127 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118) OCENE IN PORO^ILA Hans-Dietrich Kahl, Der Millstätter Domitian. Abklopfen einer problematischen Kloster- überlieferung zur Missionierung der Alpenslawen Oberkärntens. Stuttgart: Jan Thorbecke Verlag, 1999. 118 strani, 9 slik. (V orträge und Forschungen / Konstanzer Arbeitskreis für Mittelalterliche Geschi- chte: Sonderband 46) V~asih je ‘e glasno izgovorjena beseda dovolj, da se spro‘i plaz. V zgodovinopisju so taki dogodki redki. Sam pravzaprav poznam le enega; ostanke petih besed na marmornem odlomku, ki ga je v skritem koti~ku millstattskega samostana na Zgornjem Koro{kem 1992 na{el Franz Glaser iz celov{kega de‘el- nega muzeja. S tem je spro‘il mednarodno diskusijo, v kateri je nedavno kot najbolj tehtno delo iz{la monografija izpod peresa gießenskega profesorja srednjeve{ke zgodovine Hansa-Dietricha Kahla. Kot kriti~en znanstvenik, ki se ‘e ves ~as svojega strokovnega delovanja posve~a tudi slovano- germanskemu prostoru v (zgodnjem) srednjem veku, je za~util potrebo, da raz{iri obmo~je svojega prou~evanja s polabskega ozemlja vse do vzhodnih Alp in tako zaobjame problematiko v celoti. ^e k temu pri{tejemo {e njegove obse‘ne {tudije o zgodovini srednjeve{kega misijonarjenja, ki so mu prinesle celo vzdevek “doktor teologije”, ter strastno iskanje druga~ne resnice, potem nas ne sme presenetiti, da je zmogel o petih besedah napisati knjigo. Lahko bi bila {e debelej{a, ~e se ne bi zaradi pomanjkanja denarja vse od 1996 medila v uredni{kem predalu. Zato jo je avtor mogel dopolniti le s kratkimi opozorili na poznej{e objave in s kratko diskusijo s tezami Karla Forstnerja in Axla Huberja. Knjiga je pisana polemi~no, nabita z idejami, primerjavami in histori~nimi modeli ter posega v naj{ir{o problematiko. V nadaljevanju bom prikazal samo njeno najo‘jo obravnavo Domicijanove zgodbe, kar pa {e zdale~ ne pomeni, da je knjigo zanimivo in koristno brati le zaradi tega. In kdo sploh je Domicijan? Neuradni svetnik, de‘elni zavetnik Koro{ke. Ljudsko izro~ilo ga ima za lastnika gradi{~a na hribu Hochgosch med Dravo in Millstattskim jezerom, po srednjeve{ki legendi pa je pri{el v Millstatt, tam pometel s poganskim malikovanjem in dal posvetiti cerkev. Ob njej naj bi bil pokopan. Ob njegovih relikvijah so ozdraveli {tevilni romarji. Danes lahko vidimo lobanjo, ki mu jo pripisujejo, in lobanjo domnevne ‘ene Marije, prekriti s ~rno tan~ico v stranski kapeli cerkve v Millstattu. Sedaj ‘e znameniti marmorni odlomek ima ostanke besed, ki jih je mogo~e brati kot: QUIESCIT DOMICIA / KAROLI IMPERATORIS / PAGANITA. Zapis Domicijanove legende (slovenski prevod opisa njegovega ‘ivljenja: A. Pleterski, Ecclesia demonibus addicta. Povedka o poganskem sveti{~u v Millstattu. – Zgodovinski ~asopis 48, 1994, 298), ki je nastal v drugi polovici 12. st., poro~a, da je bil na njegovem grobu vklesan v kamen napis, na katerem je pisalo tudi, kdaj je ‘ivel, a je bil ta del zaradi malomarnosti uni~en. Je odlomek s petimi besedami, ki ozna~ujejo ~as Domicijana, tisti manjkajo~i del, ki ga omenja legenda? In da bi bila zadeva {e bolj zapletena, to je danes edini del napisa, ki ga poznamo. Je Domicijan histori~na oseba ali zgolj samostanska izmi{ljotina iz 12. st.? Ta dilema razdvaja zgodovinarje ‘e skoraj stoletje. In kako nam jo razre{uje Kahl? Kot prvo si zastavlja vpra{anje, ali je napis zgodnjesrednjeve{ki original, ali pa morda mnogo poznej{i ponaredek. Kot je opozoril Axel Huber, so v ~asu okoli 1500 nastali v mil{tatski cerkvi nekateri sgrafiti, katerih ~rke so delno podobne tistim na marmornem odlomku. Kahlu se zdi neverjetno, da bi tedaj ponaredili odlomek, saj je to v nasprotju z nehistori~nim mi{ljenjem ~asa, nadalje z okoli{~ino, da je 1446 prav tam nastal krasen barvni nagrobnik Domicijana, pa tudi formulacija hic (re)quiescit ka‘e na starej{i ~as. Nadalje ni motiva, zakaj bi tedaj izdelali ponaredek. Prav tako se mu ne zdi nikakr{en protiargument originalnosti ugotovitev Karla Forstnerja, da po obliki ~rke ne ustrezajo tistim, ki naj bi veljale v cesarstvu. Zato ima napis za avtenti~en spomenik iz ~asa okoli 800 ali kmalu zatem (str. 19). To mnenje nato podkrepi {e s histori~nimi argumenti. Napis omenja nekega cesarja Karla. O morebitni dodatni oznaki ni sledi, niti na odlomku, niti ni zanjo prostora v mo‘ni rekonstrukciji celote. Pisec torej ni videl mo‘nosti, da bi zamenjali dva cesarja istega imena. To prav tako izklju~uje mo‘nost, da gre za mlad 128 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118) ponaredek, saj bi bilo potrebno lo~evanje od srednjeve{kih cesarjev z imenom Karel. Tudi v zgodnjem srednjem veku je bil kot drugi tega imena ‘e 875 kronan cesar Karel “Ple{asti”, kar je tako terminus ante quem za nastanek napisa. KAROLUS IMP(erator) je zato nedvomno cesar Karel “Veliki” in daje napisu terminus a quo. Primerjava srednjeve{ke legende z Vita Virgilii je po Kahlovem mnenju neutemeljena, saj ni filolo{ko utemeljena. S tem odpade domneva, da je poro~ilo o uni~enem napisu izmi{ljeno in samo prepisano iz Vita Virgilii. Zato meni, da odlomek pripada prav tistemu napisu, ki ga legenda omenja. ^as delovanja Domicijana je tako mogo~e okvirno postaviti v dobo s konca 8. stoletja in na za~etku 9. stoletja (str. 22). Za to obdobje pa je bilo Kahlu mogo~e opozoriti {e na eno strukturno ujemanje. Po pripovedi legende je bil Domicijan pokopan v kapelo poleg glavne cerkve v Millstattu. To ka‘e na ~as, ko je bilo {e neobi~ajno, da bi pokopavali laike znotraj cerkve, ~etudi so imeli tako visok polo‘aj kot Karel V eliki. [ele v 9. st. se je to na~elo za~elo zlagoma rahljati. Za 12. st. bi bil pokop takega odli~nika izven cerkve ‘e anahronizem. Zato tudi to opa‘anje govori proti temu, da bi bila legenda izmi{ljotina, ki bi bila pa~ narejena v duhu svojega, mlaj{ega ~asa. Tako Kahl sklene, da marmorni odlomek ka‘e, da je Domicijan histori~na osebnost iz karolin{kega ~asa (str. 23). V nadaljevanju primerja rekonstrukcijo napisa s poro~ilom legende o napisu. Iz vrstnega reda na{tevanja Domicijanove dejavnosti – zmaga nad poganstvom in spreobra~anje v kr{~ansko vero – pri prvem in drugi Kahl poka‘e, da avtor legende navaja besedilo napisa po samostanskem ustnem izro~ilu. Avtor legende se pri svoji zgodbi sklicuje tudi na starej{e spise, po Kahlovem mnenju bi {lo lahko za nek morebitni starej{i osnutek legende ali za opise ~ude‘ev. Vsekakor pa ni opaziti sledi neprekinjene pisne tradicije od Domi- cijanovega ~asa. Ko avtor legende spregovori o Domicijanovem krstu, oporeka mnenju tistih, ki