Štev. 189
TRST, sredo 7. julija 1909
T-///
IZHAJA VSAKI DAN «»
tudi cb nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih lobakarnah v Trstu" in okolici, Gorici. Kranju, St. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). oglasi se računajo na milimetre v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. ilali oglasi po 3 stot. beseda, naj-■a&nj pa 40 stot. Oglase ^prejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko.
j© moč 1
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Haročnln* na nedeljsko izdanje „EDINOSTI" stane : oolo-
............letno K 5 20, pol leta 2 6O ■
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0I>I>*A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcij*
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št- 18. PoStno-hranilniSni ražun št. 84V652. TELEFON It 11-57.
Nujna prošnja.
Danes dne 7. t. m. pride v Trst skupina 45 ruskih učiteljev in učiteljic. Ker so hoteli prenapolnjeni, obračamo se do Slovanov z uljudno prošnjo, da naj, ako le možno, dajo na razpolago po eno ali več postelj, izlasti z ozirom na to, da je med ruskimi izletniki več dam. Vse prijave naj se pošiljajo na upravo lista ..Edinost".
Odbor
za vsprejem ruskih učiteljev.
BRZOJAVNE ATESTI.
Slavnostna otvoritev turske zeles-nice.
SPITAL 5. Cesar je dospel sem z dvornim vlakom ob 8.15 pred oolu dne. Bil je navdušeno pozdravljen. Nagovoril ga ie najprvo železniški minister Vrbu. ter ie mu zahvalil da *e ni ustrašil težavne pot1? sp.mo da prisostvuje otvoritvi te nove železnice, ki znači začetek nove dcbe v razvoju avstrijske trgovine in industrije. Cesar ie odvrnil, da ga veseli, ker more prisostvovati otvoritvi železnice, ki dela čast avstrijski tthniki, in bo odprla avstrijiki tigovini in industriji novo pot do Trsta in s tem do meje. Za tem je pordravil cesarja deželni glavar koroški bare a Aichelburg, imenom dežele ter se mu zahvalil ker se ni v*tr^šil dolge in mučne poti da prisostvuje otvoritvi železnice, ki donese pravi blagoslov za dosedaj zapuSčene predele dežele. Po kratki odvrnitvi cesarjevi je knez in škof blagoslovil novo Črto.
BADGASTEIN 5. Ceiar je dospel sem tečno ob 11. uri in tri četrt predpoludne. Med vožnjo ob nevi železnici je ljudstvo cesarja potsodi navdušeno pozdravi alo. Zeiez-ni;ki minister Vrba in ravnatelj drž. železnic dr. Millemcth sta dajala ces.ar.u pojasnila o novi črti. Vožnja je napravila na vse udeležence velik utis.
Na postaji v Gostinskih topL'csh (Bsd G stein" so pozdravili cesarja načelniki obla * t* lii Soincgraške. Med gosti ie prisoten meti drugimi tudi tržaški namestnik pricc Eohea-lohe, —
Dr. WekerZe ra Dunaju
BUDIMPEŠTA 6. Ministerski predsednik dr. Wekerle je cdputoval na Dunaj. Jutri ga vvprejme cesar v atdijenci.
Novo srbsko posojilo.
BELIGRAD 5. Zadnji ministerski svet se je bavil z vprašanjem novega posojil, ter je sklenil poskti bivšega finančnega ministra Paču v Pariz, da tamkaj zaključi pogajanja glede potojila.
Iz Španske.
MADRID 5. List „Dinastia" poroča iz Eadiksa, da je španska viada oklenila odsto-p ti nekemu sngešk-mi arsenalu vojri ladj edelnici v Ferolu ia Kartageci. List napadh
vlado, da v vsem sledi migom in želism iz Angleške in da stavlja u cevarnont življenske državne interese. Ta odkritja so provzročila sik o razburjenje.
Balkanska konfederacija.
SOFIJA 5. Odbor „Aliance" namersva ; zapričeti živahno agitacijo tukaj, v Belem-gradu in Bukarešto v prilog balkanske kon-' federacije.
j	Srbski kralj Peter.
BELIGRAD 6. Kralj Peter je na da-
DUNAJ 6. Poslanska zbornica je na današji večerni seji izvolila delegate. Izvoljeni so biii: za Stajerško: Scboisvrohl in Ploj, namestnik baron M?rsey; za Koroško: Dobermg, namestnik: Nsgele ; za Kranjsko : Šusteršič, namestnik Pogačnik; za Istro: Laginja, namestnik Mandić; za Gorico in Gradiško : Bugatto, namestnik Faidutti; za Trst: Pittoni, namestnik Scabar. Prihodnja seja jutri.
Državni zbor bo zaključen.
našnjem jutrnjem sprehodu v Topšiderskem i DUNAJ 6. — Parlamentarni položaj je parku padel v lahko nesvest. Padel je i ko- jako moten, to tembolj, ker je slovanska opo-i nia, ne da bi se bil poškodoval. Krali se je zicija zbog cesarjevih besed odločena, da ne v kočiji povrnil v palačo in se počuti sedaj i edneha. Sploh je le malo upanja, da bi došlo popolnoma dobro.	j do sporazumljenja med vlado in slovansko
Iz Turčije	opozicijo. Viada si v glavnem^ prizadeva, da
CARIGRAD 6. List „Ittihad", ki velja; razbije „Slovansko enoto
Vendar so bila
za
vladno glasilo, oporeka" da bi vojni kregi j đo«eđaj vsa tozadevna pogajanja brezuspešna, livali na vlado v prilog vojne. — „Jeni j Ako ne pride do sporazumljenja, bo zaseda-
uplivali na vlado v prilog vojne. „----- .	. . ... _
Gazeta" pravi, da Turčija noče vojne, ako^e zbornice že jutri zaključeno
Grki kršiti turške pravice na
bi pa hoteli
Kreti, bo Turčija prisiljena pričeti vojno.
SOLUN 6. Kakor se govori, se je opustilo namere, da bi sultan prišel semkaj. < Mesto njega pride njegov sin, da bo prisostvoval slavnostim povodom obletnice obnovljenja ustave.
BEROLIN 6. „Lokal Anzeiger" poroča iz Soiuna : Tukajšnje redne čete otidejo brž-kone na grško mejo. Pod orožje je pozvan ' del reserviitov. Odredjena je mobilizacija top-j ništva. Na mejo so poslali že več baterij br-l zostrelnih topov.
Iz Perzije.
TEHERAN 6. Iz Surmije prihaja vest, da je bilo ob spopadu med tamošnjim gaver-neriem in turškim konzularnim agentom ubitih 8 Turkov in 3 nacijonalisti. Mir je zopet vzpostavljen. Vse vasi okraja stražijo turški četni oddelki.
Kitaiska.
PEKIKG 6. Angleška, Avstro-Ogrska in Združene države so naznanile kitajski vladi, da ne priznavajo rusko-kitajskega dogovora o upravi ruske Železniška zone v Mandžuriji, ker morajo določbe, ki se tičejo nase-lievalnega prava mednarodnih naselbin na Kitajskem, izvirati iz pogodba velevlasti.
Sestanek nemškega cesarja s Šved skim kraljem.
SA8SNITZ 6. Danes ob 10. uri predpoludne je dospel stmkaj Švedski kralj s tremi vojnimi ladiiami. Kralj je posetil cesarja Viljema na jahti „Hoheizollern", kmalu petam je cesar vrnil obisk.
SASSNITZ 6. Danes je bila v navzočnosti nemškega cesarja in švedskega kralja otverjena nova paroplovna zveza Sasanitz-Trel-leborg.	_
Opava 6. V Witko *iški livarni je včeraj p<-po!udne ekjplođ'nil plavž. Tri osebe so bile težko, deast pa lahko ran;enih. Plavž je bil rp.zdejen.
Dubrovnik 6 Generalni inšpektor topništva ntdvojvoda Leopold Salvator je dospel danes predpoludne semkaj. Danes in jutri bo inapiciral topništvo iu odpotuje poju-trdn im v Trebiaje.
Državni zbor.
DUNAJ 6. Na nadaljevanju rasprave nujnega predloga poai. Metelke gleda minori-tetnih šol je pj«l. Grafen&uer nadaljeval svoj na zadnji seji orekinjen govor. Svoj štiriurni govor je dovršil ob 2 uri 20 minut. Potem ko je še govoril posi. Hubka v češkem jeziku, ie bila razpr&vu prekinjena. Prihodnja se:a bo cb 5. uri p poludne. Na seji se bo vrš:la volitev delegatov.
PODLISTEK
Avtobiografija.
Črtica.
(SLAVKOV).
„Že zopet ta prokleta burja! Nekateri pravijo, da to zdravilo za naše mesto ob Jadranskem morju, ker nam baie pcmeta vse ulice prtshu in cčišča zrak mikr(bov in takega mrčesa, ali motijo se. Na moje »tališče na} se postavijo, v mojo »obico (če smem tako imenovati to luknjo) naj pridejo : okusijo naj malo sladkoiti mojega življenja in izprevidijo km slu, da ta kraška hčerka ni tako prijetna ktkor se dozdeva njim. Ne vem pravzaprav, ali nisem jaz ustvarjen zanjo, ali ni ona za-me!... Bnrja namreč. No, sedaj naj bo konec jezi in sprijazniti ie moram z mislijo na večdneven neradovoljen zaper tu v tej sobic?. Kake vraga naj bedim po mestu s svojim revnim površnikom, ki bi morda zadostoval kje v )už£ii Afriki!... A ta burja piha ia prepihuje človeku kosti prav poSteno!
