Podobice v abecedniku. VII. v — vile. 1. Pripovedovanje. Zvesti bratje. %)b času košnjc prideta dva krepka mladeniča s Hrvaškega na Kranjsko, kjer je nianjkalo delavcev ter reeeta nekemu kmetu: ,,Hočeva vara ves čas travo kositi, ako nama daste živež in šo vsakemu deset goldinarjev plačila". ,,Deset goldinarjev vsakcniu je provoč", odgovori kraet, ,,obema deset bi bilo dosti". ,.Ne" — zavrneta mladeniča — ,,midva želiva ravno deset goldinarjev vsak, kajti drugače nania ni pomagano. Ako nama toliko nečete dati, bova s<> kani drugarn ponudila". „1 zakaj pa ravno vsakeimi 10 gld. ?'' vpraša kinet. ,,Glojte", odgovorita niladonic:a, ,,imava doma se jednega mlajšoga brata, ki je že 14 let star. Nek spreten kolar bi ga izueil kolarstva, a zahteva 20 gld. učnine. Toliko novcev pa naš oče nimajo in jih tudi nikakor ne zmorejo. Zato sva se starejša brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti". ,,Naj pa bo", rečc kraet, ,,zavoljo vajine bratovske ljubezni vania rad dani 20 gld., ako bodeta delala, da boni z vatna zadovoljen". Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala; v jutro sta prva vstajala in se zvočer zadnja vlegla. Ko j(> bila vsa košnja končana, izplača jinia kniet, za kolikor so se bili pogodili, in jima reče: ,,Vidva sta si placilo pošteno zaslužila, tukaj imata še vsak dva goldinarja po vrhu. Pouk: Zvesto so se ljubili bratje. Posneniajto jih, kajti Lepšega na svetu ni Nego bratje so zvesti. 2. Nazorni nauk. Vile rabijo posebno kosci in grabljevke ob košnji. Kosci pokose travo, a grabljovke pokošeno travo pograbijo z grabljami in v i 1 a m i v ograbke. Pokošeno travo tudi večkrat z vilami in grabljami obrnejo, da se hitreje posuši. Suho travo ali seno nalože potem z vilami na voz in jo peljejo domov. Tudi pri kidanji gnoja rabimo vile. Tu vidite narisane vile! Oglejmo si jib! Iz česa so vile? Kaj iniajo na konci? Z v i 1 i c a m i jeino nieso ali druge reei. Vilice so železne, iniajo roglje in losen ali železen rog. VIII. r — raglja. 1. Pripovedovanje. Mala deklica z žveplenkami. V velikih mestih, kjer je veliko bogastva še več pa revščine, prodajajo otroci ubogih roditeljev razne reči, da si s tem zaslužijo nekatere krajcarje. Bila je huda ziina in že se jo niracilo, ko je šla mala, uboga deklica bosa in gologlava po cesti. Imela je pač šlebedre na nogah, ko je šla od donia, a kaj ji je to koristilo! Bili so preveliki, in ko se hoče vozu ogniti, izgubi jednega, druzega ji pa odnese hudoben deček. Ker je bosa in ker je zelo rarzlo, zebe deklico. Nogi postaneta že rdeci in modri od mraza. V pletenici ima razne igrače kot raglje, konjičke itd., kakor tudi vec škatljie žvoplenk. Ves dan že blodi po mestn, a nic ne proda. Zaradi tega in ker je izgubila Jlebedre, boji se iti domov. Nikdo jo ninia donia rad, vso jo suje. Donia pa tudi ni ni(v: bolj toplo, kajti stanuje pod strcho in voter žvižga okrog njih. Od mraza vsa otrpnena se vsede v kot dveh hiš. Nogi potegno pod krilico, a zebe jo še bolj. Tudi roke ima že vse trde od mraza. Ah! Jedna žveplenka bi jo gotovo malo ogrvla, ako bi si le upala jo užgati. Jedno vzame, jo potegnt* in ,,rir !" kako to lepo gori! Res si roke malo ogreje, ko pa hoče še raalo noge ogreti, ugasne žvoplenka in deklica sedi zopet v temoti. Prižge drugo, tretjo ter sanja pri tcin o topli sobi, pečenki in več drugili prijetnih rečeh. Slednjič vidi cclo v blisči plamena svojo babico, katera jo ji> zolo rada imela. ,,Babica", vsklikne uboga deklica, ,,vzemi me seboj! Veni da odideš, ko ini zmanjka žveplenk. Izginila bo tudi toj)la peč, pečenka in vse, kar me danes razveseljuje!" Hitro prižge ostanek žveplenk, da bi babico pridržala. Žveplenke dajo tak svit, da je jasriejo kot bi bil beli dan. Babica se vsa sveti. Tudi ni bila še nikdar tako velika in tako lepa. Vzame malo deklico v svoje naročje in v srčnem veselji zleti kviaku. Deklica ne čuti več mraza, ne lakote, n<> strahu — bila je pri Bogu. Drugi dan dobe ubogo deklico z rdo cimi lici, smehljajočim obrazom — lnrtvo, zmrzneno. Poleg nje pa dobe pogorele žveplenke. Hotela se je ogreti, rekli so ljudje. Nihče pa ni vedel, kako sladko je sanjala uboga deklica. P o u k : Uboga deklica je veliko hudega pretrpela na svetu. Mraz, lakota in tepež je bilo pri njej nekaj vsakdanjoga. Vender je ostala poštena ter se spominjala dobrih naukov svoje babice, katera jo jo rada imela. Zmrznila je na cesti, vender pri tom ni nič trpela, ampak v lepih sanjah jo šla k Bogu, kajti: Mladine najlepša lepota je ta: Nedolžnost, ponižnost pa žlabtnost srca. 2. Nazorni nauk. Jedna najnavadnejših igrač jc raglja. Že niale otroke razveseljuje ropotanje raglje. Tu vam pokažem ragljo. Iz česa je raglja? Taraglja jotorej igraCa. Imaino pa tudi velike raglje, katere so nialo drugaee narejene in katere niso igračc,  ampak poinenijo nckaj prav žalo^tnega.  Veliki toden se spominjaino nainroč trp- ljenja našega odrešenika Jezusa Kristusa,oglaša žalostni glas raglje. Ko slišite iste kateri je za nas trpel, na križi umrl in potem iz groba vstal. Ko se prične Jezu- dneve žalostni glas raglje mesto veselega zvonjenja, spominjajte se trpljenja Jezusa sovo trpljenje, zavežejo v cerkvi v zna-Kristusa, hodite pridno v cerkev in molit menje žalosti zvonove in iz zvonika sepobožno. Lj. Stiasnv — Kainnik.