7-2006 18 Prebujeni beli zmaji Leto{njo zimsko sezono so opozorili nase {tevilni sne`ni plazovi  in  Miha Pav{ek planinstvo Med turnimi smu~arji `e dolgo ni bilo toliko veselja kot to pomlad. [e ve~, smu~anje se marsi- kje nadaljuje tudi v za~etku poletja. Nekatera osojna in z velikim zaledjem obilno »hranjena« sne`i{~a bodo vztrajala vse do konca poletja ali celo {e dlje. Razlog ve~ za nadaljevanje turno- smu~arskega ̀ iv`ava na priljubljenih smu~ ars kih terenih, po drugi strani pa tudi za skrb tistih, ki na kakr{en koli na~in skrbijo za varnost v gorah. Kdor se bo to poletje odpravljal prek strmih sne`i{~ ter plazovine brez tovrstnih izku- {enj, poleg tega pa tudi brez ustrezne opreme – in takih se vsako leto najde kar nekaj – bo v nahrbtniku poleg vsega drugega nosil tudi svojo glavo. Skratka, tudi te dni nikar v visokogorje brez cepina in njegove spremljevalke – ~elade! Za vse to pa je »kriva« leto{nja zima, ki je po {tevilnih zelenih predhodnicah, ki smo jim bili pri~a zadnjih petnajst let, spet pokazala zobe. Na to ka`ejo uradni in drugi meteorolo{ki podatki, ki jih uporabljamo za predstavitev vre- menskih zna~ilnosti »najtemnej{ega« letnega ~asa. V gorah lahko k zimi poleg novembra pri- {tejemo vsaj {e marec in pogosto tudi april, ko tam po ve~ini sne`i. V meteorolo{ki statistiki Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje je zapisano, da je gorsko vreme v zadnjem lanskem mesecu poleg ob~utno prehladnega vremena (to je bil tretji najhladnej{i december na Kredarici po letu 1955) zaznamovalo {e pogosto in obilno sne`enje, ki se je za~elo `e konec novembra 2005. @e takrat so ponekod zabele`ili rekordno novembrsko vi{ino sne`ne odeje (Ljubljana: 37 cm, Rate~e-Planica: 110 cm, Slovenj Gradec: 48 cm, Vogel: 152 cm). Januarja se je prehladno vreme v gorah nadaljevalo, padavin pa je bilo nekoliko manj od dolgoletnega povpre~ja. Toplotno »podhranjen« je bil tudi zadnji mete- orolo{ki zimski mesec, vendar v mejah obi~ajne spremenljivosti. Tudi prvi dve dekadi marca sta bili ob~utno prehladni in »namo~eni«, natan~- neje zasne`eni in ponekod, na primer na Voglu, je bilo snega celo preve~. Tudi aprila je zima {e opletala z repom, v za~etku meseca je sne`ilo tudi po ni`inah. Zadnji dan aprila so na Kreda- rici izmerili najve~jo vi{ino sne`ne odeje v tej Plaz pod Rombonom Tesne, Bav{ica 19 7-2006 zimski sezoni (480 centimetrov), skoraj meter nad povpre~no najve~jo vsakoletno vi{ino sne`ne odeje. Na Notranjskem smo imeli mo~- nej{o ohladitev s sne`enjem celo konec maja. Vrnimo se k su{cu; leto{nji bi si bolj zaslu- `il ime mokrec, saj je bila povpre~na mese~na koli~ina padavin v gorskem svetu severoza- hodne Slovenije in v Kamni{ko-Savinjskih Alpah prese`ena za ve~ kot 150 %. Ker je bila sne`na odeja `e od prej debela, so se med obilnimi padavinami v prvi dekadi marca in po njih (preglednica) spro`ili {tevilni sne`ni plazovi. Nekateri med njimi so se zelo pribli`ali svojim dotlej najve~jim znanim obsegom, drugi so skrenili z ustaljenih poti ali pa so se spro`ili prvi~. Poleg tega je kraj{a odjuga poskrbela tudi za to, da je bila `e tako te`ka sne`na odeja {e te`ja. Pod te`o snega se je sesedel marsikateri del ostre{ja, slabo vzdr`evan senik, staja ali kako drugo gospodarsko poslopje. Sne`ni plazovi so povzro~ili {kodo na raznovrstnih prometnicah in daljnovodih, dale~ najve~jo pa v gozdovih. @al sta v lavinskih nesre~ah pod Vi{evnikom v za~etku marca in pod Stor`i~em ob koncu prvomajskih praznikov preminila dva gornika, {tevilni primeri