trdijo, da je bil krstitelj sv. Rupert. Ta pripravljenost vztrajati pri resnici, ~eprav svojemu junaku vzame sijaj, ki bi mu ga lahko prinesel krst iz roke svetnika, je Kahlu odli~en dokaz resnicoljubnosti pisca in s tem argument proti domnevi o ponaredku. Po Kahlovem mnenju je mogo~e, da je bil Domicijan kr{~en v sklopu misijona, ki ni bil salzbur{ki. Dikcija legende ka‘e, da je bil Domicijan spreobrnjenec, kar se ujema z ljudskim izro~ilom, da se je odrekel poganstvu in sprejel kr{~anstvo (str. 30). Po presoji mo‘nosti njegovega porekla, se zdi Kahlu najbolj verjetno, da je bil Domicijan mogo~nik slovanskega izvora (str. 32). Sledi analiza besede paganitas. Tu zajema Kahl iz svojih bogatih izku{enj z obravnavanjem razmerja med pogani in kristjani ter med kristjani samimi. Poudari, da paganus ni povsem enako dana{njemu “pogan”. Tedanji viri namre~ nekr{~ene, ki jih {e ni zajel kr{~anski misijon, imenujejo gentilis. S paganus pa ozna~ujejo predvsem tistega, ki je bil neko~ `e kr{~en, vendar je od kr{~anske vere nato odpadel. Seveda je meja med obema izrazoma precej gibljiva in ne vedno dosledna. Na splo{no pa velja, da so gentiles pogani po svoji usodi, pagani pa po krivdi. Iz tega Kahl sklepa, da je imel Domicijan opravka s poganstvom odpadnikov od kr{~anske vere in nadalje, da zato ne pripada prvemu obdobju pokristjanjevanja, ampak {ele naslednjemu manj miroljubnemu (str. 35). Relativna kronologija, ki jo je Kahl tako pronicljivo vzpostavil, se zdi trdna. Bolj odprto se mi zdi vpra{anje absolutne kronologije, identifikacije s poznanimi dogodki. Kahlu se zdi samoumevno, da jo pove`e z Modestom, njegovo mo`no mu~eni{ko smrtjo, upori, ki jih omenja Conversio Bagoariorum et Carantanorum, slovanskim po`igom samostana v Bischofshofnu. Vsekakor je ta razlaga mo`na. Vseeno pa se mi zdi vredno pomisliti {e na eno mo`nost; da so pagani potomci vla{kega zgodnjekr{~anskega prebivalstva. Tudi njihovo nekanoni~no kr{~anstvo, ki v razmerah uni~ene cerkvene organizacije ni moglo biti druga~no, bi ustrezalo navedeni oznaki. Nato Kahl preide na o‘jo obravnavo srednjeve{ke legende. Tu je glavno jedro vpra{anje, koliko gre verjeti poro~ilu, da je Domicijan v Millstattu na{el cerkev, ki je bila prisojena malikom, jo o~istil in dal posvetiti Vsemsvetim. Pisec legende navaja zgled pape‘a Bonifacija IV., ki je rimski Pantheon posvetil Vsemsvetim in sv. Mariji. Admontski arhivar Johann Tomaschek pa je v decembrskem predavanju v Millstattu opozoril, da je dal taisti Pantheon postaviti rimski cesar Domicijan, kar je dodatna vzporednica millstattskemu Domicijanu. Po Kahlovi analizi virov iz 12. st. je bila millstattska cerkev posve~ena Vsemsvetim, Salvatorju – Bogu in Mariji. Pri tem se mu zdi omembe vredno, da je ista trojica omenjena v tretjem Bri‘inskem spomeniku (BS III: vrstice 43–45), v ~emer vidi dokaz za njeno starost. V na- daljevanju s primerjalnim gradivom poka‘e, da so Slovani v zgodnjem srednjem veku imeli sveti{~a in v njih podobe svojih bogov, kar dokazuje, da je v resnici obstajala mo‘nost, da je na nekaj podobnega naletel tudi Domicijan. Uni~evanje poganskih sveti{~ in postavljanje cerkva je seveda pogost topos v svetni{kih 129 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118) legendah, zato bi obstajala mo‘nost, da