čl. 2. Pravil o nižjem tečajnem izpitu naslednji odlični in prav dobri učenci(-nke) : IV. a oddelka: Dernjač Elza. Falconetti Angela, Gogala Zlata, Gullin Nelly, Kotnik Aleksandra, Marolt Milena, Pagon Sonja, Petrič Vladimira, Pirnat Jožica, Hus Nežika, Valjak Tatjana, Zemljič Vida. IV. b o d d e 1 k a: Černe Alfred, Geč Franjo, Grohman Alfonz, Menili Branko, Pertot \ ojteh, Robnik Ljubomir, Zobar Peter. IV. c oddelka: Devidč Zvonimir, Dolinšek Dušan, Domicelj Uroš, Gruden Dušan, Kocmut Branko, Kolenc Jurij, Novak Boris. IV. e oddelka: Čekič Zorka, Černovšek Marija, Durjava Antonija, From Nada, Jeglič Irma, Kardinar Amalija, Lab Zora, Marin Tatjana, Mravljak Jelka, Novak Nada, Paljuh Hermina, Sosič Danica, Šrol Zlatka, Viher Miroslava, Vodopivec Lovorka, Železnikar Marija. Uspešno so dovršili nižji tečajni izpit: IV. a razred. Brečko Gabrijela Jordanič Nada Pogorevc Ljudmila De Corti Angela Jošti Friderika Roškar Ivanka Duša Milena Kumbatovič Jelica Rusija Lilijana Gomivnik Vera Niefergall Zlata Štok Stanislava Grgič Ljudmila Perič Ruža Tekavčič Marija Janžekovič Adela Perič Vera Zemljič Breda Jereb Nada Podgornik Danica Bender Hubert Berlič Zvonko Cepelnik Ivan Hmelj Franc lvnik Branko Justin Vinko Cujnik Franjo Dotzauer Alojz Ekhardt Viktor Gajšek Božidar Granitz Maks Haller Dušan Ilich Milovan Belaj Svetozar Derenčin Karol Dernovšek Boris Gregorčič Danilo Ccrpes Justina Hergouth Erika Ilovar Marija Jančar Elizabeta Kavčič Anica Kopriva Erika Kozinc Aleksander Lopič Viljem Lorenčak Milan Prapotnik Dragotin Prešern Alojz Prus Anton Škofič Srečko IV. c razred. Kiffmann Rudolf Kiselj Konstantin Kobi Marijan Kranjc Milovan Kukec Ladislav Lab Vasilij Lušin Dušan IV. d razred. Hofman Robert Kerin Milan Ledinek Anton Pilato Dušan IV. e razred. Lavrenčič Danica Makuc Landelina Mravljak Vlada Mravlje Milotina Ostapovič Sonja Poljanec Katarina Štrucel Edmund Šušteršič Cvetko Urb Ivan Uršič Miloš Veržun Adolf Vitko Rudolf Žlahtič Vitomir Mohorčič Gorazd Richter Franc Šumak Drago Ulil Franc Vidmar Herman Wrischer Sergij Žitnik Egon Robič Vlado j Vilhar Boris Paglavec Darinka Žura Nela Semolič Milena Sorrovia Matilda Sternad Marjeta Stranic Vesna Strmšek Angela Viher Ana Popravni izpit imajo: Čepe Anica (ma) Karner Slavka (ina) Milinkovič Aleksandra (ma) Faletič Alliin (ma) Gradišnik Milan (ma) Bizjak Ninoslav (zg, ze) Juratič Drago (kr) IV. a razred. Pečar Bogdana (ma) Pilek Slavica (ma) Presečnik Breda (zg, ze) IV. b razred. Lašič Živojin (ma) Leskovec Janko (ma) IV. e razred. Klement Franc (zg, ze) Kovačevič Dujo (zg, ze) Toš Rozalija (ma) Vavpotič Ivanka (zg, Vodeb Ljuhan (ma) Vičar Leo, priv. uč. (kr) Pichler Rajmund (zg, ze) Vavpotič Miroslav (ma) Flakus Ernst (kr) Kranjc Franjo (zg, ze) I V. d razred. Lešnik Milena (zg, ze) Mikck Leo, priv. uč. (ma) Hakus Milica (ma) Kovačič Aleksandra (zg, ze) Neralič Mira (zg, ze) IV. e razred. Pahor Draga (zg, ze) Pahor Nada (zg, ze) Poljanec Milica (ma) Tomšič Vanda (ma) Zupanc Eleonora (ma) Odklonjeni za eno leto: IV. d razred. Kovačič Avrelija Mevlja Dušan Pelci Mirka Kuhar Josip Mihelič Justa Zimic Dušan IV. e razred. Barta Ana Paglavec Nada Horvat Erna Skrem Mirka C. Višji tečajni izpit. 