pa so se z nekaj sre~e, redkeje tudi znanja in pameti, iztekli brez huj{ih posle- dic. Da ni bilo {e ve~ lavinskih `rtev, gre pri- pisati temu, da je bilo v najbolj kriti~nih dneh vreme za obisk gora slabo. V obeh tragi~nih primerih se je potrdilo staro pravilo, da je treba nekaj dni po obilnem sne`enju pustiti gore in z njimi novi sneg, da »opravijo« svoje. Pozimi in zgodaj spomladi moramo po~akati najmanj nekaj dni (ali vsaj do prve odjuge), pozneje pa sta dovolj `e dan ali dva. Takrat je pa~ treba preusmeriti gorni{ko energijo v doline, pa naj bodo vr{aci {e tako vabljivi. Letos je sneg tudi marsikje po dolinah le`al ve~ kot 100 dni. Za ilustracijo: v Ljubljani so s 105 dnevi trajanja sne`ne odeje izmerili tretjo najve~jo vrednost po letu 1951, odkar je ta podatek na voljo. Vi{ina sne`ne odeje (cm) na izbranih opa- zovalnih postajah v za~etku marca 2006 (vir: ARSO, Urad za meteorologijo). Skupna višina snežne odeje 3. 3. (cm) 6. 3. (cm) Kredarica (2514 m) 285 400 Vogel (1535 m) 260 350 Krvavec (1740 m) 188 248 Predel (1156 m) 140 195 Vernerica/Uršlja gora (1105 m) 86 148 Vojsko (1070 m) 85 100 Rateče-Planica (864 m) 60 96 Regionalni pregled mar~nih sne`nih plazov izjemnih razse`nosti Logarsko dolino je doseglo ve~ plazov izpod Planjave, Brane in Mrzle gore. Strugo pod slapom Rinka je prekrila pribli`no 15 metrov debela plazovina in uni~ila brv. V za~etku junija so marljivi ~lani PD Celje-Matica nekoliko ni`e postavili novo. Doma~ini ne pomnijo, kdaj je V Koncu nad Kamni{ko Bistrico Lovska opazovalnica je »pre`ivela« 7-2006 20 bila narava nazadnje tako radodarna s snegom. Na Okre{lju je podrlo zgradbo ~istilne naprave, kot v ve~ini primerov pa so »odnesli najkraj{o« gozdovi. Nekaj plazov je bilo talnih; del plazo- vine je bil umazan, ker so bile v njem {tevilne primesi. Ni~ bolje ni bilo na sosednji, kamni{ki strani. Na {ir{em obmo~ju Kamni{kega sedla so se vzdol` letne poti spro`ili {tevilni plazovi in na debelo zasuli polo`nej{i svet Pastircev. Ve~ plazov je pri{lo tudi iz Bosove grape; plazo- vina se je zaustavila v hudourni{ki grapi tik nad Klinom. Manjkali niso niti Lazarjev in Kaptan- ski (oba sta pri{la v strugo Sedel{~ka) ter Bob- narjev plaz. Zadnji se je zaril globoko v gozd in se ustavil nedale~ od Lepega kamna. V Repov kot so pridrveli plazovi s Planjavskih zelenic in izpod Zeleni{kih {pic. Pri teh in nekaterih drugih je bilo mo~ na bli`njem drevju opaziti sledove udarnega vala, zna~ilnega spremlje- valca pr{nih plazov, ki so znani po tem, da so po razse`nostih med najve~jimi. Morda so bili najzanimivej{i, predvsem zaradi dostopnosti, ostanki plazov v Koncu. @e pred spodnjo postajo tovorne ̀ i~nice na Kokrsko sedlo nas je zaustavila plazovina ^ma`evskega plazu. V zatrepu je bil opazen ve~ kot 20-me- trski nanos plazov v izteku Kotli{kega grabna (zdru`eni so bili s plazovi z obmo~ja @mav~ar- jev). Ni~ manj ni po debelini in obsegu zaosta- jala plazovina izpod Kogla in Gamsovega skreta, ki je za~uda prizanesla lovski opazovalnici pod Malim grebenom. Jeziki vseh teh plazov so se v dnu doline zdru`ili. Plazove je bilo mo~ videti tudi v obeh Hudih grabnih in sosednjih grapah, ve~je pa na obmo~ju Kokrske doline. Del plazu iz Mihove grape je pre~esal zgornji del gozda in pristal v Kokrski grapi. Del ga je nekaj ni`e presko~il v levo grapo in »pobril« gozd. Eden izmed krakov tega plazu je »okamnel« le nekaj deset metrov nad spodnjo postajo `i~nice. Tudi Kurja dolina po razse`nosti plazov ni zaostajala: pri{li so iz ve~ine grap, med