bi ga pisec Domicijanove legende povzel po predlogi iz neke druge legende. Vendar je pri tem uporabil za pogansko sveti{~e namesto obi~ajnih templum, fanum, delubrum povsem izjemno poimenovanje ecclesia, ki je sicer trdno povezano s kr{~anstvom. V tej izjemnosti uporabe besede ecclesia vidi Kahl dokaz za samostojnost pisca legende. In zakaj je ta izjemnost nastala? Kahl kot zasilno razlago sprejema mojo prvotno misel, da gre morda za kr{~ansko-pogansko sinkretisti~no cerkev (A. Pleterski, prav tam, 302). Sedaj lahko podam bolj{o re{itev uganke, ki sem jo pred kratkim predstavil Kahlu in se mu je zdela od vseh najbolj{a. Izhaja iz terenske prakse arheolo{ke topografije, ki ka‘e, da ljudsko izro~ilo z imenom cerkev ozna~uje ostanke starih zidanih stavb (npr.: Arheolo{ka najdi{~a Slovenije. – Ljubljana 1975, 203 – [martno v Tuhinju). Nastanek te predstave sega dale~ nazaj v tiste ~ase zgodnjega srednjega veka, ko so bile edine zidane stavbe, ki so jih ljudje poznali, cerkve in so si s cerkvijo zato razlagali vsako zidano stavbo. Ecclesia /demonibus addicta/ legende bi bila torej dobeseden latinski prevod cerkve /, v kateri so ~estili poganske bogove/ ljudskega izro~ila, ki ga je sli{al pisec. To pa ne pomeni samo, da je ~rpal tudi iz ljudskega izro~ila, ampak dodatno dokazuje, da si Domicijana ni izmislil. Dobimo celo namig o tem, kako si pogansko sveti{~e lahko predstavljamo. Ena mo‘nost je, da so ga vsaj delno povsem nanovo sezidali iz kamenja. Vendar bi bilo v tem primeru ljudem povsem jasno, da ne gre za cerkev. Tudi ni verjetno, da bi izro~ilo preprosto pome{alo poganski tempelj in neko propadlo cerkev 8./9. stoletja. Ob~utek za relativno kronologijo pisca legende, na katerega opozarja tudi Kahl, je vse preve~ izostren. Trenutno najbolj verjetna mo‘nost je, da so sveti{~e uredili v ostankih starej{e zidane stavbe, anti~ne ali poznoanti~ne. Pri tem ni nujno, da bi bila to zgodnjekr{~anska cerkev, lahko je {lo tudi za povsem navadno posvetno stavbo. Da so bile take preureditve mo‘ne, ka‘e primer s severne strani farne cerkve v Kranju, kjer je bilo v ostankih zgodnjekr{~anskega oktogona v 8./9. st. narejeno kuri{~e in morda so prav takrat ob njem postavili tudi nekaj lesenih stebrov (prim.: Zakladi tiso~letij. – Ljubljana 1999, 397). V odgovor na vpra{anje o mo‘nem resni~nem jedru Domicijanovega spopada s poganstvom Kahl navaja tri mo‘ne modele. Prvi je, da je pisec legende spojil sporo~ilo nagrobnega napisa s pseudoetimolo- gijo imena Millstatt (mille statue – tiso~ kipov) v zgodbo – po vzoru svojega ~asa – o vladarju, borcu s poganstvom. Drugi je, da je ~rpal iz krajevnega izro~ila in je Domicijan res pokon~al pogansko ~e{~enje. Tretji, da gre za osebni dodatek pisca. K temu Kahl dodaja topografski pregled okolice, predvsem z vidika ljudskega izro~ila o poganih, Ajdih. V lu~i zgornje razlage besede ecclesia ima odlo~ilno premo~ drugi model. Legenda ka‘e Domicijana kot ustanovitelja cerkve v Millstattu. Po Kahlovem mnenju obstaja mo‘nost, da bi ga povezali tudi s samostanom v bli‘njem Molzbichlu. Ob trikotu Domicijan – Molzbichl – Millstatt in iz okolnosti, da je Domicijan pokopan v Millstattu, Kahl izpelje nekaj pomembnih razmi{ljanj. K reprezentan~nemu pokopu sodi namre~ tudi mo‘nost, da ga neka duhovni{ka