Še drugi ljudje, ki so v knjigi Sreče ni oohšem mestu zapisani, nego jaz, se jej ne moreio ubraniti. O ti šmentana reč !"
Tako je govoril sam s seboj in pri tem prav vztrajno meril s svojimi dolgimi koraki «ob.'co, ali kurnik, kakor je je sam imenoval. Pri tem je z levico mahal po zraku, aeicico pa je tako tiščal v žepa, da je bilo pričakovati, da se prikaže kje na hlačah nad kolenom odprtina... Ko ga je zazeblo v levico, jo je mahoma potisnil ▼ žep in nadaljeval mahanje in gestikuliranje z desnico...
Tako je tekal cziroma letal po sobi gori in doli toliko časa, da se je zadostno ogrel. Potem je sel za mizo na pol podrt stol, vzel svičnik v roke in pričel pisati in pisati... Miza je bila prava vredna družica stolu, kajti imela je le tri nege in ako je sploh hotel pisati, jo je moral na četrtem oglu podpirati s kolenom. Eno nogo mize je namreč nekega dne, ko je bilo posebno mrzlo, odtrgal in zakuril žnjo peč, da se je nekoliko ogrel pri njej. Od tedaj pa >e je moral vsakokrat mučiti, ako je le hotel spraviti par vrstic na papir. Sploh je vsa oprava in notranjost sobice kazala, da naš Boris Skala ni ljubljenec sreče in blagostanja...!
Politika ponesrečencev.
V Gorici 1. julija 1909.
Kedar *e ladija potaplja in se spuščajo ? morje rešiloi čolni, takrat ponesrečenci ne izbirajo sredstev, ki bi jih rešila; potapljajoči se oprimlje, če»ar more, da ne utone, in tudi če je prepričan, da se rešiti ne more, vendar si skuša podaljšati življenje, in naj bi to bilo za trenotke. Tako se godi nekoč vsegamogočni Pajerjevi stranki. Prvi sunek je doživela na zadnjih državnozborskih volitvah, a drugi občutljiveji na volitvah v deželni zbor. Ta stranka je sama izdelala volilni red, po katerem naj bi jej bilo zagotovljeno absolutno gospodstvo med laškim prebivalstvom in trajna hegemonija tega poslednjega nad slovenskim dvotretjinskim delom dežele. Kakor se jej je žalibog zadnje deloma posrečilo, tako se jej je izjalovilo prvo.
Volitve so pokazale, kako malo za-slombe ima ta stranka med italijanskim ljudstvom ; ladija se je začela potapljati, počasi sicer, a gotovo. Degenerirano laštro na Goriškem jo je rešilo najhujšega; kajti zdravo in pošteno furlansko ljudstvo je izvolilo za poslance može iz svoje srede in pa take, od katerih ie smelo pričakovati ne lepo donečih fraz in še manje čudežev, marveč poštenega dela v korist vseh deželauov.
Tudi slovensko ljudstvo je glasno povedalo, kaj hoče in izbr&lo si je po večini može, ki naj bi zastopali v deželnem parlamentu težnje is koristi pretežoega prebivalstva slovenske zemlje, to je kmečkega stanu. In prišlo je samo ob sebi, da sta se ti dve stranki enacih stremljenj združili v delavno večino. Splošna je bila sodba, da bomo Slovenci pravičnejše upoštevani od laške ljudske stracke, toliko v gospodarskem, kolikor v nerodnem oziru. Zato smo napeto pričakovali, da se enkrat začne pošteno dehti v deželnem zboru. Toda prišlo je drugače! Radi osebnih ambicij je preprečila Pajer-Gregorčičeva manjšina vfcako delovanje. Uprla se je manjšina večini in dogodii se je v analih parlamentarizma nečuven škandal, da je od cesarja imenovani deželni glavar in predsednik stopil na stran manjšine in je z isto vred — obstruiral t
Deželni poslanci so prejemali plačo za to, da so hodili poslušat obstrukcijiko čita-n e obstrukcijskih predlogov manjšine. Zapravljal se je čas in pa krvavo prisluženi denar naših davkoplačevalcev za prazen nič, dokler ni bil slednjič dež. zbor odgoden. — Obstrukcijonisti s Pajerjem na čelu so imeli
Sobica je bila ma hna in tako nizka, da, če bi bii Boris *zrastel le še za ped više. bi bil geta-o dr*al z glavo ob strop. Nj, v tem slučaju mu je bila areča res mila ia zs to jej je bil tudi hvaležen. Občutil je že namreč, kakšna pokora je taka dolgost, ko je šel nekoč obiskat nekega sotrpina-tovsriSa, ki je mdi, kakor on, stanoval v „prvemu nadstrop.u pod streho petnadstropne hiše. R&kor hitro je namreč stopil v sobo, se je moral sključiti in ker mu ta poza ni nič kaj ugajala, je hitro sel na stolico in tako ostal ves čas svojega obiika. Na iskanju stanovanja je torej skrbel, da bo njegova sobica precej visoka. In po dolgih mukah je iztaknil v neki petnadstropni hiši luknjo, ki mu je ugajala. Zmenil se je za stanarino, ki je bila sicer za gospodinjo prenizka, ali zanj previsoka, mnogo previsoka...
Iznašala je deset kron, deset svetlih kronic. Kje bo jemal toliko denarja na mesec? Ko ga je gospodinja vprašala, če bi hetel tudi hrane, jej je zagotovil, da bo obedovsl pri nekem prijatelju, ki ga ima v mestu. Pri teh besedah pa je napravil tako kisel obraz, da ne vem, je-U je gospodinja tudi verjela njegovim besedam. Zdel se jej
desetletja vso moč v svojih rokah, a ko jim je razsodno ljudstvo vzelo vajeti iz rok, kričali so kakor obsedeni in namesto, da bi se pokorili ljudski sodbi, preprečili so vsako delovanje dež, zbora v neizmerno š'*cdo davkoplačevalca v. Tako smo ostali brez deže.r,-ga zbera. Deželni voz pa se je še nadLlje opotekal po negotovih potih pod vodstvom starega deželnega odbora.
Pač so vstajali glasovi, da se deželni zbor razpusti in se razpišejo nove volitve, a ti glasovi so zopet utihnili, in ostalo je vse pri starem.
Prišel je pa dan, ko je laško-liberalno stranko zadel tretji sunek; razkrilo se je gnjilo gospodarstvo ultralaškega denarnega zavoda, kamor so segale korenine te stranke in na katerem so sloneli glavni njeni stebri. Pokalo je tedaj, da je bilo groza in ni težko predstavljati si, kako deprimujoče so vpli ali ti dogodki na že maloštevilne pristaše te stranke.
Da bi se bile tačas vršile nove volitve, bi ta nekdaj tako mogočqa stranka ne prišla skoro niti več v poštev ! Zastopniki d^ia-voljne deželnozborske večine so tudi trkali pri ministerstvu na to, da se naj dež. zbor razpusti, a Bienerth se ni nič kaj Ogreval za tak korak. Očividno je vladi na tem, da se stvar zavleče, dh se laško-liberalni stranki pusti časa dovolj, da se jej zacelijo skeleče rane in da se zopet zbere. Vlada bi torej rada imela za vsako ceno nekdanjo večino, saj je prepričana, da z nobeno drugo ne pojde tako po njeni volji. Mi ne bi imeli ničesar proti temu eksperimentu, ko bi se s tem zavlačevanjem ne oškodovali davkoplačevalci in ako ne bi bila stremljenja vlada po vpostavljenju nekdanje večine naperjena proti nam in proti interesom našega slovenskega ljudstva. Tu gre edino za našo kožo! Vlada bi se rada iznebila odločnih zastopnikov našega naroda in iznebila bi se jih še rajši laška-liberalna stranka. Zato dela ta stranka sedaj na vie kriplje, da bi se zopet zbrale, da bi se rešila iz zagat in se nekoliko rehabilitirala do prihodnjih volitev. Vlada povspešuje to njeno prizadevanje kolikor more, in dovolila je naslednici propalega denarnega zavoda dvamilijonsko posojilo, od katerega naj bi imela ta stranka vsaj indirekmo moralno podporo. Po drugi strani so upregli v strankine namene vse deželno uradništvo, katero danes potuje po deželi radi zavarovanja goveje živine in poverili so mu tudi druge misije, za katerimi tiči skrivna namera, da bi nekdanji dežeinozboraki večini pridobili zopet zaupanje med ljudstvom. V potu svojega obraza hitijo sedaj gospodje nakrat reševati različne probleme in dali bi temu ljudstvu naenkrat vsega, vsega, kar hoče, samo da jim vrne zaupanje in popularnost, kakor je to bilo v davnih čaiih.