drugim tudi z Udi- ranja in Jermencev. Takih plazov oziroma posle- dic sne`ne zime ni bilo vse od zime 1950/51, ko jih je dokumentiral Pavel Kunaver (PV, {t. 2/1952); to nam omogo~a, da jih primerjamo z leto{njimi. Na obmo~ju Dleskov{ke planote so opazili tudi ve~je plazove z Dleskovca (tik nad planino Ravne) in bli`njega Lastovca. Tudi tam bodo imeli najve~ dela gozdarji. Prav v dno doline so prihrumeli tudi nekateri plazovi v Raven- ski Ko~ni. Spodnja postaja tovorne `i~nice na Ledine jo je odnesla le za las (naslednji plazovi bodo imeli prosto pot!), saj so se podrte bukve nanjo le naslonile. Sila plazov je vrgla nosilno jeklenico za drevesa. Plazovi na bli`njih meli- {~ih (Na prodih) so pri{li precej ni`e kot po navadi. Po navedbah jezerskih lovcev je bilo spomladi v plazovini veliko poginulih gamsov. Ni~ manj siloviti niso bili v za~etku marca plazovi v Karavankah, natan~neje, na njihovih ju`nih pobo~jih. Nekateri med njimi, na primer Zabre{ki plaz s Stola in plaz s Srednjega vrha na Begunj{~ici v Drago (dolg ve~ kot kilometer, njegovo ~elo je seglo do nadmorske vi{ine pri- bli`no 800 metrov) so prav tako dosegli doslej najve~je znane razse`nosti ali pa se jim pribli- `ali. Povzro~ili so predvsem {kodo v gozdovih ter razrili nekaj vlak in gozdnih cest. Cesto od Drage proti Poljski planini so »prebili« (na dveh mestih) {ele v drugi polovici maja. Zaradi ogolele podlage bo imela tam v primeru obilnih padavin v prihodnje ve~jo erozijsko mo~ tudi voda. Plaz pod Kokrskim sedlom 21 7-2006 Posebno poglavje so plazovi na obmo~ju Julijskih Alp; tam so najpogostej{i, a po navadi {e zdale~ ne tako obse`ni kot leto{nji. Po mnogih letih je bil izjemen plaz izpod Vratc nad Erjav~evo ko~o, ki je v celoti zasul parkiri{~e, del plazovine pa se je povzpel {e nekaj metrov navkreber proti ko~i. Tudi na vr{i{ki cesti, med prelazom in [upco na trentarski strani, sta bila dva ve~ja plazova, drugi tik ob spodnjem vhodu v stari predor. S seboj sta odnesla veliko drevja in se ustavila {ele dale~ pod cesto. Zaradi nekajdnevne zapore regionalne ceste ~ez Predel je bil najodmevnej{i mangartski plaz (V mlin~u), saj je {el ~ez obe cesti – mangartsko in predelsko – ter se ustavil {ele v tesneh Man- gartskega potoka oziroma na soto~ju s Prede- lico. Plazovi so bili tudi v zgornjem delu Lo{ke Koritnice; eden izmed njih je dosegel cesto. Z Rombona, natan~neje, po `lebovih in grapah izpod Roba in Velike Kanje, je {lo ve~ plazov, ki so ve~ kot 10 visoko in ve~ kot 100 metrov na {iroko zasuli reko Koritnico med Pustino in Klu`ami. V Mo`nici so se spro`ili ve~ji plazovi iz ostenij Rombona (Konj) in Jerebice v okolici po~itni{kega doma. Ve~ji plaz je prihrumel po Votlem plazu, drugi po `lebu pod naravnim mostom in tretji po `lebu pri Votli skali. Pod te`o sne`ne odeje se je vdala streha ene izmed tamkaj{njih po~itni{kih hi{ic. Plazovito je bilo tudi v Bav{ici, in to na obeh straneh doline; ve~jo {kodo so naredili plazovi na gozdnatih severnih pobo~jih grebena Svinjak–Bav{ki Grintavec. Ve~ jih je pri{lo po Mirniku (plazovina je segala do hudourni{kega nasipa nasproti planinskega u~nega sredi{~a MK PZS), prav tako po vseh grapah med Glavo nad Bav{ico in planino Bukovec. Planinska pot skozi Tesne bo zaradi obilice lesnih in kam- ninskih ostankov plazov {e nekaj ~asa te`ko prehodna. Doma~ini ne pomnijo tako velikega obsega plazov vse od leta 1982. Ve~ji plaz iz Komarja je pri{el tudi v zatrep Zadnjice. Polomil je veliko drevja in v celoti zasul planinsko pot na Luknjo