1. V j e s e n s k e m roku. Izpitni odbor: ravnatelj dr. Heric Matko, predsednik; v realnogimn. odd.; prof. Gasparin Filip, podpredsednik ter za fr. in ne.; prof. Mla-ker Ladislav za na. in obč. zg. ter ze.; prof. Špendal Josip za ma.; supl. Bevk Jože za sl.; — v realčnem odd.: prof. Sennik Mirko, podpredsednik in za ne.; supl. Bevk Jože za sl.; prof. Karba Josip za fr.; prof. dr. Peritavo Rudolf za op. ge.; prof. Stupan Bogomir za na. in obč. zg. ter ze., prof. Špendal Josip za ma.; prof. Nemanič Ernesta za fi.; supl. Gustinčič Pavle za ke. Pismeni izpit se je vršil 28., ustni 29. avgusta. Iz predloženih skupin je izpitni odbor izbral naslednje naloge: Narodni jezik: Gospodarski položaj naše države in pogledi v bodočnost. Opisna geometrija: 1. A (0,1’5, 9) je oglišče osnovne ploskve in V (0, 6, 0) vrb pravilne peterostranične piramide z osnov, ploskvijo vzporedno 7t. Nariši nasehno in odselmo senco! 2. Pokončni stožec [V (4’5, 4’5, 12), S (4’5, 4’5, 1), r — 4’5] ima osnovno ploskev vzporedno tz. Preseci ga z ravnino, ki gre skozi središče višine in je vzporedna s koincidenčno ravnino! Zrelost in usposobljenost za študije na visokih šolali je priznal odbor vsem pripravnikom realnogimnazijskega oddelka: Gregorc Vinko, Tržič, 25. III. 1913, medicina; Mirk Nastja, Sisak, 13. IX. 1915, tehnika; Penič Berta, Vojsko pri Šmarju, 26. V. 1915, farmacija; Špilar Marijan, Št. Peter na Krasu, 15. VI. 1911, jtis; Tomori Ludovik, Koka, Madžarska, 22. I. 1915, jus; Zupanec Albert, Štrigova, Ljutomer, 23. IV. 1915, medicina; Zidar Marija (priv. uč.), Ljubljana, 25. IV. 1910. umet. zgodov. in vsem pripravnikom realčnega oddelka: Dobovišek Ernest, Ljubljana, 31. XII. 1913, promet; Durjava Maks, Maribor, 8. XII. 1915, brodogradnja; Gala Marijan, Lienz (Avstrija), 6. VI. 1914, jus; Holler Herbert, Maribor, 13. VIII. 1914, medicina; Kotnik Franc, Litija, 12. V. 1916, montanistika; Lovše Stanislav, Zagorje pri Kozjem, 11. IV. 1914, arhitektura; Najdič Metod, Trst, 23. XII, 1911, priv. služba. 2. V junijskem roku. Izpitni odbor: min. odposlanec dr. Tominšek Josip, gimn. direktor v p., predsednik; dr. Heric Matko, podpredsednik; člani: Kosovel Anica za nar. jezik, dr. Kotnik Janko, za francoski jezik, dr. Fludernik Ignac, za nemški jezik, dr. Perhavc Rudolf za fiziko in opisno geometrijo, Špendal Josip za matematiko in Gustinčič Pavel za kemijo. K izpitu se je prijavilo 28 + 8 rednih učencev(-nk) in 1 privatni učenec, 11 + 1 učencev(-nk) izpit ponavlja, 3 učenci ponovno ponavljajo. Pismeni izpiti so se vršili od 12.—16. junija. Iz predloženih skupin je izbral izpitni odbor naslednje naloge: narodni jezik: Prirodne lepote naše domovine, Pomembni predstavniki romantike v srhohrv. literaturi; francoski jezik: A. France, Jeanne d’Are au travail dans son village; nemški jezik: Schönbach, Lies, um gebildet zu werden! matematika: 1. Vsota prvih treh členov geom. postopice je 91; kako se glasi postopica, če je začetni člen bi — x2 + y2, pri čemer sta x in y rac. korena enačb x5 + y5 — 275 in x + y = 5? 2. Pokončen stožec, katerega stranica oklepa z osnov, ploskvijo kot « — 73° 44’ 23” se obrne, da služi za čašo. Osnov, ploskev si odstranil; v čašo vrzi kroglo (r = 21 mm), da obtiči! Nalij vode na kroglo, da jo ravno pokrije! Kroglo potem previdno odstrani iz čaše, da steče vsa voda v spodnji del; kako visoko bo stala sedaj? 3. Nariši v presečiščih 9x2 + 16y2 — 288 in 4y2 = 9x tangente na obe krivulji! Kolika je ploščina med tangentami? 4. (samo za realčni oddelek): Hribolazec se vzdigne vsako uro povprečno 300 m visoko; njegova teža z opravo vred je 94 kg; s kolikim efektom deluje povprečno njegovo mišičevje? opisna geometrija: 1. Središče krogle je S (0, 8, 6), točka površine A (— 4, 12, 10). Skozi središče polumera SA položi ravnino pravokotno na SA in določi njen presek s kroglo! 