Deželne blagajne pa se polnijo deželnih dokltd ; kmet plačuje in plačuje, a zaman Čaka podpor iz deželnega zbora. Načrti, po katerih bi se naj pomoglo stoterim nujnim potrebam občio in okrajev, ležijo zaprašeni v deželni hiši. Gospodje hočejo tako, ker ni Še prišel pravi čas in ker jih vlada podpira v tem. Toda pride čas obračuna, d*ai morda še ne tako hitro, ker deželnega zbora le ni in ga najbrže ne bo dokler se ponesrečenci ne rešijo ali pa — utonejo.
Princ Jurij.
Iz srbskega uradnega vira se dementuje vse vesti, ki »e nanašajo na dolgove princa Jurja in na nek namišljen prepir s zarotniki,
je prereven in v tem ga je izdajala njegova slaba obleka. Mladeniči v dobi njegovih let se vse drugače oblačijo in celo še, ako izgledajo nekaj študirano in inteligeatno, kakor on ! Tako je modrovala ženska in ni verjela njegovim besedam, Zreniiasta se torej samo za stanarino in malo dni pozneje je in:el Boris slavnosten shod v svoje novo stanovanje. Vsa njegova oprava vkup je tvorila breme, ki ga je lahko nesel v svojih dvth rokah. V veliki škatiji je imel na pol novo obleko in klobuk, katero oblačilo mu je bilo le za velike praznike in za imenitne posete. V drugi roki je nesel velik sveženj knjig in papirja. To je bil ves njegov imetek, v.e premoženje, ali z drugo besedo : aktiva. Ali je bila tudi ta lastnina obtežena s pasivo ? Ne vem; vendar bi lažje pritrdili nego zanikali ! Inštaliral se je torej naš Boris v novem stanovanju 1 Sobica nam je torej že nekoliko znana! Da si jo pa lažje predstavljamo, domislimo se mnogokatere sobice, ki smo jih videli v hišah po velikih mestih, sobice majhne in nizke, v katerih človeka pozimi zebe, a poleti ga duši in — iluzija bo popolna.
(Pride &e.)
Stran II
„EDINOST" št. 189
V Trstu, dne 7. julija 1909
„Veleizdajniški" proces
v Zagrebu. (89. dan razprave.)
Zagreb 5/7.
Z razprave minole sobote je zabeležiti več interesantnih in karakterističnih momentov.
Zaslišane so bile takozvane generalne priče, ki naj bi brez ozira na okraj potrdile razne »pojate". Prediednik je predočeval priči Panta M i h s j 1 o v i ć u. kako da je ca prejšnjem zasliševanju izpovedal, da mu je neki Hrvat pripovedal, da je krčmar To-dorović zasramoval Hrvate ter rekel, da bo tu vladal kralj Peter. Priča je odločno oporekal, da bi bil izpovedal kaj takega in je na vprašanje predsednikovo izjavil, da mu preiskovalni sođnik ni dal pročitati zapisnika poprej, nego gaje on, priča podpisal,
Priča Jefta T o d o r o v i ć, krčmar, je izpovedal, da je imel sliko kraljev Petra ia Aleksandra in drugih Obrenovićev, ali imel je tudi slike vseh dragih vladarjev sveta, ki jih je kupoval od raznih agentov.
Tudi priča Štefan Gajdosevič je odločno oporekal, da bi bil izpovedal to, kar je v preiskovalnem zapisniku. Na vprašanje predsednikovo, kako da je to prišlo v zapisnik, je odgovoril priča, da — ne ve! Oa je izgovoril pred preiskovalnim sodnikom le dve tri besede in ne ume;e, kako je ono prišlo v zapisnik ? ! ! Zapisnik pa mu je bil prečita n, predno ga je podpisal. Ta izpoved priče je izzvala senzacijo v dvorani,"
Po p a v z i je stavil predsednik priči sugestivna vprašanja, da-li ni vendar rekel kaj tacega, da-li ni vsaj možno, da je rekel kaj tacega in da je morda pozabil ?
Na to je rekel priča odločno, da se ne spominja, da bi bil kaj takega rekel, koncem koncev je pod pritiskom menil, da je možno, da je rekel kaj sličnega. Potem pa je zopet odločno oporekal, da bi bil izjavit na zapisnik, da so se povcdom kronanja kralja Petra širili proglasi na narod.
Priča solicitator Nikola Brondić je rekel, da so se sicer širile srbske ustanci e, ali Hrvatje se danes lepo »iagajo s pravosla?nimi. — Tukajšnji Srbi ne streme v Srbijo.
Priča kmet Dragan Kovačevič je r^kel, da se je širilo srbstvo. Ko je bil spor med Srbijo je rekla neka ženska: „Kaj stori sedaj vaš cesar, ko govori srbski kralj ?"
Na današnji — ponedeljkovi razpravi — se je godilo slično s pričo M a t o S i m i-č i ć e m. Govoril je o mržnji Srbov proti Hrvatom, toda ublaževal je svoje izpovedi. potem pa je vendar rekel, da j9 možno, da je v preiskavi tako govoril, kakor je v zapisniku.
Priča Marko Kovačević je govoril o mržnji, o razuih „pojavih", ali konkretnega ni znal nič povedati,
Priča Ivan I d 2 a j t i ć je govoril isto-tako in je učitelja Krlenžo označil kakor glavnega širitelja srbstva.
Temu pa je naslednja priča D a m j a n Ivezić oporekal. Sicer pa je izpovedal, da se Srbi vedno izticajo kakor Srbi ia je č a 1 govoriti o srbski zemlji, o „našem kralju Petru-.
Priča Vukšin Savić je sicer čul, da je srbiko pevsko društvo v Zemunu
srbske pesmi, ne spominja se pa, da bi bih ljenje "imunitete poslanca poveličavali kralja Petra. Predsednik je opo- jkijufcuje sledeče: reka! priči, da v preiskavi je to potrdil. i	gtarostni predsednik z najvišjim
Priča Juraj pl. Bacho je izpovedal. ročnim pismom za nedoločen čas zaključenega slično o srbskih pesmih kakor prejšnja priča, hrvatskega sabora smatram za dolžnost, Pripovedal je, kako je čul, kako se dinastija; Vašemu Veličanstvu, kot najvišjemu čuvaju Karagjorgjeiićev popularizira. Obtoževal je zakonov javiti ta slučaj kršenja ustavno za-dij.-ike realne gimnazije v Zemunu in pripo- jamčene imunitete, ter udano prositi Vaše vedoval, kako je čul govoriti, da;Veličanstvo, da blagovoli milostno odrediti kralj Peter često prihaja v sklicanje sabora kraljevin Hrvatske, Slavo-Zemun.	nije in Dalmacije, da se isti konstituira in da
Po kratki pavzi je bila zaslišana zamore doseči v omenjenem slučaju zadoščenje priča Josip Pflaum, ki je govorilo „po- gazečemu zakonu", javih* kakor prejšnje priče.	;
Po opoludanski pavzi so bili zaslišani Nevarnost YOjne med TurciJO gostilničar Ivaa Karaš a, agent Lu-|	jn GrŠkO.
dovik Friedmannin knjigovodja P e-terKočič. Na sploh so govorili obto-ževalno, ali posamične obtoženca so le ma o obremenjevali, (To je vedno tista stara pesem pri pričah obtožnice: dokler govore o - izrofi£ splošnih „pojavih", so silno gostobesedne, ko vvakedoniii. pa treba govoriti konkretno, kaj je zagrešil	1 '
ta ali oni obtoženec, postajajo malobesedni).
| njimi in Italijani ne moglo razpravljati o stvareh, ki se odtegujejo kompetenci narodnih zastopnikov. Italijanski liberalci v Trstu bi morali razumeti, da je ustanovitev italijanske juri dične fakultete zbog vstrajne slovenske opozicije ter slabe podpore od strani vlade in nemških strank popolnoma nemo-gočna, ako Italijani ne premagajo slovensko opozicijo.
Poslanec Bugatto pripoveduje našim Italijanom to, kar smo jim mi vedno pripovedovali : Brez nas ne dobe univerz9 1 Kako izgleda nemška pomoč, so se lahko že prepričali v zadnjih tednih. Uprav klasično pa spričuje o nemški nestrpnosti sklep koroškega „Volkirata*, ki se je izrekel proti ustanovitvi italijanske univerze. Italijani nočejo in nočejo razumeti, da je njih eksistenca ia bodočnost zagotovljena le v poštenem spora-zumljenju s Slovani. S dosedanjo politiko negacije ne pojde dalje. Dogodki se razvijalo dalje preko njihovih glav. Čim huie bodo pritiskali oni na nas, bo naš protipritisk temhujši.
Naj si zbijejo Italijani enkrat za vselej iz glave misel, da se bomo pustili še nad ali e italijanizirati. Ne, to so „tempi passati". Gospodje nas zanikajo, a nas bo vseeno vedno več! Sporazum je v prvi vrsti v interesu Italijanov. Mi se počutimo v svojih bojnih vrstah povsem dobro !
Cesar o obstrukciji v državnem zboru.
