STROKOVNE REŠITVE ZA GRADNJO CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE V ZALOGU KMALU V JAVNI RAZPRAVI
Brez hrupa in smradu
Ljubljanica spada med precej umazane reke, saj je vanjo speljan Ijubljanski kanalizacijski sistem. Reka onesnažuje tudi Savo, zlasti ob sušnih obdobjih, ko je manj vode v strugi. Zato so se že okoli leta 1970 pričele priprave na gradnjo čistilne naprave v Zalogu; v srednjeročnih načrrih občin in mesta je predvidena faza prve gradnje čistilne napra-ve, dokončali pa naj bi jo v naslednjih letih, kar je tudi nakazano v Ljubljani 2000. H gradnji te naprave zavezuje naše mesto tudi samou-pravni sporazum o zaščiti reke Šave, ki so ga podpisaie vse jugoslovan-ske občine, Iežeče ob tej reki.
Čistilno napravo, ki je objekt regionalnega pomena, naj bi gradili v dveh fazah. V prvi naj bi postavili napravo, ki bi mehan-sko izločala iz vode trdne snovi, in pa napravo za obdelavo blata. S tem naj bi zmanjšali količino organskih snovi v vodi za okoli 25 odstotkov. To pa ne bo dovolj v tistem obdobju, ko sta gladini rek nizki. Takrat bodo mehansko čiščen je dopolnili še s kemi jskim. S tem se bo učinek čistilne na-prave povečal na 60 odstotkov, obratovan je pa bo seveda dražje. V drugi fazi naj bi poskrbeli za biološko čiščenje odpadne vode (z mikroorganizmi). Voda, ki bo" potovala skozi vse te postopke,
bo predvidoma očiščena 90-od-stotnc. Izločeno vodno blato bo speljano po cevovodih v zaprta gnilišča, kjer bo potekal raz-krojni proces. Gniliščni plin bo vseboval okoli 70 odstotkov me-tana in bo uporaben za ogrevan je naprave.
Po zdajšnjih predvidevanjih naj bi stroški za gradnjo prve faze znašali nekaj večkot 9,5 mi-lijarde dinarjev, denar pa naj bi zagotovili mesto Ljubljana (30 odstotkov), vodna skupnost Ljubljanica-Sava (prav toiiko), drugo pa bodo bančni krediti.
Že v prejšnjih pripravah so krajani Zalogazahtevali, da tnora biti pri gradnji čistilne naprave
uporabljena taka tehnologija, ki bo preprečevala osmrajevanje in hrup v okolici. V tem delu naše občine je že tako in tako zbrano na kupu več onesnaževalcev. Strokovnjaki iz Vodovoda-Ka-nalizacije zatrjujejo, da se bo tema dvema problemoma mo-goče izogniti. Ža zgled so navedli čistilno napravo na Brodu v Šen-tvidu, ki ne povzroča nikakršnih nevšečnosti bližnjim stanoval-cem, zgrajena pa je bila že pred 30 leti.
Pravijo, da pri vhodu v čistilno napravo ni pričakovati smradu, saj je voda tam še sveža in ne nagnita; kljub tetnu bodo grablje v zaprtem prostoru, prav tako pa naj bi bile — na zahtevo našega izvršnega sveta — pokrite tudi črpalke. Zaprta bosta tudi pre-snova in obdelava blata. Zgradba bo zvočno temeljito izolirana, kompresorji, ekspan-zijski motorji in turbine bodo stali na elastičnih podstavkih, kar vse naj bi blažilo hrup. Vsa či-stilna   naprava   bo   obdana   s
pasom listnatega drevja in iglav-cev.
Naš izvršni svet je 8.. marca obravnaval strokovne rešitve za gradnjo čistilne naprave v Zalo-gu. Ugotovil je, da so bile upoš-tevane zahteve krajanov in da ni ovir za javno razgrnitev teh reši-tev in za pripravo lokacijskega načrta. Menili pa so, da je treba gradivu dodati pojasnilo, zakaj naj bi naprava stala prav na tem mestu in ne tri kilometre dlje od naselja, kot je bilo tudi že pred-lagano; obenem pa so zahtevali, da so pokriti vsi tisti deli naprave, za katere obstaja zgolj sum, da bi lahko zasmrajevali okolico, ne pa da so, kot je zapisano v gra-divu, pokriti »po potrebi«.
Še vedno pa ni popolnoma rešen odvoz odpadnega blata na odlagališče gospodinjskih od-padkov ob Cesti dveh cesarjev. Vozili naj bi ga sicer v nepro-dušno zaprtih vozilih, vendar bi se ti kamioni morali izogibati na-selij. Krajani Zaloga so sicer že več let opozarjali na nujnost po-sebne ceste za zaloško industrijo, vendar do uresničitve ni prišlo. Kot najboljša možnost se za zdaj ponuja usposobitev poljske poti, ki se izogiba naselju. To pot bi uporabljali tudi pri gradnji cen-tralne čistilne naprave.
DARJA JUVAN