Naš cilj: čim višji dohodek
Pogovor s predsednikom bežigraiskih sindikatov o aktualnem trenutku v združenem delu
06 obravnavt pottatna anailze gospodarjmja v našl občlni so izradno pormmbna stabilizacij-ska pmadevanja. za katera smo ae natančno zrmnill te ob začel-ku leta, zakoličili pa smo jih tudi v dogovoru o uresniievanju drui-bene usmentva dohodka v )etu 1980 Tratjl ČSen dogovora na-mroč govori o 25 odslotni poča-snejši rasti aredstev za osebne dohodk« od rasti dohodka. karje obemtn najvažnejšB določlio te-ga dokurmnta Tudi planske do-kumante za lelos smo prllagodiu temu dogovoru. Vendar so ae v zvezl z nfegovlm uresmčovanjem poJMVite nekatore nojasnosti. pa tudl tmtavB Za poiasmla smo s» obmlli na Marka Kocljana, pred-sednika občinskega stndikalnega svata, ki vodi ludi koordinacijaki odbor za stabilizacijo pn občin-ski konfermci SZDL.
Najprej smo ga vprašati, zakaj 99 zadnje čase govori, pomkje pa tudi dela tako, da pri uresniča-vanju dogovora o drutboni usmeritvl dohodka iSivjo izhod v nilanju realnih oaebnih dotiod-kov.
Mšrko Kocijan je pojaanil. Oa /e najvalnejia napaka brtkona v tem. da ponakje ne razumejo do-bro določil dogovora. ali pa /ih tudi nočejo razumeti in dodal -Dogovor ima /aaen smoter bit-ko za dohodek, v kaleiij« vsabo-vana soodvisnost dohodka in osebnega dohodka Bistvo ure-sničavanja dogovora je v prlza-devanju ta člm viiji dohod«k in z njim osebni dohodek, ne pa obratno, zmževanje osebnit) do-hodkov č« me povprašate po vzrokih pojava, da ponekod nita-fo aamttnt dohodke m s tem sku-ša/o rwŠ»v»tt uresmčevan/o načel dogovora, je v osprodju slabo te~ kočm spramljan(9 planskih doku-irmntov, m pravl plana za letoA-nj9 hto Gre praprosto za kriilev tudi v dogovorih zakoličonih pianskih dokurmntov. Strokovne
službe bi morate tekoče sprem-tjati uresničevanje plana in v pri-merv izpada ptaniranega dohod-ka ukrepati tako, da poiščejo no-ve rBšitve. -
Dogovorlli smo so za selektivni pristop pri uresntčevanju načel dogovora. Kako je lo v praksi? - V praksi pomeni selektivni prlatop. da ponekje lahko tudi odstopa-mo od natanko dogovorjenih do-ločil o razmerjti rasti izplačil osabnih dohodkov glgde na do-seteno rast dohodka. vendar se /e treba za to samoupravno do-govoriti. Drugi člen dogovora do-voljuje, da sa uskle/ujs več tozdv okviru delovne organizacije, ven-dar morajo biti ob tem izpeljani vsi postopki sporaiumevanja med tozdi v delovni organizaciji. V drutbeni skupnosli smo se lah-ko dogovortli za določene dsjav-nostl. ki so v družbenom planu opredeljene kot prednoatne. do-hodkovno zanimivG, ati pa kon-kratno za organizaci/e združene-ga dela, ki se ukvarjajo s posiova-njem s tufino. Za njih lahko velja-jo drugačni kriterijl Podatkiokr-Sitvah dogovora kaže/o. da na vsakega zaposlenega občana Bežigrada pnda 3,94 dinarjev neupravičeno povišanih oaebnih dohodkov Najprej z dogovarjanji in če ne bo šlo drugsče. tudi z ukropi drulbenega varstva, bo-mo skuiall doseči. da se bo ta števitka skrčila na nič V tem ja biatvo selektivnoga pristopa k urasničavanju dogovora.