oziroma Doli~. Plaz za plazom se je vrstil tudi v spodnjem delu Zadnji{kega dola, kjer prav tako ni bilo videti planinske poti. Veliko plazov je bilo na obmo~ju Skutnika v Kaninskem pogorju. Ve~ji, iznad planine Globoka, je zdrsnil v strugo Glo- bo{kega potoka in pri tem podrl ve~ sto kubi~- nih metrov drevja. Zanimivo je, da ni nobeden izmed `e znanih »veleplazov« na obmo~ju Lepene in So~e dosegel ceste Bovec–Trenta. Pa~ pa je plaz s Plaskega Kuka (Pod ru{o) nekoliko pred mostom ~ez korita Suhega potoka ve~krat zasul krajevno cesto So~a–Vas Na Skali. Tudi v sosednji dolini Lepene je nekaj plazov doseglo rob travnikov na dnu. Planina Kuhinja na ju`nem pobo~ju Krna nad istoimensko vasjo, predvsem njeni najza- hodnej{i stanovi, se je le z veliko sre~e izognila najhuj{emu. Tudi lokacija nove sirarne, ki jo prav zdaj dograjujejo, z vidika leto{njih plazov ni povsem varna. Nasprotno pa je z bli`njim planinskim zaveti{~em. Tokrat smo imeli Plaz s pobo~ij Krna je segel prav do planine Kuhinja Ostanki plazu pod Erjav~evo ko~o 7-2006 22 opravka s teko~imi plazovi mokrega snega, le manj{i del jih je bil me{anih zaradi suhega (pr{nega) snega vi{e zgoraj. Vpra{anje je, ali bi bila planina varna tudi, ~e bi prevladovali pr{ni plazovi suhega snega od obmo~ja pro`enja do ~ela. Tudi na {ir{em obmo~ju Bohinja je bilo nekaj nadpovpre~no velikih plazov. Zanimiv je bil plaz na zahodnem pobo~ju Lisca, ki je {el mimo stanov na planini Osredki. Utrl si je pot skozi gozd in pre~kal gozdno cesto ter se ustavil pod njo na nadmorski vi{ini pribli`no 1100 metrov. Ve~ji plazovi so se spro`ili tudi v dolu, ki vodi s planine Suha na sedlo ^ez Suho. Eden izmed njih se je ustavil prav blizu stanu jugovzhodno nad planino. Plaz izjemnih raz- se`nosti je pri{el tudi s pobo~ij Vrha Planje, zahodno od prevala Globoko. Pridrvel je prek planine Kal in se ustavil {ele v zgornjem delu @agarjevega grabna. Plazovi so bili krivi tudi za stalno zaporo istoimenske smu~arske proge na Voglu, saj so prinesli s seboj velikanske koli~ine primesi. Posebno poglavje pa je bila minula rekordno sne`na zima na Sne`niku. Tudi tam so se pro`ili nenavadno veliki sne`ni plazovi, ki si vsekakor zaslu`ijo omembo. Plazovi so bili {e marsikje drugod, tu smo nanizali le tiste, o katerih imamo razli~ne navedbe in vire, zato so vsa dopolnila in pri- pombe {e kako dobrodo{li. Ve~ino leto{njih sne`nih plazov si lahko podrobneje ogledamo tudi na spletni strani Gore ... ljudje (http://www. gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=6272). Minula zima vsekakor zahteva celovitej{i opis razse`nosti, vzrokov in posledic sne`nih plazov tudi zaradi prihodnjih podobnih lavinskih dogodkov in ne nazadnje premi{ljenega prostor- skega na~rtovanja. Ker so zdaj grape in plaznice o~i{~ene drevja, ki je tam raslo ve~ desetletij, je v prihodnje pri~akovati {e ve~ takih plazov, tudi ob manj{ih koli~inah snega. Prava {koda pa se je pokazala {ele, ko je plazovina po~asi skopnela, ~eprav bo marsikje do~akala sneg prihodnje zime. Zima 2005/2006 je pokazala, da tudi na son~ni strani Alp potrebujemo resno in dobro organizirano lavinsko slu`bo. Leto{nja poro~ila in opozorila so bila vse preve~krat pomanjkljiva in podcenjena; to je posledica odnosa pristojnih do te problematike. Pri sne`nih plazovih je naj- pomembnej{a preventiva in upati je, da se bodo odgovorni kon~no predramili in pri`gali zeleno lu~ za ustanovitev slu`be, ki ima v ve~ini sosed- njih dr`av `e ve~desetletno tradicijo. m Plaz v Repovem kotu  Vladimir Habjan