Še nekaj besed k Burgarjevi knjigi ,,Sifflon Gregorčič". Z veliko napetostjo sem pričakoval, kaj bodo kritiki pisali o Burgarjevi zgoraj imeuovani knjigi, na katero me je že prej bil opozoril moj ožji rojak, velec. g. c. kr. notar G r u n t a r, Gregorčičev intimni prijatelj in dobrotnik. Bil sem nekako razočaran, ker kujiga se je vse preveč bagatelizirala in celo nLjubIjanski Zvon" ji je posvetil le malo vrstic. In vendar bi se dala sicer hvalevredna knjiga po umni kritiki še v marsičem izpopolniti. Jaz hočem ob kratkem omeniti le nekaj točk. 1.) Škoda, da g. pisatelj ni sprejel r knjigo tudi Aškerčeve krasne in značilne pesmi „0 Gregorčičevi smrti" ter satire pesnikove dr. M., kateri pesmi je prinesel v podlistku „81. N.B. Vsaj o m e n i 1 naj bi bil ti dve pesmi! Mogoče pa ji je n a menoraa izpustil, hotee nvplivati pomirjevalno". 2.) V knjigi ne nahajam dejstva, da je S t r i t a r ponujal Gregorčiču prosto hrano in stanovanje, če bi prišel na Dunaj klasičnega jezikoslovja se učit. To je bilo menda 1. 1870., ko je pričel izhajati rDun. Zvon" in je Stritar spoznal Gregorčieev izredni talent. Kot kaplan se je Gregorčič vpisal bil na modroslovni fakulteti, a kasneje je vpisovanje opustil. Zakaj, to nam pove njegovo na str. 82. natisnjeno pismo. Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj sta se oba pesnika (Stritar in Gregorčič) kasneje nekako ohladila ter se odtujila drug drugemu. Burgar sicer omenja na str. 17.: nda je biia nastala v letu 1884. med njima neka Binala" neskladnost zaradi političnih okoliščin"; a to ne zadošča čitatelju. Mene vsaj je iznenadilo, da o priliki, ko je Stritar praznoval svojo 7Oletnico v Ljubljani, Gregorčiča ni bilo blizu ! Takrat se je ponujala izborna prilika, da bi se bila odlična pesnika apoznala tudi po licu. 3.) Podpišem Burgarjev stavek (na str. 76.): nPa hotel je biti prost (namreč Gregorčič) in ni sprejel službe, koji ni bil kos". Sodim, da Gregorčiču ni bilo dosti do duhovske kariere; zato nadarjeni mož še župnijskega izpita n i d e 1 a 1. Ponujali so mu vendar — relata refero — katehetsko službo na goriški vadnici, na realki, gimnaziji, na učiteljišču, baje mu je bil na ponudbo eelo kanonikat, a odklonil je vse; Mostal je kaplan vse svoje življenje", kakor omenja Burgar na str. 96. svoje knjige. Morda se je tudi bal, težavnejše službe in ker je bil bolehen, saj mi je aam pravil, da je pogosteje šel v posteljo nego h kosilu, ko se je ob opoldanji vročini vračal v Eihenberk z Brja, kjer je poučeval krščanski nauk. 4) Izredna je bila Gregorčičeva gostoljubnost. Posebno, ko je bival na Gradišču, so se ljudje kar zgrinjali k njemu. Takrat sem ga posetil tudi jaz z dveraa tovarišema. Bilo je to nekega popoldne za časa, ko sem bil izdal svojo BSlovstveno zgodovino o slov. ljudski šoli". — B0sem dan zaporedoma imam obiske", je dejal, ko smo se mu poklonili. »Včeraj je m\ tukaj prof. dr. K. Glaser". — Ko 86 jaz izgovarjam, da smo prišli le za hip, želeč poznati pesnika-ljubIjenca tudi po lieu, me zavrne: nNe, ne, le ostanite, jako ljubo mi je, da ste prišli. Prav želel sem si, poznati Vas, g. Leban! Z Vašim blagopokojnim bratom Avgustom sva si bila prijatelja. Oh, škoda zanj!" — A v tem je že BCilka" (kuharica GregorčiČeva) postavila na mizo liter vina, šunke in kruha. Posedemo okrog mize in pesnik je z zanirrjanjem poslušal moja pojasnila, s kakimi težavami sem se imel boriti, spisujoč omenjeno knjigo, ker je bilo gotovih podatkov prav težko dobiti itd. Pesnik je takrat nosil še dolge lase, ki so mu segali do tilnika. Poslušajoč naše govorjenje, si je zdajpazdaj zakril obraz z rokami, a kmalu jih spet odmaknil, natočil vsem ter nas bodril: »Pijte, gospodje, pijte1" Ko smo bili apravili pod kapo že drugi liter, pokliče Cilko. ,,Oilka, stopi h krčmarju po en liter!" — Jaz ugovarjam, da je dosti, a pesnik me zavrne: nLe pustite, g. Leban, zdi se mi, da je krčmarjevo vino za spoznanje bolje od m oj ega!" — Sicer bom o tem posetu obširneje pisal drugje. Za danes povem le še, da nam je z otročjo veselostjo kazal s r e b r n i tintnik in zlato pero, kar je vse bil dobil v dar od goriških Slovencev. Ko srao se poslavljali, je mene še nekoliko zadržal. In bodreč me k daljnemu delovanju, mi je krepko stisnil roko in — solza mu je zalesketala v očesu... Ne pozabim tega trenutka svoj živi dau! . . . 