Kakor poročajo nekateri listi, se ie izrazil cesar v Solnogradu napram poslancu Steinwenderju, da je sramota to, kar se godi sedaj v državnem zboru. Proti poslancu Stozelu je pa izjavil, da bi bilo naj pametneje, ko bi državni zbor začel zopet redao delovati.
Poslanec dr. Šasteršič je z ozirom na omenjene cesarjeve besede izjavil, da je cesar o položaju slabo informiran. On — dr. ^{jiŠmteršič — da je uverjen, da je taktika, kateri sledi njegova Btranks, povsem opravičena.	_
Proti obstrukciji v državnem zboru.
Beligradski „Dnevni list* napada ojstro Slovence radi obstrukcrie proti trgouaeko-političnsmu zakonu v državnem zboru. List pravi, da se tedaj vidi, da s'mpatije, katere so Slovenci skazovaii Srbom niso bile pošteno mišljene. Politika katero uganjajo avstrijski Slovani, je izdajstvo na interesih slovanatva.
Zaupnica ministru dr. Zaceku.
Češki minister-rojak dr. Začek je imel minulo nedeljo v Moravski Beli cerkvi shod volilcev; na katerem je opravičeval v eno in pol urnem govoru svoje postopanje ter opisoval parlamentarni položaj. Shod mu je izrekel zaupnico.
Orodje za obstrukcijo.
„Hlas naroda" javlja : Nek vodilni češki poslanec, ki oskrbuje v stranki funkcijo tako-zvanega upravitelja kluba, je nakupil danes v različnih trgovinah trompete, piščalke in druge slične instrumente za obstrukcijske namene. Ea člen „Češkega kluba" je izjavil: „Ako pride jutri do hrupne obstrukcije, bomo jutri zopet doma".
Za
udaril g. Č. s palico po glavi. To se je dogodilo takoj za kavarno „Edison", kjer je varovalo napadalca več mladeničev, da ne bi ga mogla napadenca prijeti. Napadenec se je podal na zdravniško postajo, kjer je našel j 60letnega moža, Slovenca, gospoda Frana j Kenda stanujočega v ulici Industriale št. 653 IV, ki je bil ob istem času istotako napaden s palico od italijanskih napadalcev. Na podoben način je bil napaden gospod Fran Vavžin in sicer okolo 11. ure po noči. Njegov drug Grosslicht rešil se je pred razbojniškim napadom s tem, da je utekel. Iz vsega se vidi, da so se ti napadi vršili po stalnem načrtu organizirane italijanske bande. Pa saj ni čudo, da je prišlo do takih banditskih, zavratcih napadov na mirne Slovane. Lista „Indipendente" in „Gazzettino" sta namreč ves teden pred slavnostjo huj skala proti Slovencem in jasno, brez vsakih ovinkov, pozivala na poboj, ne da bi bilo državno pravdništvo smatralo za potrebno take članke zapleniti. Saj je že navadno hujskanje proti narodnosti kažnjivo kakor pregrešek, tembolj pa če kdo naravnost poziva na dejanske napade, kakor sta to delala omenjena lista. Mi ne moremo razumeti take popustljivosti od strani državnega pravdništva, ter istotako ne moremo razumeti, da se omenjenima listoma in posebno „Gaz-zettinu" dovoljuje priobčevati v nedeljo storjene kažnjive čine. Ako je državnemu pravd-ništvu prav, je to prav tudi nam.
Mi nimamo prav nič proti temu, da se laška „kultura" kaže v vsej svojoj nagoti, a nimamo tudi prav ni6 proti temu, da se vpričo takemu italijanskemu tolovajstvu še bolj utrjuje slovanska odločnost, kar bo nam ie v korist. Danes meai, jutri tebi, pravi znani pregovor.
Dirka italijanskih biciklistov v Bazovici
je napovedana za prihodnjo nedeljo, kakor se nam poroča.
K sokolski slavnosti. Italijanski listi kar besne radi krasno vspele naše sokolske slavne sti. S?oji jezi daaio daška z neslanimi devtipi, zavijanji, obrekovanji, iažmi in pa hujskanjem laške javnosti proti Slovencem. Ker si ne vedo pomagati drugače, posegli so k pozivom na nizkotno maščevanje. Človeku se kar studijo taki izbruhi strasti in zbesne-losti in le neradi posezamo v ta smrad. Zato hočemo le na kratko obračunati žajimi.
V restavraciji „Obifisk" na Opčinah nočejo znati slovenski. Minule nedelje — kor je bil drugje po gostilnsh grozen naval — je prišla neka slovenska dražba zvečer v re-sta »racijo „Obilisk" z namenom tam večerjati. Ali družbi ni hotel na slovensko zahtevo dati nobeden od natakarjev odgovora. Gostie so dali poklicati gospodarja — nek renegat Zaule (Savli), ali tudi ta se je osorno izjavil: anehe mi njn capisco sta lingua!" — Gostom seveda ni preostalo druzega nego da so odšli s tega italjanaškega brloga.
Opozarjamo naše izletnike, ognejo morebitne neprilike, da bi šii v gori omenjeno restavracijo, žaljeni ali morda celo ven vrženi, tevali slovenski. — Na naših narodnih gostiln
da se vsi namreč zabili tam še ako bi zah-Opčinah je dovolj in mi prav lahko
izhajamo brez — taljanaških žaljvcev.
Morda pa ša pridi čas, ko bo italjana-ški zagriženec Zaule še rad slovenski govoril. — Čez sedem let vseprav pride, pravi pregovor.
Brzojavni pozdravi došli „Tržaškemu Sokol a" o priliki nedeljske slavnosti:
Dunaj 4. — Sokol gniezdo vrh timora
sklicanje hrvatskega sabora.
Starostni predsednik hrvatskega sabora vije, jer slobode u ravnici nije; prve borioca je naslovil na cesarja prošnjo glede sklicanja! za slobodn naše ravnine pozdravijavaju srdačno P??af<? .hrvatskega sabora. On opisuje v svojem pismu Laginja, Mandić, Strekelj, Trešić, Bjeladi-bi bili Ikrienie imunitete Doslanca Novosela ter za- nović.
Ljubljana 4. — Zadržani na lastni prireditvi želimo bratskim druitvom najboljšega uspeha ter kličemo krepki nazdar.
Ljubljanski Sokol. Spominski znaki sokolske slavnosti se prodajajo pri vratarici „Narodnega doma". Kdor jih Želi kupiti naj se požuri ker jih je še malo.
Slavoloki, zvonenje, streljanje itd. Prejeli smo: Zaaao je že davno, da smo Slovenci pohleven in ponižen narod. Ponižnost nam je že prirojena, saj so bili naši predniki tudi ponižni. In ni čuda to, kajti že nad tisoč let nam gospodujejo tujci; imeli smo torej časa dovolj, da smo priučili te lepe lastnosti „ponižnosti" ! Ta lastnost se sicer v morali visoko ceni in priporoča; a hudomušni ljudie imenujejo to lastnost tudi „oslovska Čednost".
Le prepogosto se dogaja pri nas, da izkazujemo vse možne časti i« poklone kakemu mogočnemu in dobro rejenemu tujcu — izre-čno pa moramo naglasiti, da nam tu n i s o na misli visoki obiski iz zadnjih dni na Krasu — ko se izljublja do-tičnemu mogočnežu prevažati se od kraja do kraja po naii deželi. Naša ponižna županstva takoj na delu s slavoloki, takoj razo-
Odnošaji med Turčijo in Grško se zbog Krete vedno bolj poojstrujejo. Turčija pošilja vsaki dan nove čete na grško mejo. Grška je pa ža utihotapila več orožja preko meje,
med grško prebivalstvo v
Dnevne vesti.
Italijanska univerza. Pogajanja junaški čini Italijanskih kulturonoscev med Italijani in Slovenci. povodom sokolske slavnosti na Opčinah. —
Dr. Šusteršič je naznanil včeraj v imenu Omenili smo že nekatera junaštva storjena od „Narodne zveze" italijanskemu klubu, da so italijanskih pobalinov nad Sokoli in gost?, ki !agoslovanski poslanci pripravljeni stopiti z so se mirno vračali ▼ mesto od nedeljske Italijani v pogajanja glede vseh prepornih slavno iti na Opčinah. Poročajo nam še o na-t čk, ki vise med obema narodoma v Istri, slednjih brutalnih činih italijanskih surovežev Trs u in na Goriškem. Vendar za sedaj — pardon sinov 2000letne kultare: ne morejo preurediti dosedanje taktike t za- Okolo polunoči sta se vračala domov 0d devi univerze.	omenjene slavnosti po Acquedottu brata Ceha
Poslanec Bugatto se je izjavil napram gosp. Č- in R. bančna uradnika, seveda mimo Neues Wiener Tagblattu", da je po glasovih in le razgovarjajoča se mg sabo. Nosila sta časopisov obeh strank te malo upanja na na suknji pripet spominski znak sokolskega uspeh. Vendar misli on Bugatto — da bi se zleta. To je zadostovalo, da se je zaletel dalo lahko razpršiti te megle. Slovenci bi proti njima italijanski besnež ter da je poka-morali razumeti, da bi se v pogajanjih med zarti na znak z vskrikom: „queita roba giil"
so
bešajo zastave, takoj se zvoni in strelja in to mnogokrat iz lastne inicijative, največkrat pa na malenkosten migljaj od zgoraj. Kaj kažemo s tem, ni treba mnogo ugibati.