skupnost neguje in zanj liturgi~no skrbi. In ~e se je Domicijan tovrstni mo‘nosti v Molzbichlu odrekel, ali je potem obstajala v Millstattu skupnost redovnic? Dve enaki, so~asni redovni{ki skupnosti v tolik{ni bli‘ini (3,5 km zra~ne razdalje) se Kahlu ne zdita verjetni. Zato se mu zdi zelo sprejemljiva mo‘nost, da je v Millstattu obstajala ‘enska samostanska skupnost. Navaja, da so redovnice lahko skrbele za liturgi~ne pripomo~ke, sodelova- le pri sestavljanju liturgi~nih rokopisov in razvoju kr{~anske terminologije v doma~em jeziku. Poudarja, da so v tedanjih ~asih pogosto celo kot prve ustanavljali ‘enske samostane in navede primer Meklenburga. Po Kahlovi navedbi je Salvatorjev patrocinij pogost za samostane, tudi ‘enske, ki so bili ustanovljeni pred 900 (str. 72 s). Zagotavlja pa, da s tem razmi{ljanjem ne dokazuje tudi porekla ‘enskega samostana v Millstattu, ki je poznan v 12. st. Obratno, celo opozarja, da je v karolin{ki dobi zaradi strogih reform propadlo veliko samostanov. In samostan v Molzbichlu je nedvomno propadel. Nazadnje se Kahl spopade z vpra{anjem, kak{no vsebino ima oznaka dux, ki jo je pisec legende dodal Domicijanu. Kahl opozarja, da pi{~eva navedba, da gre za kneza Karantanije, pomeni samo to, da si pisec v 12. st. ne~esa drugega sploh ni mogel predstavljati za osebo z vzdevkom dux, ki je pokopana na ozemlju, ki je tedaj ‘e pripadalo Koro{ki. Tudi sicer je po Kahlovem oznaka podro~ja vladanja anahronisti~na za karolin{ki ~as. Zato meni, da ne spada k prvotnemu izro~ilu, dux pa je le privatna predstava o statusu Domicijana, ki jo je ustvarilo izro~ilo (str. 79 s). Glede na delovanje Domicijana Kahl sklepa, da gre za ~loveka z visokim dru‘benim polo‘ajem. Nato pretresa mo‘nosti slovanskega poimenovanja: ‘upan, ban, vladika, knez. Na koncu se mu zdi verjetno, da je {lo za bana ali nekakega regionalnega kneza politi~ne enote, ki naj bi nastala tako, da bi po 772 bajuvarski knez Tassilo Karantanijo razdelil na ve~ delov (str. 90). 130 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118) Taka razlaga predpostavlja model, po katerem je sprva dobr{en del vzhodnih Alp zavzemala velika kne‘evina Karantanija, ki so jo nato Bajuvari nasilno razkosali na ve~ manj{ih kne‘evin, ki so se pozneje spet zdru‘ile v ve~jo Karantanijo. Model ni verjeten, ker ni skladen s poznanimi razvoji zgodnjefevdalnih slovanskih dr‘av, kjer je dobro razviden njihov postopen nastanek iz manj{ih delov, ne pa kot velika entiteta ‘e na samem za~etku (prim. npr.: Wolfgang H. Fritze, Probleme der abodritischen Stammes- und Reichsverfassung und ihrer Entwicklung vom Stammesstaat zum Herrschaftsstaat. – v: Siedlung und Verfassung der Slawen zwischen Elbe, Saale und Oder, Giessen 1960, 141–219). Ker pa so Kahlova razmi{ljanja o dru‘beni mo~i Domicijana dobro utemeljena, njegov model potrebuje samo manj{i popra- vek. Zado{~alo bi, ~e si predstavljamo, da Domicijanova kne‘evina ni nastala z razpadom obse‘ne Karan- tanije, ampak je ob njej obstajala ‘e od prvega ~asa politi~nega organiziranja alpskih Slovanov v ve~je teritorialne enote. Potem se nam tudi misijonarjenje Modestove skupine pri Karantancih in v Liburniji – ozemlju Domicijanovega gospostva – ne bo zdelo ni~ nenavadnega. Knjigi je Kahl dodal {e besedilo Domicijanove