5.) Burger piše na str. 91.: BGregorčičeva ljubezen do ženstva je bila samo idealna, taka, ki jo je lahko porabil v poeziji". Jaz sem mnenja^ da bi bilo treba v to stvar — posvetiti. V tem oziru bi nam morebiti lahko osobni prijatelj peanikov, g. notar Ignacij G r u n t a r, povedal kaj več. Meni se nemogoče zdi, da bi ob sami idealni ljubezni mogel kdo podati tako krasuih pesmi, kakršne so Gregorčičeve e r o t i č n e! Sodim, da je mural pesnik imeti vsekako kak ženski ,vzorK, najsi — nedosežen vzor!... Morda je bilo to izza mlajših pesnikovih let, takrat, ko je morebiti bil še — dijak. Kaj pa, če bi se bilo Gregorčiču tako godilo, kakor Jarneju K r i ž a j u (I. Severjev), ki je kot župnik pri Sv. Antonu pri Kopru umrl 19. junija 1890. 1. 52 let star, in ki je svoji nekdanji nidealni ljubici" postavil lep spomenik z novelo BB 1 a ž e n k a" v Pajkovi Zori, tečaj II., 1. 1873.? Ali ne govori za mojo slutnjo prekrasna Gregorčičera pesem : BPri mrtvaškem odru", katere zadnja kitica slove: ,,Pae blagor, blagor tebi, tam dobro je za te! Na -solnenem božjem nebi oj moli še za me!" — Mimogrede povem. da je I. Severjev poslovenil v nZori" tudi BFrančiška z Eimini", žaloigro Sikio Pellicovo. Jako, jako bi ustregel, kdor bi mogel pojasniti to 8tran Gregorčičevega življenja! 6.) Govoriti hočem sedaj o Gregorčičevi pesmi „01 oveka nikar". Levec pravi v evoji oceni v BLjub. Zvonu", da sta Gregorčičevi pesmi: BSoči" in Bčloreka nikar" taki, Bda v elovenski književnosti nimamo nobenega pesniškega pro- izvoda, ki bi se tema pesmima mogel primerjati. Take pesmi so neumrjoee''. — Da umeš globokočutno in filozofsko „0 1 o v e k a nikar" ni ti treba doktorskih doktrin in po nepotrebnem se je porabilo v svrho razlage in obrambe te pesmi toliko — črnila. S s p i ritiškega stališčaje ta pesemčistolahko u m e v n a , ona je pravo spiritistiško evangelje Gregorčičevo. Seveda, komur je spiritizem (na čigar e r e d o prisega dandanes že nad 60 milijonov ljudij, med njimi največjih učenjakov) le Bkomedija"; kdor ne verjame, da so med zemljo in nebom reči. o katerih se naši šolski modrosti niti ne sanja; kdor je od materijalizma že tako prepojen, da smatra nauk o neumrjočnosti človeške duše in o eksistenci Božji le za — u t o p i j o: — tega seveda moje besede ne prepričajo. Želel bi mu vendar, da bi si nabayil vaaj knjige: BDer Spiritismus" von Dr. Garl duPrel, Dr. Friex: BStimmen aus dem Eeiche der G eister"; posebno pa Aleksandra Aksakowega epohalno delo: BA n i mismus und Spiritismus" (dva zvezka). P o t e m bi morda postal izSavlaPavel! — Vsekako bi bilo jako hvaležno delo apisati študijo: BSpiritizemv slovenskem pesništvu". — Ce me katera mlajših in čilejših moči ne prehiti, postrežem jaz s takim delom o priliki! 7.) Obžalovati je, da se ne dobi Gregorčičeva slika iz starejše dobe, in da nosi tudi Burgarjeva knjiga na čelu sliko pesnikovo, ko je bil še mlad kaplan. V naši dobi, ko živi že v vsaki drugi vasi amater-fotograf, bi se bila vendar lahko omogočila pesnikova slika, ki bi ga nam kazala takšnega, kakor je bil proti koncu življenja! In naj bi se ne prišlo do te slike makar zoper voljo in vednost pesnikovo! 8.) V jezikovnem oziru ni Burgarjevi knjigi kaj posebnega očitati. Omenim vendar, da naj bi se bila v zaupnici 18 gorenjskih duhovnikov popravila deleznika ^slišavši" in celo „8 1 i š o 5" (!). — Čudno se mi zdi, da je celo Gregorčič v prigodnici str. 60 pisal: Šala je bila, a šala več ni; — jaz bi tu y drugem slučaju pisal genitiv: šale več ni, in to oprt na § 25Tk Janežič-Sketove slovnice, šesta izdaja izza leta 1889. — Na str. 34. se čudno glasi ta pasus: Mahničevega napada in ostudne poizvedbe o moralnih napakah, ki jih ni imel, niso š 1 e pesniku nikdar iz spomina." Tu se je zgodil gotovo kak lapsus calami. Morebiti je hotel gospod pisatelj zapisati: BMahničev napad" . . . niso š 1 i" . . ., ali pa: BMahničevega" napada .*.'. ni pesnik nikdar pozabi 1.*) Končno tudi jaz toplo priporočam Burgarjevo knjigo, želeč ji obilo dobrega sadu! Janko Leban. *) Morebiti pa je mislil dvojino: Mahničeva napada