Kako so nam na visokih mestih prijazni, o tem je, mislim, pač že prepričan vsak politični otročaj.
Torej čisto naravno — je, da se tudi mi vedemo proti dotičnim faktorjem pametno in samosvestno, če hočemo, da nas bodo vsaj deloma uvaievali, Če se pa valjamo le v
prahu pred njimi in poljubujemo šibo, ki udriha po naših zakrivljenih hrbtih, kažemo s tem, da nismo vredni nič boljše g a l
Ne uklanjajmo se visoki gospodi za to, ker zavzemajo ti gospodje na naši zemlji visoka in dobro plačana mesta, saj plače za to se zajemajo iz blaga j en, ki jih moramo mi polniti! Imejmo vedno pred očmi, da nismo mi tu radi te gospode, ampak oni radi ljudstva.
Pri nas zadošča, da izposluje kaka taka OBeba malenkostno vladno podporo za kak vodnjak, kako cesto, ali kaj sličnega. Dotični pa je sicer vršil le svojo službeno dolžnost, ali že mu pritrči za nekaj dni „častno občan-stvo", ko se ga ni niti nadejal.
V takem slučaju je umeitaa primerna zahvala, a častno občanstvo je vendar preveč.
Po našem mnenju zaslužuje odlikovanje le tak irnž, ki je na svojem mestu dosegel resaično kak velik, viemu narodu koristen smoter.
Ker so pa oa visokih mestih večinoma možje, ki ne ljubijo nas, je tudi nemožno, da bi se ti gospodje potezali za splošne naše narodne koristi.
Kar imamo sploh Slovenci korist jih narodnih naprav, ia v kolikor smo napredovali, zahvaliti se imamo le možem, ki so vznikli iz našega naroda, se povspeli višje, a se n so senčili v vladni senci.
Takim možem lavorove vence !
Prošnja do usmiljenih src. Bilo je 3. t.
m. ob 7. uri 50 min. zvečer, ko so podpisani 4 ribiči iz sv. Križa ribarili v Barkovljaaskem zaiivu. Pripetila se jim je nesreča, tako, da so bili vsi štirje v smrtni nevarnosti. Močan veter )im je naenkrat preobrnil ribiško barko. Sreča je bila, da so znali trije plavati, ali četrtega, 65 letnega Patra Verginela, morali so oni trije pol ure držati na vodi, dokler ni prišla pomoč. Pri vsem tem trpiio škode 500 kron. Ker je bilo to njihovo edino imetja in ker so vsi 4 družinski očetje, se obračajo do dobrodušnih in usmiljenih ljudij, da jim pribite na pomoč s kak} malo podporo.
Blagohotne darove vaprejema Anton Ve-trih Acquedotto 15. III.
Vsi »prejeti darovi bodo objavljeni v „Edinosti".
Poškodovanci :
Matija Tence, Lorenc Verginela, Ivaa Š?ab, Peter Verginela.
Ljubeznivosti na državnem kolodvoru v Gorici s slovenskimi potniki. „Soča" piše: V nedeljo ponoči je 6el k blagajni neki Sokol iz Radovljice, da si kupi listek 9. razreda. Za-dej sta st&h dva Laba, ki sta nekaj godrnjala potem pa začela kričati, da Sokol ni Šel do blegajne po pravi strani. Gospodična, ki je delila vozne listke, je bila na to kričanje tako prijazna, da je zaprla Sokolu vra-tica pred nosom ter poklicala celo redarje. No, redar je prišel pa se prepričal, da Sokol noče neben.mu nič hudega, sploh da je čisto miren ves čas ter da hoče imeti le vozni listek, po katerega je šel do blsgorodoe gospodične čisto po pravi strani. Gospodična je ostala z dolgim nosom, ker je morala dati Sokolu lepo dostojno vozni listek. Ona dva neumna laška kričača pa sta se blamirala, ker sta mislila, da izzoveta kak škandal, pa Be jima si ponesrečilo. Sokol je govoril seveda slovensko, kar pa menda ni bilo všeč nekaterim uslužbencem, ki so hralili nanj po nemško. To nam je sporočil nekdo, ki je bil navzoč. — Vse tako nesramno postopanje s Slovenci je sad Wieserjeve gonje proti Slovencem. Treba bo začeti še čisto drugačen boj s tem človekom in oholimi nemškimi uilužbenči na državnem kolodvoru.
Nova ladija avstro-ogrske mornarice. — Iz Pule : Uprava vojne mornarice je od neke nemške tvrdke kupila pam.k „Moskva". Ta nova ladija je nameniena za spremstvo podvodnih ladii. Ladija je do ga 152 metrov ia ima 12.000 tonelat. Zgradjena je bila v neki nemški iadiiedelnici po nalogu^ru*ke vojne mornarice. Omenjena lad jedelnic a pa je ladijo nazaj kupila in sedaj je ista prešla v last avstro-ogrske vojne mornarice. Moštvo določeno za ladijo je v ponedeljek cdUo iz Pule v NemMjo, kjer prevzame ladijo.
Od sv. Jakoba. Minoli pttek, to je 25. p. m. je Č.talnica pri sv. Jakoba zaključila svojo glasbeno šolo in sice.* za gosli ia za teorijo. Na napredku te šole gre največja zasluga g. uSitelju Čoku, ki je z vao vnemo in potrpežljivostjo vzdeževal in poučeval oba tečaja. —
Letošnji trud g. Čoka je bil velik. Dosegel je nepričakovanih vspehov. Z:al je »cep-ljati naši mladini veselje do glaeba, ter brez pretirane strogosti vzdrževati red med poukom. Tudi v taj šoli se je pokazal pravega pedagoga. Preuborni smo, da bi mogli poplačati tako delo. Radi tega nam ne ostaja druzega nego da se mu iskreno zahvalimo ter uu kličemo : Bog ga živi in mu piati!
Posebna zahvala pa gre tudi g. Petrovcu, j ki je poučeval teoriio skoraj skozi vse leto. ' Začetkom šolskega leta je obiskalo prvi tečaj ! 15 učencev, koncem pa 8 ; drugi tečaj v za-j četku 8, koncem 9.
L3tos a°i je vide'o. da je v Trsta jako potrebna kaka glasbena šola. Da pa postane ta glasbena šola pri sv. Jakobu, ki po napravi predora pod Montuzzo ni več tako daleč od središča m^sta, v kocist slovenskemu trž.
V Trstu,' dne 7. julija 1909
►EDINOST« št. 189
Stran III
narodu «e obrača „Šentjakobska Čitalnica' z Spuščanje na morje novega Lloydovefla al udoo proSnjo na vse 'one muzikalično na- parnika „Meran". Včeraj ob 11. in poi predp. dp'rjene in tudi dobro izučene osebe, posebno so v Lioydo?em arsenalu srečno spustili na b-ate Č=he, naj *jej blagovole priskočiti na morje Lloydov parnik „Meran". Slavnostnemu pomoč, ker pribodn'e leto bo rabila veče Ste- aktu so prisostvoval upravni svetniki Lloyda vilo učnih moči, bodi tudi ženskega spola. In s podpredsednikom pl. Vivante na čelu. Nov od ceh bo potem odvisno: ali bo Sola procvi- parnik je poaestrim parnika „Lmza, ki so tal«, «li — propade.	Sa 20« aPriIa »PwtUi na morje. Kakor ta bo
Slovanskim itariSem pa svetujemo, da določen za vožnje v L^vante. Razun parnikov, šjjo svoje otroke v to glasbeno Solo, ker ki jih na račun Avstr. Lloyda gradijo v v njej je pouk najcenejši: dve pičli kronici na ladijedelnicah pri Sv. Roku iu pri Tržiču, so meaec. Vpisovanja se za prihod, leto vršijo že1 štirje parniki v zgradbi v Lloydovem arse-
Vpisovanja
sedaj in sicer od 8. t. m. pa do 15. t. m. cd 8 30 do 10. ure zvečer v društvenih prostorih, Č talaica pri sv. Jakobu, Campo S.
G.acomo št. 5 I. nad.
Na sokolski slavnosti na Opčinah jo bil zastopan tudi „Sckol" v Cerknem, jedino
nalu. Isti bodo nosili sledeča imena:
bad", „Scuteri", „Albanien" „A d e 1 ■ b e r gu (11 Ne: PostojnaJ), „
Karls-
u
„Brioni ,
Sarajevo", „Gastein" in „Stambul". Kmalu za-pričnejo z gradnjo dveh novih brzoparnikov s turbinami za aleksandrinsko službo.
tako društvo na Tolmin.kem. Častno 'je bil •. Najdeno In izgubljeno. Bel solnčnik se
Sokol".	J9 našel v damskem paviljonu družbe sv. U.
in M. na „Sokolovi" slavnosti minolo nedeljo na Opčinah. Solnčaik je shranjen v naiem
zastopaa tudi postojnski
Za našo družbo. Ko prirejamo zabave v J korist ca5e šolske družbe, si pač ne moremo mikliti te drugačne, nego velike ljudske manifestacije, kjer se v bratski slogi pozdravlja in srečava inteligent in priprosti delavec, bogataš in manje premožni, fiia dama iu naiivao dek;e 1 Vabljeni in srčno dobro došli so vsi, prav vei !