Opozohl pabi, da velja ohrani-ti polno mero rahločutnosti in treznega preso/anja pn tistih ozd. ki ne sodijo v prej omenjeno ka-tegorifo, pa so jih ustaiinmni ukrepi tako prizadeh, da iz objek-livnih razlogov ne morejo uresni-čili planakih nalog. Ob lom z ve-setjem poudarjam, da imamo ve~ liko tislih, ki so svojb plane glede dohodka presegli, nlsopa isioča-ano prekoračtli dovoljene mase sr&dstev za oaebne dohodke. Z
družbanimi ukrepi pa bomo neiz-prosni do tistih. ki imajo osebne dohodke nad povpreijem v pa-nogi. pa kljub vsetn pogojem ne dosegajo planov in iščejo za fo razna opravičila in zunanje reii-tve. Menim. da bo takih v trenut-ku, ko bodo poiivčna dogovarja* nja o uskiajevanju z dogovorom končana, zelo malo.'
Koordinacijski odbor za stabitl-zacijo je po podatkih iz polletne analize ugotovil, da imamo okrog petdeaet kršit&ij&v dogovora. Izvr&ni svet naSe občinske skup-Sčine jih ie mzvrstit v rri skupine. v tiste, ki so prskoračili dovotjeno maso aredstev za osabne dohod-ke nad 5 odstotkov. tiste pod 5 in one, za katere je bilo zaradi ob-jektivnih vzrokov že vnaprei ja-sno. da bodo prekoračitelji. Me-nito, daje takšno stanje krittčno?
-Po mojem ne gro biti plat zvo-na. saj se je večina kršitel/ev ta dogovorila, posebno po obisku tro)k, da bodo do konca iret/ega četrtletja stanje popravili. Pn ne-katenh $mo ss dogovorili tudi za drugačne roke, Se enkrat pa poudarjam, da pri tiatih, ki bodo gluhi za vsa opozorila. ne kaie drugače, kot z uvedbo drutbene-ga varstva.
Cil)i so torej jasni: dosledno uresničBvanje družbeno dogo-vorjenih ciljav ob polni meri troz-nosti pri priatopu k urasničeva-n/u riačel dogovora in preiehia-vanja od pnmera do primera
Osebno menim, pa ludi akozi razgovore S0 to že potrjuje, da smo preobrazbo združenega de~ la polittčno in samoupravno izpe-tjali. Nismo pa dogradili modela organizacije medsebojnih od-nosov in vodenja, posebno v ti-stih okoljih ne, kjer ao delovne skupnosti skupnih služb zgotj servis tozdov Zatajili so torej strokovni deiavci. saj je v nemalo tozdih individualni poslovodni organ kriitve ugotovil šelo ob bi-tanci To pomeni. da jo poleg sa-moupravna prsobrazba potrebno izbol/iati šb organizacifo sprem-l/anja podatkov o poslovanfu m doseči odločanje v trgnutku, ko je probiem še normalno rBiljiv bodisi v tozd, so2d. delovni orga-nizaciji aii širši družbeni skupno-sti.-                   TADEJ BRATOK
V— m /• ančno končsto. ObutčmUcu totalnga Imtm *o *»odpfimtudlmt*novio-f* v knpvnt akupnomtt Jotm-t* 9fmimm,ktbona1lm lm» P*dbg* akotevca Ivmnm Šu-*fr*tč*. Po zaptoth pti grmdnfl /n prtimdmvmr^lh vMft, d* bi b»m tota ob roku narmd, jm zaHvmto 24 uČHnks (15 nm rmtrmdnl atopnft In 14 nm prmdmmtnt topn/l) t» vč kot 900 UČmncmv. VioŠ, kJfrn bllm tgrmjonm x dttarfmm drug+ga aMmoptimpmvkm, §o *• kuhtnfa. * kmtmri Imhko priprmtrtio do 900 obroktnr hkrmO, včnmmamM promtor, zmklon/tč* za 800 o—b fr
(udt okoMca, tmko ttm ao otro-d dvmh krmfovrtih mkupnotH v novt aotmaki BS-3 m-dartm dobJH tvote aoto tnfim n* bo tr+bm vč goatovmti nm .mntUt Miwmto JotaJL