2. V dvojnoprojicirani ravnini leži pravilen petrokotnik z ogli-ščem A (— 10, 6, 8) in središčem S (— 10, 6, 4). Peterokotnik je osnovna ploskev pokončne prizme. Določi senco prizme in premice M (— 10, 6, 10) N (— 4, 14, 10) na prizmo! Ustni izpiti so se vršili od 18.—25. junija. Ustnega izpita so bili oproščeni naslednji pripravniki: Bajt France, G raz (Avstrija), 6. III. 1915, jus; Lettner Egon, Innsbruck (Avstrija), 26. VI. 1917, tehnika; Mravljak Ivan, Maribor, 8. IX. 1917, tehnika; Rakuša Rado, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, 13. III. 1916, tehnika; Eazdera Erna, Gorica (Italija); 31. III 1915, filozofija; Sarb Marija, Gornji grad, 23. I. 1917, farmacija; Taufer Nika, Zagorje oh Savi, 14. XII. 1914, kemija; Izpit so napravili naslednji pripravniki (ime, rojstni kraj in datum, bodoči poklic): Badi Viljem, Innsbruck (Avstrija), 22. IX. 1917, jus; Baukart Vojmir, Ljutomer, 23. X. 1915, farmacija; Burja Josip, Bled, 1. II. 1912, agronomija; Ekhardt Friderik, Krčevina pri Mb., 24. Vil. 1917, tehnika; Glavnik Jožef, Preloge pri Velenju, 3. II. 1916, jus; Golob Vlado, Kozje (Šmarje pri Jelšah), 28. XII. 1914, glasba; Kos Anton, Podsreda (Brežice), 31. XII. 1913, medicina; Kulovec Albert, Radovljica, 20. I. 1915, jus; Lepoša Štefan, Šalovci v Prekmurju, 9. XII. 1912, teologija; Marolti Viljem, Volosko (Italija), 23. 11. 1915, jus; Pirnat Ciril, Studenci pri Mariboru, 18. IV. 1917, agronomija; Prša Andrej, Bogojina v Prekmurju, 6. XI. 1914, filozofija; Senekovič Sergije, Trst (Italija), 22. XI 1917, jus; Toth Božidar, Zagreb, 15. XII. 1916, agronomija; Železnikar Vinko, Slovenjgradec, 17. XII. 1917, medicina; Furlan Jelka, Temnica na Krasu (Italija), 28. XII. 1914, privat, služba; Goleš Jerica, Zagreb, 17. VI. 1917, privat, služba; Pelerin Dragotina, Graz (Avstrija), 26. VII. 1915, ahit. tečaj; Rakičevic Vida, Jagodina, 19. IV. 1915, privat, služba; Skaza Herica, Graz (Avstrija), 31. VII. 1916, visoka šola za telesno vzgojo; Gutman Josip, Bogojina v Prekmurju, 25. IV. 1912, teologija; Kolenko Ivan, Črenšovci v Prekmurju, 28. III. 1913, agronomija; Vabtar Boris, Opatija (Italija), 26. XII. 1913, Namestnik Matilda, Ptuj, 15. II. 1915, priv. služba; Pihler Franc, 31. X. 1913, Slovenjgradec; Jovanovič Velimir, Bosanski Petrovac, 28. VI. 1911, vojaštvo; in realčnega oddelka: Tovornik Arnold, Selnica ob Dravi, 13. III. 1916, agronomija; Veržun Ivan, Čemeče pri Dravogradu, 4. IV. 1917, privat, služba; Škulj Boris, Tržišče (Krško), 1. 1. 1913, priv. služba; Vodopivec Danilo, Ajdovščina, 18. X. 1912, prometna služba; Krepek Viktor, Pobrežje, 2. II. 1915, avijatika. Odklonjeni so a) za 2 meseca: Failmajer Franc, Mlekuš Albert, Üllen Franc, Furlan Dušan, Korenčan Andrej — Černič Pavel, Jaušnik Franc, Jenko Viktor, Čižmek Vilko, Ferjančič Viktor, Obersnel Oskar. —- h) Za eno leto: Gabrijan Ljudevit, Müller Ivan — Kompara Danilo. D. izpiti privatnih učencev so sc vršili od 1.—7. junija in od 12.—19. junija. Brandner Janja I. Brandner Ljubica I. Košenina Nikodcm I Lab Ivan I. Izdelali so: Sajko Bojana I. Udovič Franjo I. Mikek Leon IV. Brecelj Anton V. Maček Stanislava I. Manko Vladimir I. Gorišek Breda L, II., III. Pernek Josip VII. Pukl Kristina L, II., 111. Rcihcnschuh Ivan VII. Simerl Josip IL, III. Žolnir Miroslav VII. Horvat Marija III. Jovanovič Velimir VIII. Orosei Herbert I. (ze) Podgorelec Anton I. (ri) Šnuderl Anton I. (ze, pe) Lah Ivan II. Milanovié M il Popravni izpit imajo: ligo Milan II. (ve) JureČko Franc II. (fr, pr) Kopač Leopold III. (ina) Izdelali niso: Linieri jio IV. Vodeb Gorišek Breda IV. (ma) Horvat Marija IV. (ma) Žolnir Miroslav VIII. (fr) Josip IV. Dušan VII. Francoska odlikovanja. Francoska vlada je nagradila posebno marljive učence francoščine na našem zavodu z eno srebrno in eno bronasto kolajno in s tremi lepimi knjigami s posebnim posvetilom. Ta odlikovanja so prejeli pri zaključni šolski slavnosti dne 28. junija 1935 iz rok gosp. dr ja V. Rapotca kot zastopnika francoskega konzula v Ljubljani naslednji dijaki: Stanko Lavrič, VI. a razr., srebrno kolajno; Karel Sume* n j a k, VIL a razr.. bronasto kolajno; knjige pa Vera P e i t 1 e r, VII. a razr.; Boris Vrečko, VI. I> razr. in II e r t a Z i s e 1, V. c razr. V šolskem letu 1933/34 je dobila bronasto kolajno učenka VII. a razr. Erna Paz Jera. Navodil« za novo šolsko leto 1935/36. Popravni izpiti se prično 25. avgusta. Pismene prijave (za en predmet 15 Din, za dva predmeta 25 Din kolek) je vložiti 24. avgusta. Šolsko leto 1935/36 sc prične z vpisovanjem, ki traja do 5. septembra. Podroben načrt bo nabit v šolski veži. Pri vpisovanju oddajo učenci zadnje letno izpričevalo (izpričevalo o nižjem teč. izpitu), davčno potrdilo o neposrednih davkih roditeljev in učenca ter prijavo. Ob vpisu v V. razred ne sine hiti učenec starejši od 17, v VII. razred ne starejši od 19 let. O izjemah odloča kr. banska uprava, ozi roma ministrstvo prosvete. Prošnje za izprcgled prekomerne starosti je treba vložiti pri ravnateljstvu čim prej; priloge: rojstni list, letno izpričevalo, kolek 25 Din. Učenec, ki dobi dve šolski leti zaporedoma iz vedenja slabo oceno, izgubi pravico do šolanja v tem kraju za eno šolsko leto. Razred se sme ponavljati le enkrat. Učenec, ki dobi na koncu prvega polletja iz več od polovice naučnih predmetov slabo oceno, ostane sicer reden učenec zavoda, ne sme pa posečati pouka. Dovoljen mu je razredni izpit na koncu šolskega leta. Taksa 30 Din za predmet. Šolnina se plača v gotovini ob vpisovanju po naslednji razpre- : kdor plača letno III. skupina II. skupina I. skupin, Din Din Din Din nad 300 do 1.000 100 150 200 nad 1.000 do 3.000 150 200 250 nad 3.000 do 5.000 200 250 300 nad 5.000 do 10.000 300 400 500 nad 10.000 do 20.000 500 600 700 nad 20.000 do 50.000 800 900 1.000 nad 50.000 1.300 1.400 1.500 Plačevanja šolnine je oproščen učenec, čegar starši plačajo manj od 300 Din davka na leto. Šolnina se plačuje: za nižje razrede po III. skupini; za V. in VI. razred po II., za VII. in VIII. razred po I. skupini; za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v šolah, za prvega otroka cela, za ostale polovica šolnine. Privatni učenci plačajo trikratno šolnino. Prijava se kolkuje s 50 Din; prispevek za zdravstveno zaščito znaša 20 Din. Starši se opozarjajo, da si preskrbe pravočasno davčna potrdila in dovoljno število overovljenih prepisov. Kdor ima več otrok na zavodu, za tega zadostuje eno potrdilo. Učenci se opozarjajo na čl. 39. disc. pravil: »Kazniva dejanja, storjena oh praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo, ko minejo prazniki ali počitnice, kakor hi bila storjena v šolskem času.« V Mariboru, dne 28. junija 1935. Direktor.