V nedeljo 11. t. m. pa menda ne bo taki, kajti naša vrla si. delavska organizacija naznanja v Barkovljah svojo veliko ljudsko veselico v prid štrajkujočim v Ajdovščini. Mi privoščimo vrli organizaciji najlepših vspehov, kajti nje namen je plemenit in IsCna deca ne more čakati, da pride društvo lepa po Trsti do svojih zabav. Bojimo se pa vendar le, da si bosti Ciril-Metodova in prireditev „N. D. O." ena drugi v škodo, kajti če tudi nas je mnogo, vendarle moramo občutiti, če se na veiicih prireditvah delimo. Menim torej, da bi bilo umestno, da slavimo 11. t. m. Cjril-Metoda, ker je to stara tradicijonalna veselica.
Drugo nedeljo, pa da prihitimo vsi k N. D. O.
Šolska veselica na Prošeku, ki se je
vršila dne 29. m. m. v slovo šolskemu vodji g Josipu Koreau o priliki njegovega odhoda v pokoj, je donesla 200'10 K dohodkov. Stroškov je bilo 27*90 K, ostaja torej čistega dobička 172*20 K v prid domače šolske knjižnice.
Podpisano učiteljstvo se zahvaljuje slavnemu občinstvu za obilo udeležbo in vsem OLim, ki so preplačali vstopnino.
Prisrčna hvala g. Drag. Starcu za brez
uredništvu.
Izgubilo se je na Opčinah v nedeljo : 1 ročna torbica z dvema robcema in en nov pajčolan za klobuk. Neka gospica — iz na rbščaja — je pozabila klobuk v šatoru, kjer so se preoblačile. Kdor je našel ta dva pred meta, naj je izroči v našem uredništvu. Ženski pav, ki je bil najden v nedeljo na Opčinah, se nahaja v našem uredništvu.
Tržaška mala kronika.
Padel s črešnje In poškodoval mater. —
Lucija Damianicb, stara 60 let iz Grižojana, je stala pod črešnjo, dočim je njen sin na drevesu bral crešoje. Nakrat «e mu je odče-snila veja, na kateri je stal in padel je na spodaj stoječo mater, ki si je pri padcu zlo mila desno golenico. Včeraj so jo prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Tat v cerkvi. 20 letni mizar Fraa Pulz iz Morra je bil v ponedeljek popoludne zasačen, ko je v sakristiji župne cerkve starega sv. Antona razrezal pušico, v kateri je bilo 5 K- Cerkovnik ga je predal policiji.
Požar, V skladišču premoga in petroleja Dominika Sahioro v ul. del Toro št. 14. je včeraj ob 8, in pol zvečer izbruhnil ogenj Ogajegasci so do pcldrugo uro grajajočem gašanju odstranil' vsako nefarnost. Škodo ceni lastnik na K 5000, ki je pokrita z zavarovanjem.
Poskušen samomor. Joiipisa Ernestini, 19 let stara, stanujoča v ulici Atessandro
p!a5nV "prepustitev dvored o~p7ttki pevikfbf5a?*?ni .f K IoCen,a od svojega moža, ve: in ra dan slavno* ti. Njemu, kakor tud n*2™!	8 ]e ime!? razi?frle z
v, m drugim dobrotnikom, ki so dal, na raz- jS^*^ £z'^'t^e nič'feč^čuti pclago sedeže, zastave v ta namen potrebno VoltR! A k*k0 se zlI» ta noce n,c *ec cutl
nch štvo in kulise, bodi izrežena lepa hvala.
Slednjič se zahvaljuje podpisano sploh vfem, ki so količkaj pripomogli, da je slav-cost izpadla ugodno, toliko v moralnem, ka-kor v materijalnem oziru.
Proieško učit^ijstvo. Pev3ko društvo , Lipa" v Bazovici vabi bratska društva in zavedne Slovecc3 k razvi-tu zastave povodom društvene desetletnice z nasled oo okrožnico :
Slavna bratska društva !
Po desetih letih boja m truda obhaja tudi pevsko društvo „Lipa" v Bazovici svoj praznik.
Dae 1. avgusta t. 1. razvije svoj društveni prapor v ponos starim bojevnikom, v spodbudo novim, mlajšim močem.
Do sinje Adrija naj veje ta dan duh slovenske „Lipe" in vabi nje obrežja prebivalce poslušat milo, slovensko pesem.
Društvo , L pa" je izl?c skromnim sredstvom in trdim bojem vedno z veseljem nastopalo pri narodnih prireditvah v mestu in okolici ter za to pričakuje, da se tudi vrla bratska društva v dale že našega slavja korporativno z zastavo, ali po odposlanstvu ter tako porečajo sijaj dneva in nam naznanijo viraj do 20. jui. skladatelja in pesem, s katero nastopijo.
V nadi, da se pcžrtovalna bratska društva cdzovejo našemu vabilu, kličemo iskrene pevske pozdrave.
Bazovica, meseca julija 1909. Pevsko društvo „Velesila" v Skednju hoče letos praznovati drajsetietnico svojega obitanka, razvije na dan te slavnosti, ki se bo vršila dne 29. avgusta 1909., svojo zastavo.
Pripoiniojamo, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Naj se toraj bratska pevska društva že s tem smotrajo povabljena.
Prosimo pa bratska društva, da nam blagovolijo priobčiti s?ojo udeležbo in eventualno sodelovanje ter da nam ime pesmi in skladatelja, s katero žele nastopiti, javijo najdalje do dne 1 avgusta tek. leta, da bomo mogli pravočasno sestaviti program.
Dragi bratje, mili nam rojaki 11
Pribitite v velikem številu, da proslavimo skupno ta naš praznik ter da pokažemo našemu sovražniku, kako stopamo složno in bratsko naprej z našo milo slovensko pesnijo v Trato in okolici. Posebno pa pri nasvSkečl nju, kjer ao naši ljuti sovražniki porabili vsatfo sredstvo, da bi uničili naše pevsko društvo, našo milo slovensko pesem, in a tem oslabili naša bojna sredstva.
Radi tega ao vaa slavna društva u Tratu in okoiici tudi naprošena. da rečenega dne opuste svoje eventualno namerovaue veselice in nastope ter da nam pomorejo proslaviti naš jubilej, da ai dne 29. avgusta sežemo vai bratski v roke.	Odbor.
Novo pogrebno podjetje ubieundr.)
z bogato opremo za vsakovrstni pogreb
in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana.
ZALOGA
VOŠČENIH SVEČ. — Prodaja na debelo in drobno.
Se preseli meseca julija t. I. v Corso štev. 49.
blizu lekarne Rovis (Piazza Goldoni).
o njej. Ernestina se je podala sinoči k njemu, da bi se spravila ž njim, a je bila odbita. Tedaj se je podala v bližnjo gostilno Buffilo Bil, ter spila večjo množino oetove kisliae. Naki redar jo je spravil z vozom v bolnišnico, kjer je bila sprejeta v 4. oddelek,
Koledar in vreme. Danes : Vilibald ap. — Jutri: Elizabeta kraljica. Temperatura včeraj ob2, uri pop. -f- 25*° Cels. — Vreme včeraj: lepo, zvečer dež.
Vremenska napoved za Primorsko: Sem-tertja oblačno. Slabi vetrovi. Vroče. V začetku še lepo, potem motno.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Od-
borova seja je danes v sredo ob 8 in pol zvečer v restavraciji ..Balkan", Vabljeni so tudi vsi načelniki odsekov sokolskega zleta.
Kolesarji! Dirkači 1 Opozarja se vnovič «se gg. člene, iz mesta in oddelkov, da se bo vršila 7 nedeljo, dne 11. t. m. cestna dirka za „društveno prvenstvo 1909a ob že naznanjeni progi. Nagrade so zlata, dve sre-brno-pozlačeni, ter srebrna svetinja; za maksimalni ča« so določene bakrene svetinje.
ISe najdražje, ampak najcenejše so „Pekatete", ker se zelo naku-
hajo in se jih
se malo
potrebnje I
Poslano*)
Poziv mlina „Stadtmuhle Cilli".
V zadnjem času razširjale so se zlobne govorice o mlinu „Stadtmuhle Cilli".
Oni, ki je v stanu imenovati povzročitelja teh zlobnih in neresničnih govoric ali enega
v boljše kroge spadajočega razširjatelja, ter zamore pred sodnijo podati dokaze, na podlagi katerih se more povzročitelja kaznovati, dobi od celjskega mestnega mlina 100 kron nagrade za razširjatelja in do 300 kron za povzročitelja.
Poročila je nasloviti na g. Josipa Kosak, Trst, Piazza Stazione.
__„Stadtmuhle Cilli".
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor iau zakon veleva.
DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE
ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki me vrli danes 7. t, m. od 9. do 11. ure.