legende neznanega pisca: v latinskem originalu in nem{kem prevodu. Nadalje je slikovno predstavil Millstattsko okolico in slovansko poganstvo ter mar- morni odlomek z obravnavanim napisom. Delo zaklju~uje zelo koristen seznam histori~nih imen in nekaterih klju~nih pojmov kot: dux, ecclesia, paganitas itd. Kahlova knjiga ni izziv samo s svojo vsebino, ampak ‘e s tem, da sploh je. Po nenapisanem pravilniku razvoja znanstvenih spoznanj je namre~ mo‘no ne upo{tevati nekaj, kar uradno {e ni bilo objavljeno, ko pa je knjiga na mizi, postane njeno sporo~ilo neizogibno; stara podoba razvoja slovanskih kne‘evin v vzhod- nih Alpah potrebuje temeljite izbolj{ave. Zato trdno verjamem, da daje Kahlovo delo izredno pomembno spodbudo nadaljnjim raziskavam. Andrej Pleterski Du{an I. Sindik, Pisci srednjovjekovnog latiniteta : Knji‘evnost Crne Gore od XII do XIX vijeka. 1. zvezek. Cetinje : Obod, 1996, 267 strani. Po razpadu Jugoslavije le redke zgodovinske publikacije, tiskane v Srbiji ali ^rni gori, zaidejo k nam. Res je tudi, da se je na podro~ju ZRJ tiskarska produkcija zelo zmanj{ala; kljub temu je iz{lo nekaj zanimivih knjig tudi iz starej{ih zgodovinskih obdobij. Tako mi je preko osebnega poznanstva uspelo dobiti zanimivo publikacijo ~rnogorskih srednjeve{kih virov. Du{an Sindik je pripravil za tisk pisce srednjeve{ke latin{~ine na podro~ju ^rne gore. V njej objavlja 49 tekstov razli~ne vsebine, ki so nastali na podro~ju ^rne gore od 9. do 15. stoletja. Ker gre za tekste z izjemno zgodovinsko tematiko, je vredno na njih opozoriti. Najve~ latinskih tekstov je nastalo na podro~ju Boke Kotorske. Kotor je s svojim podrejenim avtonomnim polo‘ajem v srbski srednjeve{ki dr‘avi bil eden najuglednej{ih mest v ju‘nem delu Jadranskega morja. V eliko podobnih latinskih tekstov je verjetno nastalo tudi v Baru, sredi{~u nad{kofije, toda zaradi vojnih pusto{enj je veliko te dragocene pisne dedi{~ine propadlo. Nekaj manj{ih fragmentov se je ohranilo {e na podro~ju Ulcinja in Budve. V publikaciji objavljeni teksti potrjujejo obstoj pisane besede na podro~ju ^rne gore od zgodnjega srednjega veka dalje. Vendar teh ohranjenih besedil ne moremo opredeliti kot knji‘evnost v smislu lepe, uglajene besede v prozi ali poeziji. Toda ~eprav se je ohranilo le majhno {tevilo besedil, prav ti teksti dokazujejo, da je v dolo~enih dru‘benih sredinah (cerkveni krogi, fevdalci, bogati me{~ani) na podro~ju mest ob jadranski obali bila pismenost in knji‘evna izobrazba na relativno visokem nivoju. O tem pri~ajo napisi na cerkvah, nagrobni napisi, letopisi, liturgi~ne knjige, zakonski predpisi, notarske bele‘ke in pravno-zgodovinski spisi. Na tleh ^rne gore sta se od davna sre~evala dva civilizacijska kroga: vzhodni in zahodni. Najprej je tu tekla administrativna, nato {e politi~na meja vzhodnega (bizantinskega) in zahod- nega (rimskega) cesarstva, a kasneje meja znotraj kr{~anske religije: vzhodne (pravoslavne) in zahodne (rimokatoli{ke) kr{~anske cerkve. V novem veku pa je na teritoriju ^rne gore tekla meja med dvema sredozemskima velesilama: osmanskim cesarstvom in bene{ko republiko. Posledica konfliktov in spopa- dov, ki so nastali zaradi kri‘anja interesov dveh civilizacij, je relativno majhno {tevilo ohranjenih kulturnih spomenikov, predvsem knji‘evnih del.