Omara a 4 predali, alike, več parov novih otrofikih čevljev ia platnenih ženskih čevljev.
Vjit

• o e
PRVA IN EDINA
S
pisarna v vojaški stvari
koncesljonir&na od ris. e. k. nameatniitn	J
ulioa Bachi št. 12, £1. nad.
UHOD POD PBESODLSCEM.	i
Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno dobro-voljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijamL Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno
URADNE UBB: Ob delavnikih od d.-predp. in 4.-7. pop. Ob nedeljah in praznikih od 10.-12. opol.
Umetni zobje .v
Plombiranj* zobov.
Izdiranje zobov bre* vsake bolečine
v zobozdravniškem kabineta
DrJ.Čermakuijj.£uscher
TR.ST
ulica dilla Caterma itav, i3, II. n»«M.
GU [□] ID GU 11 IHI IU
Čudovito nizke cene
dvokotes, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo
popravevVri Batjelu, Gorica
Stolna ulica 3—4.
: Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko.
Prodaja tudi koruzno parje za postelj«
3L ud. SBB.ClUHBOm
ulica hm ta Palsstrins 2 (u£si ni. Corasee:
Slavnemu občinstvu se priporoča
MINERVA
KAVARNA
ww
v ulici deli' Acquadotto 22
Najfinejši likerji po cajzmcrnejSlh cenah. — POSTREŽBA TOČNA. Na razpolago so gostom razni slovenski, italijanski In nemSkl tukajSnji ln
... zunanji časopisi. -
JOSIP KRANJC, lastnik.
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom Intern&oijonalno prevažanje in selitve
— — — na vse kraje — — —
I£3T s posebnimi zaprtimi vozovi.
* S
« o s
P	3
a	—
,	tat
KSJ	«
9	S.
"O	g
e	—
SE	<o

Caro * Jellinek
Zelef. 16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trsi
ANTON SKERL
mehanik, saprtaeienl izvadeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev H
Zastopnik: tovarne toles in mototoles ,M"
:*»peIJaTn ln raloga elaktričnlh sTonfikov, la« In prod.%:* c sac.fonoT, touofonov, in fonogr&fov. Zaloga orlpra? ea točiti -,3i> f<utna delavnic* ra popravljanja Siv. »trojev, kole«, taoto'«J:c* *»*
Velika zaloga pripadkov po tovar. cen-iK
TELEFON štev. 173^._
| Za turiste, potnike, lovce |
in vae one OBebe, ki morajo mnogo hoditi, je
Bi
#
aflff" jako priporočen. f
Ly8iponion-Prendini je Čudovito mazilo % ki varuje noge proti mehurjem, žuljem W :: in gorečici po dolgih pohodih :: ft GENA ŠKATLJI 1 KRONA, g
Zaloga v Tratu : Lekarna Prendini in g Agencija Zulin, kakor tudi v vaeh ve-I čjih prodajalnicah in mirodilnicah. ^
Zdravljenje k?v
Ćaj „Tiso^erni cvet" (Millefiort)
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in bemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani v lekarni
Pramrer .Al dne Mori1 Trsi, veli tu
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne sobe na izbero,
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št 1
Telefon št 71 Romano IV
r
II 1=1 ■■:
AMERIK. ZOBOZDRAVNIK
iEa!
Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17
od 9—1, 3—6	od 9—1, 3—6
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah.
UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuka z ozobno ploSčico ali brez nje po amerikan. zistemn iu po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine.	= Reguliranje slabo zraslih zobov.
12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku.
Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
zalogo pohištva Angelo Palma §
TRST, ulica Giosuč Curducci 20, kjer najdete solld, blago
w~ po najnižjih cenah.
Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVOPOfOČGIlCGITI prejemnih sob, posebne olajšave	r--
Stran IV
„EDINOST" št. 189
V Trstn, dne 7. julija 1909
Tsvaria in delavnice po*
bistva er stavbenih izdelkov v SOLKANU pri
—-~ 6?rici. ---
*--Ukl U* 3
i Sama, nrž.^-Hatl ,Sofk»s
•TmzaB&Bteasa
Mizarska zadruga v Solkanu
_ > _
Osrednje ravnateljstvo.
ZALOGE: SOLKAN.
TRST, vla	4
ZALOGE i i REKA Via Pile 2 SPLIT, narave) r.ball
Brz.: ZADRUGA - Tr*t Telef. št. 1631 interurto;^ | Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija K !,000.009
Hotel Balkan
70 sob, elektr. raz sveti? ava. fift, kopeiji, Gene zmerce.	-*>> t aj & Kog J
Hotel H al kan ooča
Dirkače ▼■prejme na ciljn nabrežinska godba, Po dovrieni dirki se vdeiežimo javne tombole, ki jo priredi perako društvo „Na-brežina". Za tem ie proglasi izid drke, nakar bo sledil ples, ki ga prirede členi na* gega oddelka.
Valimo torej vce koledarje in prijatelje društva, da se vde^ežijo v čim večem števila te prireditve v Nabrežini.
Nadejamo se pa. ker so nagrade dragocene, da se goip. dirkači prijavijo mnogoštevilno pri društvenemu tajniku, g. Celestinu Sirku, u). Carradori 10 (pitarDa), kateri vspre-jemi tudi uloge K 3.
V nedeljo točno o polndne se prijave sakljufi o.
* * *
Odbor Trž, kol. društva „Balkan" ima nocoj ob 8 in pol ari važno sejo v kavarni „Min?rvau.
Kolesarski rZdravo 1" Predsedništvo.
Glasbeno društvo ,Trst4 v Trstu, vabi slavno občinstvo na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v petek, dne 9. julija t. 1. ob 9. uri zvečer v prostorih „TrSaškega pod-norrega in bralnega društva", ulica Stadion št. 19 I, nadstr.
Slovani, ki ljubite slo?anBko pesem, od-zovite se vabilu v čim večem številu.
Prip. odbor.
Odbornice in poverjenice ženske podruž. Ciril Metodove družbe so vabljene k važnemu sestanku v četrtek ob 5 uri pop. v zavodu sv. Nikolajf, al. F&rneto št. 18, n. II.
Prosimo še vse zavedne Slovenke, da blsgovole prispevati kakim malim darom za kolo sreč'? !
Zavarovalnici za govejo živino v Škedcja je podelilo ministeratvo za poljedelstvo državno podporo 300 £.
Klub dramatičnih diletantov na Prošeku vabi svoje člene in gg. dijcke, da pridejo dasea ob 9. uri zvečer k nekemu važnemu posvetovanju, ki bo v restavraciji Starca na Prost k u.	_
Mar. delav. organizacija.
Narodna delav. organizacija priredi prihodnjo nedeljo, dne 11. julija t. 1. ob 5. uri pop. v »Narodnem domu« v Barko vi jah ljudsko veselico v prid štraj-kujočih tovarišev v Ajdovščini. Opozarjamo že danes vse tržaške, mestne in okoličanske tovariše na to zabavo in človekoljubno prireditev.
Darovi,
Za damski paviljon na sokolovi slavnosti darovali so :
Ia Opčin : gcc. Keber 2 vazi in 1 torto; ge. Jarašek 6 buteljk kraškega moškata, 1
kuglupf. in 1 potico; iz Sežane: ga. Rebek 1 steklenico maraskina, 1 -tekiemco tamc-rind*; ge. M Štolfa 2 steklenici pikolita. 1 šfca^o oišfcr.tO'; ga. M&horčič steklenico terana; g :. M. Pirje«c 1 steklenico m«*reskiaa ; ga. Kg2?č 1 uteklenico malno^ca; ga. Smac 1 st eklenico m&linovca; ga. J. Štolfa 2 buteljki rtf šitfc ; ga. R. Roučetj 2 steklenici erana; ga. Z. R.nčei? 1 steklenico terana; ga. P^b^r 1 K; g9. J. Renčel] 1 K ; g?. Dčlkot 1 K; g*. Macac 1 1 S; ga. Flore 80 vir.; gi. StrcarJ 1 K; g*. Samec 1 K; iz Bazo*:c ; ga. N. N. 6 K ; ga. Uhan 4 K; V-em darov.Vceru j i-rčca hals.
—	Knkor Ciril-Metodov dar — ita podarila g. VuČkov;č 5 K ia g. B č*k 5 K.
—	Z i m3Ško podružnico — s?. C,rila in Mttcda d ar'.rti g. Anton V.b vec 2 K. Denar b upra?a.
—	Z* svetcvanako podrnž:ico — sv, Cir. it Met, ?e nabrala v veseii družbi g> >picH >L:jc n c. fcltdečih gH : £g. Marceitn, Le»kctc. KocijnLčič. Habne, Andrej Rebek, Sug*. M&icfn po K 1*— glč. Ir. Leskovec 60 ud -. Jrcip^n^ 40 «tot. g. Čemič
j 40 ste t. g. Rupnik 50 »to t. gdč. N. N. 20 ! stot. g. Dujc 20 stot. Skupaj K 9 30. -Denar hrani uprava.
Vesti iz Goriške.
Iz Lokve na Krasu. — V torek, dne 29. juni & so je vrHla v naši vasi šoiika veselica, ki se je toliko v gmotnem kolikor v moralnem ozira obneila nad vse pričakovanje. Tu kajšnje vrlo učitelj«tvo zaslužuje za ta svoj trud vse primanje.
Predstavljala se je Adamičeva spezoigra „Slava cesarju Franca Jožefa I." ■ takim vspebom, da so bili prisotni stariši kar očarati. Poseb-jo je ugajal nastop ve j? kov in sirot. Vaem si Jahk.<j čital z obrazov, da so jim nudi v t&h o r. ških prizorih mnogo več, nego so pričakovali.
Prijetno dolžnost vršim, afco te v imenu lokavskib očetov in mater zahvaljujem vsem onim, ki so na ta aii drugi način blagohotno pripemogii, da ?e je ta slavnost tako kratno izvršila. — V prn vrsti gre zasluga na tem vspetu nsšemu delavnemu učitehstvu, ki je pokazalo, da ur. e;e in zna ceniti veliko vred-oest zbližanja šale in dema, katero je ravno s to veselico napravilo velik korak naprej po poti do popolnega eperazuma. Zahvaliti se mi je pa tudi najarčnejše cenjenima družinama MuhoviinFrankovičevi, ki sta biii na prirejanju in okraševanju slavnostnega prostora ter pegoščenja šolskih otrok učiteljatiu desna rjka. V pravo vspodbajo učiteljatvu in šolski mladini so take dobrotne r^ka poaebno še v tsm času, ko se še šola ne more ozirati na preveliko število pravih prijcteljev. Dal Beg. da bi kmalu prišel čas, ko »e o vsaki priliki zgane rako pridno, (kakor v teh dveh družinah) stotine in btotiae rok v skupnem delu za blagor naše mladine — naše bodočnosti !
Ob koncu bodi izrečena na t-m mestu najiskrenejša zahvala blfagorcdaemu gospodu Stef nu Paxim&diju na velikodušaema daru (40 K) v koriet tukajšnje šolske mladine. — Živeli posnemovalci !
Eden v imena mnog.h.
Brzovlak povozil dečka. M.nolo sobe to ob 7 in tri četi t zvečer se je pripetila v Sežani huda nesreča. Ekspresni vlak ki vozi iz Trsta da Dusaj je povozil 8 letnega dcčkff. Dečku je odrezalo noga in ga vsega zmečkalo- Ddčak je bil hipoma mrtev.
Vesti iz Kranjske
Brzovlak Je povozil minuli teden b'izu Ljubljane tri železc.šze deia?ceT rodom Hrvate, ki bo bili takoj mrtvi. Deiali so na železniški prog: ter gledaii za odišlim vlakom, Biitkavo je pridrdr.d brzovlak od zadej ter vse tri dela ca povozil.
V^sti iz Štajerske.
Rogaško Slatino ;e da 2. julija obiskalo 860 fctiank z 1115 oaebsmi.
Z vlaka je skočil blizu Studenca pri Mariboru 18ieten delavec Plattner. Obležal ^e mrte

MALI OGLASI
se računajo po 3 stot. besedo; mastno 9 iskane besede se računajo enkrat več. manjša pristojbina stane 40 stotink. — — P!ača se takoj. — — —
Mol Hnrl/Pr ^ prostorov, s zavesami in 1 ■vidi UUbiVCr koleaelj s kolesami na olja se prodasta za K 160.—. Hlev ulica del Bosco. 1224
Pl*nHo C O moderna spalna soba ter pohištvo rrUUd OC za kuhinjo, po zelo nizki ceni. — Kje ? pove Inseratni oddelek Edinosti pod Št. 1226.
Odda
a a meblovana soba, ulica Gaspare Gozzi bo 5t. 3, U. nad., vrata 5.

Neva prodajsiinica ur in dragocenosti
G. BUCHER
(ex drug Drag. Vekjeta)
CORSO štev. 33 — TSST
lajjrstl )if!ii]i ;nii]ii. Sliv 711]if,
Bahati Izbor zlatantno, srebmln«, drajocenoaU In žepnih ur. Kupuj* In zmenjujo staro zlat« In srebro z novimi predmeti. — Sprejema aaroSbe in popravlja vsakovrstno, srebmln« •'g žepne ure.	Osa* imtrs«, .
700
T ¥ S D K A
Nov avtomobil proda. Cena 2^00 kron.
Ponudbe pod šifro „A>TTO ^500", poštno-Iežeee Ljubljana.	1*223
šče
OD sposobna oseba za točiti vino v vino-b® toču (spazio vini). Od litra po dogovoru. Kavcija 400 kron. Naslov pri Inseratnem od-delkn Edinosti.	1216
Jako ugodna prilika!
manjkuje prostora, prodam 300 kvadratnih metrov poda iz amerikanč>kega mecesna, obojega zajeza, po nižji ceni od navadnega poda iz jelovine. Največja solidnost. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti.
1215
za gostilno s tridesetimi komadi
(gostilna).
se proda. Ulica Romagna št. 26
1219
UflTrpi pri Pošti v Kranjski gori na Gorenj-nU I LL akem odda več sob s hrano v najem toliko posameznikom kolikor družinam. — Postrežba točna. Cenp zmerne.	1220
i\ostoris
skladišče oblek za moške in dedke
Trst; via S, Giovanni 16; I. n.
(traven Bestarracije Cooperattva ei llaoke )
prodaja na mesečue ali tedenske obroke obleke iii povrsuike za mo§ke, perilo itd.
flajciogovomejše eene.
POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampa: v prv--m nadstropja
&X*UX*MUXitn*X***
|| Prodajainica manufaktur. blaga ft
Odda
qq meblovana soba takoj v najem. wC Ulica Cologna 25.
1214
Prodajo S6	cen^ l_klop» omara
n
K
n
ENRICO de FRANCESCHI
Gatteri 48.
in 2 tehtnici. Clica Giuseppe
1210
PrnHo C P dobroidoča mlekarna, ki prodaja rrUUd od vsakovrstna vina in pivo ter mrzla jedila. Naslov ulica Industria 55.	1209
Hiša na prodaj brežini. Hiša ima hlev,
vodnjak, tri kleti iu vse prostore spadajoče k gospodarstvu. Ponudbe na naslov Martin Pertot, Nabre-žina 159.	(1195)
Najkrasnejši izlet vrhku - železniška
postaja Divača. Solidna in hitra postrežba. Tekoča voda. Kopališče. Krasna senca polt g reke. Na razpolago je tudi \eČ zračnih sob za letoviščarje. Za-obilen obisk se prlpo.oča lastnik IVAN DUJC. (1196
— TJSST —
ulica Nuova 53 — vogal Piazza Goldonl
— s podružnico —
ulica delle Poste 10 - vogal ul. Valdlrlvo
Velika izbera bombaževin in volnenega JjžJ blaga, perila za moške, ženske in otroke,
pletenin, nogovic in drobnih
jj Cene nnerne. predmetov Cene ncenie.
n
K
i
m
4
st
>J*> vrt,

»mu$mx*
om
osa
■ v v
ISC6
^p lepa mebiiraaa in mirna soba. Po-vC nudbe pod ..Uradnik- na Edinost.
1211
tfniinnvnrlin ve5česa v j^gotovlianju bilance
|\IIJiyUVUUJU za Kon-umna društva in posojilnice išče za nekoliko dni „Gospodarsko društvo" v Koču (Istra). Plača po pogodbi.	1184
Potrebujem
Čevljarakfga pomočnika. Ulica
Arcata 19.
1217
MLAD URADNIK
ki dopisuje samostalno v slovenskem in hrvatskem jeziku ter pozna tudi nemški in italijanski jezik, se sprejme.
Ponudbe pod: „S. C. T. 2"
Poste restante, Glavna pošta, Trst.
Poskusite Fi- ^sltfifelfcS** ki j« naj-
aovo KAVO ff^alMUil flnsjil in nijzdr&vejši kavni pridatek. Dobiva so v vssb boljilb prodajalnicah. =====
Oglase treba aaslovljati na Interatni oddelek „Edinosti"
Smr Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL VaSENTIN!
Trst, ul. Giosue Cnrducci 31.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in Bolidno
po zmernih cenah
i
Edina od c. kr. namestništva avtoriza-vrna obrt za pokončavanje podgan, miši iieic, krtov In vseh mrčesov, stenic in vseh drugih živalic
CARLO JENULL
Delalnica In zaloga TRST, ulica Tesa
prvi urad za revizijo prizive in in|or
ITi
v davčnih zadevah

Esposito & Bassa
ulioa San Antonlo I. Trgovina manifaktat. bla^t in malih predmstoT ter sukna za žonske obisk«
Trst, ulica, deli'Istitnto IO, III., 5.
Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuj*
prizive proti pretiranim odredbinsm in pogrešenim klasifikacijam
Urad je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto od 9. ure preSp. do 1. p?p.

. • ,' v; •
'-■ 'i. . -
F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana
======= opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino ^^^^^^^^
Zarezanih strežnikov sistem Hanom, zidnkou prpe prste.
Peči, štedilnike itd. Takojšnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj.