STROKA Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 23-32 23 a mendments to the l ibrarianship a ct and s chool l ibraries Keywords school libraries, legislation, education, librarianship, Librarianship Act Romana Fekonja Spremembe z akona o knjižničarstvu in šolske knjižnice Izvleček Šolske knjižnice in knjižničarji delujejo v sistemu vzgoje in izo- braževanja, zato to področje sistemsko ureja zakonodaja s podro- čja izobraževanja. Pedagoški poklici so regulirani, zato sta stopnja in smer izobrazbe strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju predpisani in določeni z zakonom, kar velja tudi za knjižničarja. Strokovno pa šolske knjižnice ureja in umešča v knjižnični sistem tudi knjižničarska zakonodaja. Zaradi te dvojnosti se je pogosto pojavljala dilema, kateri zakon in kateri predpisi, pravilniki veljajo za šolske knjižnice. V zakonodaji so se pojavljali predpisi in pogo- ji, ki so si bili v nasprotju. Decembra 2015 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu, za katerega ugotavljamo, da je nasprotja in nepravilnosti odpravil, pred šolske knjižničarje pa postavil nove strokovne izzive. Lahko trdimo, da je zdaj zakonodaja s področja izobraževanja in knjižničarstva usklajena. Ključne besede šolske knjižnice, zakonodaja, izobraževanje, knjižničarstvo, Zakon o knjižničarstvu UDK 027.8(497.4):34 Abstract School libraries and librarians work within the education system, which is why this area is systemically regulated by education legislation. Pedagogical occupations are regulated and hence the level and course of the education of professional staff within the education system are prescribed and laid down by law, which also applies to librarians. School libraries are also professional- ly regulated and integrated into the library system by library legislation. Due to this duality, a dilemma often arose as to which law and which regulations or rules apply to school libraries. The legislation contained conflicting regu- lations and conditions. In December 2015, the Act Amending the Librarian- ship Act entered into force; it has been established that this act eliminated contradictions and irregularities, while posing new professional challenges for school librarians. It can be said that the legislation on education and librarianship is now harmonised. 24 STROKA Romana Fekonja: s premembe Zakona o knjižničarstvu in šolske knjižnice UVOD Šolske knjižnice so umeščene v dva sistema, znotraj katerih morajo delovati. So neločljivi del šole in vzgojno-izobraževalnega dela na šoli, zato to področje sistemsko urejajo zako- nodaja s področja izobraževanja, v prvi vrsti Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), in vsi predpisi, ki izhajajo iz te zakonodaje. Po strokovni plati pa morajo šolske knjižnice slediti knjižničarskim pravilom, priporočilom in smernicam, saj umeščene so v knjižnični sistem, ki ga ureja Zakon o knjižničarstvu (v nadaljevanju ZKnj). Do sprejema Zakona o spremembah in dopol- nitvah Zakon o knjižničarstvu (v nadaljevanju ZKnj-1A) smo ugotavljali več neskladij in celo nasprotujočih si predpisov v zakonodaji. V postopku medresorskega usklajevanja so bila ta neskladja odpravljena. V nadaljevanju bosta predstavljena oba sistema, v katerih deluje šolska knjižnica, in na koncu tudi spremembe v ZKnj-1A, ki se nanašajo na šolske knjižnice oz. na delo šolskega knjižničarja. šOLSKA KNj Iž NIc A V DVeh SISTemIh 'š olski' sistem – ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Šolske knjižnice so obvezni sestavni del šolske- ga sistema oz. sistema izobraževanja. Šolska knjižnica je podpora vzgojno-izobraževalnemu procesu v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Je informacijsko središče in s svojimi storitva- mi zadovoljuje potrebe svojih uporabnikov (učencev/dijakov, strokovnih delavcev na šoli in drugih). Šolske knjižnice in šolski knjižničarji deluje- jo v sistemu vzgoje in izobraževanja, zato to področje sistemsko ureja šolska zakonodaja oz. zakonodaja, ki ureja področje izobraževanja, v prvi vrsti Zakon o organizaciji in financiran- ju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in drugi predpisi. V 68. členu ZOFVI 1 je izpostavljeno, da ima šola knjižnico, kar pomeni, da mora 1 68. člen ZOFVI (knjižnica): Šola ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-do- kumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. vsaka šola imeti šolsko knjižnico, da je knji- žnica obvezni sestavni del vzgojno-izobra- ževalnega dela v šoli (po Steinbuch, 2011). V podzakonskih predpisih pa je določeno, kakšni so pogoji za delovanje šolske knjižnice in za dejavnosti, ki jih izvaja šolska knjižnica oz. šolski knjižničar. Steinbuch (2011) izpostavlja, da šolska knjižni- ca s svojo organiziranostjo in programom dela učence vzgaja in izobražuje v redne uporabni- ke knjižnice, njenega gradiva in informacij na način, da jih seznanja z osnovami informacij- ske pismenosti z namenom, da jim bo branje, obisk in uporaba knjižnice in informacijskih virov postala vseživljenjska navada in potreba. Steinbuch (2011) piše o šolski knjižnici v dveh sistemih ter da se je pedagoška vloga šolske knjižnice uveljavila s formalnimi dokumenti in strokovnimi priporočili. Ker šolska knjiž- nica uresničuje naloge na področju vzgoje in izobraževanja in je sočasno del knjižničnega sistema, je opredeljena v obeh zakonodajah, šolski in knjižničarski. Izpostavljena (Steinbuch, 2011) je tudi pogosta težava, ki se pojavlja v praksi. Pogosto slišimo, da šole od financerja ne prejemajo namenskih sistemskih sredstev za delovanje šolskih knjiž- nic (tudi za pridobivanje knjižničnega gradiva), vendar je z zakonom določeno, 2 da šole iz pro- računa prejemajo sredstva tudi za delovan- je knjižnic. To pomeni, da bi morali ravnatelji iz šolskega proračuna nameniti ustrezen delež finančnih sredstev za delovanje knjižnice in nabavo knjižničnega gradiva. Pomemben člen zakona je tudi določilo, ki med zaposlene v vzgoji in izobraževanju uvrsti knjižničarja. 3 2 81. člen ZOFVI: Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja: med navede- nimi dejavnostmi so tudi informacijsko-dokumentacijska dejavnost in delovanje šolskih knjižnic ter mediotek. 3 92. člen ZOFVI: Vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v javnem vrtcu oziroma šoli opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih šol, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole. Strokovni delav- ci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektiv- nost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno av- tonomni. Nadalje zakon določa, da morajo imeti ustrezno izobrazbo, določeno s tem zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom. Ker šolska knjižnica uresničuje naloge na področju vzgoje in izobraževanja in je sočasno del knjižničnega sistema, je opredeljena v obeh zakonodajah, šolski in knjižničarski. 25 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 23-32 Pedagoški poklici so regulirani, zato sta stop- nja in smer izobrazbe strokovnih delavcev (ka- mor se uvršča tudi knjižničar) v vzgoji in izo- braževanju predpisani in določeni z zakonom, kar velja tudi za knjižničarja. Zahtevani so: 4 1. ustrezna stopnja in smer izobrazbe (za knji- žničarje bibliotekarska, dosežena s študijem ali dopolnilno), 2. pedagoško-andragoška izobrazba za vse, ki izvajajo pedagoški proces ali pri njem sode- lujejo, 3. strokovni izpit, ki se opravlja, ko sta do- sežena prva dva pogoja, in se na področju šolstva opravlja samo enkrat ne glede na stopnjo izobrazbe ali poklic (npr. za učitelja, knjižničarja, svetovalnega delavca). Knjižničar – strokovni delavec s takšno zahte- vano izobrazbo je eden od temeljev sodobne šolske knjižnice. Tako je zapisano tudi v Ku- rikulu KIZ za osnovno šolo (2008, str. 4): »Te- melj šolske knjižnice sta usposobljen knjižni- čar in organizirana zbirka knjižničnega gradiva in informacij za poučevanje in učenje, ki jo potrebujejo učenci, učitelji in drugi strokovni delavci šole. Knjižnično zbirko dopolnjujejo različni pripomočki in oprema za pridobivanje in uporabo informacij, šolski knjižničar pa or- ganizira knjižnično dejavnost tako, da podpira učenje v okviru pedagoških ciljev šole.« Steinbuch (2011) ugotavlja, da s temi predpisi zakonodaja s področja izobraževanja šolskemu knjižničarju zagotavlja status pedagoškega delavca, saj je uvrščen med zaposlene v vzgoji in izobraževanji, ki izvajajo ali sodelujejo pri vzgojno-izobraževalnem in drugem stro- kovnem delu v šoli. Za opravljanje tega dela pa mora imeti enako stopnjo izobrazbe kot učitelj in svetovalni delavec. Podrobneje smer izobrazbe določajo pravilniki o smeri in stopnji izobrazbe strokovnih delavcev glede na vrsto šole (osnovna, srednja poklicna, gimnazija itd.). Šolska knjižnica pa mora biti organizirana v skladu s potrebami šole in knjižničarskimi strokovnimi pravili in priporočili. 4 Povzeto po pravilnikih o smeri in stopnji izobrazbe stro- kovnih delavcev v različnih stopnjah šol (2011). Knjižničarski sistem – ministrstvo za kulturo Šolska knjižnica je del Knjižničnega informa- cijskega sistema in del knjižničarske stroke, saj se ravna po načelih, pravilih in priporočilih bibliotekarstva. Šolske knjižnice ni brez stro- kovno urejene knjižnične zbirke, ki je temeljno orodje za delo. Če želimo v polni meri učiti uporabnike uporabe knjižnice, moramo zato imeti strokovno postavljeno in urejeno zbirko oz. šolsko knjižnico. Tudi Steinbuch (2011) navaja: »Knjižničarska stroka s strokovnimi priporočili, ki veljajo za vse vrste knjižnic, pomaga razvijati tudi šolske knjižnice, da so del knjižničnega sistema. Knjiž- nice uporabljajo enotna pravila in standarde za strokovno obdelavo knjižničnega gradiva, da lahko kroži in omogoča izmenjavo informacij in virov med knjižnicami različnih vrst. S knji- žničnimi storitvami pa knjižnice svojim upo- rabnikom zagotavljajo pridobivanje gradiva in informacij, ki jih potrebujejo za zadovoljevanje svojih potreb. Čeprav šolske knjižnice uresni- čujejo cilje in naloge na področju vzgoje in izobraževanja, jih knjižničarska stroka pomaga razvijati s strokovnimi priporočili.« Po ZKnj-1 je bilo opredeljeno, da so tudi šol- ske knjižnice opravljale knjižnično dejavnost kot javno službo. To pa je velikokrat sprožilo posamezne dileme in pogovore o tem, koliko sta šolska knjižnica in njeno gradivo javna, katerim javnostim sta namenjena. zAKON O KNj Iž NIč ARSTVU – z KNj-1 Zakon o knjižničarstvu je bil sprejet leta 2001, kar kmalu pa se je pokazalo, da nekatere rešit- ve niso bile najbolj optimalne, in začele so se pripravljati spremembe in dopolnitve ZKnj-1. V 15 letih je bilo imenovanih in oblikovanih več delovnih skupin, ki so imele nalogo pripra- viti osnutek besedila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. Vmes so se dogajale še spremembe na resornih minis- trstvih 5 in tako so delovne skupine prenehale s 5 Združitev ministrstev (Ministrstvo za kulturo in Ministr- stvo za izobraževanje, znanost in šport) in potem kasneje ponovna razdružitev. Šolska knjižnica je del Knjižničnega informacijskega sistema in del knjižničarske stroke, saj se ravna po načelih, pravilih in priporočilih bibliotekarstva. 26 STROKA Romana Fekonja: s premembe Zakona o knjižničarstvu in šolske knjižnice svojim delovanjem, imenovane so bile nove, z drugimi predstavniki in podobno. Knjižnična dejavnost je zakonodajno in resorno umeščena v delovno področje Direk- torata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo. Slednje pa je bilo tudi zadolženo za pripravo besedila Zakona o knjižničarstvu in kasneje tudi Zakona o spremembah in dopol- nitvah Zakona o knjižničarstvu. »Knjižnice so institucije, ki imajo večstoletno tradicijo in sodijo med najstarejše storitvene dejavnosti na področju kulture, izobraževan- ja in znanosti,« je zapisano na spletni strani Ministrstva za kulturo. Slovenska knjižnična dejavnost se je v pretek- losti postopoma razvila v sistem, primerljiv s knjižničnimi sistemi drugih držav, ki je povezal vse vrste knjižnic v medsebojnem sodelovanju in poenotenih strokovnih standardih. To je smiselno in zelo uporabno z vidika končne- ga uporabnika, ki ima manj težav pri iskanju informacij v različnih knjižnicah. Dolgoročno gledano je to velika prednost. Že najmlajše uporabnike začnemo učiti uporabe knjižnice, kasneje skozi izobraževanje pa uporabnik to znanje samo nadgrajuje in ima temeljno znan- je, da se lahko znajde v vsaki vrsti knjižnice: splošni, šolski, visokošolski, specialni in nacio- nalni (po 7. členu ZKnj-1). Knjižnice opravljajo svojo dejavnost skladno s potrebami okolja, tako da zbirajo, obdelujejo, hranijo in predstavljajo knjižnično gradivo, in- formacijske vire in informacije ter omogočajo dostop do njih in njihovo uporabo (povzeto po spletni strani Ministrstva za kulturo/Knjižnič- na dejavnost). Zakonodajo s področja knjižnične dejavnosti pripravlja in ureja Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s preostalimi ministrstvi. Dejavnosti Ministrstva za kulturo na področju knjižnične dejavnosti so (povzeto po spletni strani Ministrstva za kulturo): • oblikovanje in spremljanje zakonodajne ure- ditve s področja knjižnične dejavnosti,  • spremljanje in analiziranje razmer na pod- ročju knjižnične dejavnosti, priprava meril za (so)financiranje kulturnih projektov in programov s področja knjižnične dejav- nosti, analiz, informacij, poročil in drugih gradiv za lastne potrebe ter potrebe vodstva ministrstva, drugih notranjih organizacij- skih enot in organov v sestavi ministrstva,  • priprava predlogov gradiv s knjižničnega področja, ki jih obravnavajo Vlada Repub- like Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije ter njuna delovna in svetovalna telesa, oblikovanje mnenj k takšnim predlo- gom gradiv,  • priprava strokovnih in pravnih podlag s področja knjižnične dejavnosti,  • priprava razvojnih projektov za uveljavitev kulturne politike s področja knjižnične dejavnosti,  • oblikovanje in sprožanje pobud ukrepov za spodbujanje razvoja nacionalne knjižnice, splošnih knjižnic in specialnih knjižnic v kulturnih ustanovah ter sodelovanja knjiž- nic v vzajemnem bibliografskem sistemu,  • sodelovanje z drugimi državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter s Centrom za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici glede vprašanj sistema javne službe na področju knjižnične dejavnosti,  • sodelovanje z domačimi in mednarodnimi vladnimi in nevladnimi strokovnimi organi- zacijami, združenji ter njihovimi delovnimi ali strokovnimi telesi s področja knjižnične dejavnosti,  • priprava predlogov letnih in večletnih načr- tov (so)financiranja kulturnih programov in projektov s področja knjižnične dejavnosti,  • samostojno opravljanje in sodelovanje pri izvajanju proračuna v delu, iz katerega se zagotavljajo sredstva za (so)financiranje kul- turnih programov in projektov s področja knjižnične dejavnosti,  • sprotno in periodično ocenjevanje namena, zakonitosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev na področju knjiž- nične dejavnosti,  • vodenje predpisanih evidenc in sodelovanje pri oblikovanju skupnih podatkovnih baz. SpRememBe IN DOpOLNITVe zAKONA O KNj Iž NIč ARSTVU Zelo dolgo pričakovan je bil končno oblikovan osnutek besedila Zakona o spremembah in 27 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 23-32 dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. Konec leta 2015 (4. 12. 2015) je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu, ki je začel veljati 15 dni po objavi. Razlogi za spremembo ZKnj-1 6 je Državni zbor Republike Sloveni- je sprejel jeseni leta 2001 (Uradni list RS, št. 87/01). Od uveljavitve Zakona o knjižničarstvu dalje so se pri njegovem izvajanju pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki so predvsem po- sledica potrebe po uskladitvi zakonskih določil z drugimi relevantnimi zakonskimi predpisi ter njihovi prilagoditvi spremenjenim razme- ram in ugotovljenih zahtev po prilagoditvi in poenostavitvi določenih postopkov. Novela ni želela spreminjati zakonskih rešitev, ki so se v praksi izkazale kot ustrezne, prinesla pa je nujne rešitve, katerih namen je bil od- praviti ugotovljene nepravilnosti in izboljšati knjižnično dejavnost ter odpraviti neskladja med Zakonom o knjižničarstvu ter preostalimi področnimi in specialnimi zakoni. Steinbuch (2011) ugotavlja, da so nekatera zakonska določila ZKnj-1 ostala na papirju in v praksi niso zaživela, kar pripisuje predvsem neusklajenosti med obema ministrstvoma, ki skrbita za šole in knjižnice. To kaže, da država nima mehanizma, ki bi zagotovil učinkovito medresorsko usklajevanje. Poglavitna rešitev predlaganih sprememb in dopolnitev ZKnj-1 je, da se odpravi ugotovlje- ne nepravilnosti, izboljša knjižnično dejav- nost in zagotovi večjo strokovnost ter boljše kompetence strokovnih delavcev, ki opravljajo knjižnično dejavnost. Zakon tako ne spreminja zakonskih rešitev, ki so se v praksi izkazale kot ustrezne, prinaša pa rešitve, katerih namen je izboljšati knjižnično dejavnost. Predlagane spremembe naj bi med drugim zagotovile ustreznejše pogoje za uprav- ljanje in delovanje knjižničnega informacijske- ga servisa ter za hitrejše in transparentnejše potrjevanje finančnih načrtov nacionalne knjiž- nice in knjižničnega informacijskega servisa. 6 Povzeto po delovnih in spremnih gradivih ob sprejemanju besedila ZKNJ-1A. S spremembami je bilo med drugim potrebno: 7 • uskladiti določbe za izvajanje knjižnične de- javnosti za knjižnice, ki ne izvajajo knjižnič- ne dejavnosti kot knjižnične javne službe, ampak kot javno službo na drugih področjih (šolstva, znanosti, kulture …). Ureditev v za- konu je treba prilagoditi sistemom, ki veljajo za izvajanje javnih služb na področjih, kjer delujejo; • zagotoviti, da se bodo bibliotekarski izpiti lahko opravljali na podlagi podzakonskega predpisa ZKnj-1 in ne več v skladu z do- ločbami samoupravnega sporazuma iz leta 1980; • določbe glede povezovanja knjižnic in knjižničnih delavcev zaradi razreševanja strokovnih vprašanj in soudeleženosti pri razvoju knjižnične dejavnosti uskladiti z določbami Zakona o društvih. Ena od temeljnih pomanjkljivosti obstoječega zakona je bila, da ni ustrezno razmejil med knjižnično javno službo in knjižnično dejav- nostjo, ki se izvaja v sklopu druge javne službe, kar je povzročalo težave pri izvajanju zakona predvsem šolskim in specialnim knjižnicam. Zakon o knjižničarstvu je v 39. členu uzakonil državni bibliotekarski izpit kot licenčni izpit, ki je po vzoru drugih profesij vstopni pogoj za zaposlene, ki opravljajo strokovno knjižničar- sko delo. Opravljen bibliotekarski izpit je tudi pogoj za nadaljnje imenovanje zaposlenih v višje bibliotekarske strokovne nazive. Podrob- nejše določbe o bibliotekarskem izpitu naj bi določil pravilnik o bibliotekarskem izpitu, ki bo zagotovil enotnost pogojev glede usposob- ljenosti strokovnih delavcev v različnih vrstah knjižnic ter omogočil opravljanje strokovnega knjižničarskega dela v kateri koli vrsti knjižni- ce, ki knjižnično dejavnost opravlja kot javno službo, s tem pa tudi olajšal prehodnost kadrov med različnimi vrstami knjižnic. Do zdaj je pomenilo prehajanje med vrstami knjižnic pre- hajanje med različnimi sistemi in ob menjavi je bil zaposleni vedno na začetku – kot novinec v stroki kljub večletnemu delu v knjižnici. Ni bilo možno medsebojno priznavanje pridoblje- nih strokovnih nazivov in tudi opravljenega strokovnega oz. bibliotekarskega izpita. 7 Izpostavljene so spremembe, ki se dotikajo dela šolskega knjižničarja. Steinbuch ugotavlja, da so nekatera zakonska določila ZKnj-1 ostala na papirju in v praksi niso zaživela, kar pripisuje predvsem neusklajenosti med obema ministrstvoma, ki skrbita za šole in knjižnice. 28 STROKA Romana Fekonja: s premembe Zakona o knjižničarstvu in šolske knjižnice Cilji sprememb ZKnj-1 so bili zastavljeni z namenom: • ohraniti doseženo enotnost knjižničnega sistema in izboljšati pogoje za delovanje knjižničnega informacijskega sistema, • izboljšati transparentnost delovanja sistema, • spoštovati avtonomijo stroke, • izboljšati možnosti za čim bolj usklajen razvoj knjižnične dejavnosti na celotnem območju Slovenije, • upoštevati avtonomijo drugih področij oz. področnih ureditev (lokalne skupnosti, univerze, izobraževanje, raziskovalna dejav- nost ...). postopek priprave besedila zakona Postopek (povzeto po Zakon, 2016) za pripra- vo sprememb in dopolnitev se je začel v letu 2011 na 46. seji Nacionalnega sveta za knjiž- nično dejavnost. Septembra 2012 (na 50. seji) so bili potrjeni nabor potrebnih sprememb in njihove prioritete. Oktobra 2012 je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 8 ime- noval delovno skupino za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o knjižničarstvu. Leta 2013 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slo- venije in področji kulture ter izobraževanja sta (spet) ‚padli‘ pod svoje ministrstvo. 9 Posledič- no je prenehal mandat prejšnji delovni skupini in minister za kulturo je imenoval novo delov- no skupino za pripravo sprememb in dopolni- tev Zakona o knjižničarstvu v drugačni sestavi, kot je bila prvotna. 10 Priprava zakona je potekala na podlagi usmeri- tev, ki jih je potrdil Nacionalni svet za knjiž- nično dejavnost 11 na 50. seji 24. septembra 2012. Ministrstvo za kulturo je prvi predlog besedila sprememb in dopolnitev zakona predstavilo članom Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost 18. junija 2013 na 54. 8 Takrat je bilo ministrstvo ‘združeno’ – kultura in izobraže- vanje sta bili delovni področji enega/istega ministrstva. 9 Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. 10 Brez predstavnikov šolskih knjižnic oz. Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. 11 Strokovno in posvetovalno telo Vlade RS za odločanje o strokovnih zadevah na področju knjižnične dejavnosti. seji. V zvezi z določbami o osebnih podatkih je potekalo tudi predhodno usklajevanje z In- formacijsko pooblaščenko (sestanek 27. marca 2013, pisni odziv 20. junija 2013). Skladno s prejetimi pripombami je posebna strokovna komisija oblikovala spremenjeno besedilo, ki ga je Ministrstvo za kulturo dalo v (prvo) javno obravnavo 15. januarja 2014 z objavo na splet- ni strani ministrstva ter z objavo dokumentov na portalu e-demokracija. V razpravo so bili z neposrednim povabilom k predložitvi pripomb in posredovanjem mnenja vključeni: • nevladne organizacije, • predstavniki zainteresirane javnosti, • predstavniki strokovne javnosti, • združenja občin. Po koncu javne obravnave, ki se je zaključila 21. februarja 2014, je ministrstvo predloge z javne razprave kot tudi preostale prispele predloge v javni obravnavi skrbno preučilo. Za razjasnitev izpostavljenih predlogov so se predstavniki ministrstva z namenom, da bi oblikovali čim boljši predloga besedila ZKnj- -1A, sestali z nekaterimi deležniki oziroma njihovimi predstavniki. Ministrstvo je spremenjeni predlog besedi- la zakona dalo v ponovno (oz. drugo) javno obravnavo, ki je potekala od 6. 5. do 5. 6. 2015. Oblikovan je bil delno spremenjen predlog, sledil pa je postopek na Vladi Republike Slo- venije. V okviru tega postopka je potekalo tudi medresorsko usklajevanje, med drugim tudi z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Junija 2015 je bila imenovana delovna skupina 12 za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o knjižničarstvu, katere koordinator- ka je dr. Vesna Čopič. Ta delovna skupina je besedilo osnutka ZKnj-1 dopolnila in spreme- nila tako, da je bilo usklajeno z zakonodajo s področja izobraževanja. Potrebna je bila tudi konceptualna spremem- ba – delitev na dva dela knjižnične dejavno- sti: knjižnična javna služba in kot knjižnična dejavnost, potrebna za izvajanje osnovne 12 V njej so bili med drugim tudi predstavniki Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Urada za razvoj izobraževanja, Službe za razvoj kadrov, Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih in Direktorata za visoko šolstvo. 29 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 23-32 dejavnosti, ter tako dano izhodišče, da sta ta dva dela različno urejena. Tako je bilo v nadaljevanju besedila ZKnj-1A laže reševati področja, kjer se zakonodaji razli- kujeta glede šolskih knjižnic. SpRememBe z A š OLSKe KNj Iž NIce V praksi in dejanskem delovanju šolskih knjižnic se ne spreminja nič. Spremenjeni in dopolnjeni zakon zdaj sledi dejanskemu delovanju. Lahko rečemo, da so zdaj zakonske rešitve ustrezne in takšne, kot se dejansko v praksi dejavnost izvaja. Šolska knjižnica ni samostojna knjižnica in kot taka ne opravlja javne službe, ampak je neločljivo vpeta v delo šole oz. vzgojno-izobraževalnih zavodov. ZKnj-1A je kot novost prinesel ta zapis in to dikcijo. Še bolj je obvezal resorno MIZŠ, da ‚skrbi‘ za šolske knjižnice: razvojni načrt, izva- janje statističnih meritev, inšpekcija, pravilniki ipd. Že v začetku besedila ZKnj-1A (pri 1. členu) je sprememba, in sicer je dodan člen 1. a, ki loči knjižnice, ki izvajajo javno službo, in tiste, ki izvajajo knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja. V obrazložitvi členov (povzeto po delovnem gradivu, 2015) so zapisali: »Knjižnično dejav- nost izvajajo tudi knjižnice, ki v bistvu ne izva- jajo knjižnične javne službe, ampak podpirajo druge dejavnosti ali so celo sestavni del javnih služb na drugih področjih (izobraževanje, znanost …).« Šolske knjižnice ne izvajajo (več) knjižnične de- javnosti kot javne službe, ampak kot knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja. S to formu- lacijo je zapisano točno to, kar opravljajo šolske knjižnice – podporo vzgojno-izobraževalnemu procesu na šoli oz. vzgojno-izobraževalnem zavodu. V 2. členu je nato opredeljeno: »Knjižnična dejavnost, ki je javna služba, zajema: • zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredo- vanje knjižničnega gradiva, • zagotavljanje dostopa do knjižničnega gra- diva in elektronskih publikacij, • izdelovanje knjižničnih katalogov, podat- kovnih zbirk in drugih informacijskih virov, • posredovanje bibliografskih in drugih infor- macijskih proizvodov in storitev, • sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij, • pridobivanje in izobraževanje uporabnikov, • informacijsko opismenjevanje, • varovanje knjižničnega gradiva, ki je kultur- ni spomenik, • drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo. Knjižnična dejavnost, potrebna za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraže- vanja, izhaja iz potreb te dejavnosti in zajema posamične, z njo povezane naloge iz prejšnjega odstavka ter glede na te potrebe tudi druge naloge, določene s področnim zakonom …« Glavni razlog (povzeto po delovnem gradivu DS MIZŠ), da se je Zknj-1 doslej v šolskih knjižnicah slabo uresničeval ali se pa sploh ni, je bil namreč prav ta, da so šolske knjižnice organizirane v okviru in po parametrih drugih javnih služb, npr. javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, ki ima svoje lastne zakonitosti. Najpomembnejša je ta, da gre pri teh knjižnicah za podporno dejavnost, ki nima lastne organiziranosti in je podvržena pravilom, ki veljajo za glavno dejavnost, katere del je. Kolikor gre za različna pravila oziroma sisteme (npr. glede organiziranosti, način delo- vanja, strokovnih delavcev ipd.), pride v prime- ru dualne ureditve, to je, da je npr. knjižnična dejavnost hkrati obravnavana kot knjižnična javna služba in javna služba na področju vzgoje in izobraževanja, do neusklajenosti in posledično do nespoštovanja določb, ki urejajo knjižnično javno službo. Novost ZKnj-1A je na novo dodan razdelek III. a KNJIŽNIČNA DEJAVNOST, POTREB- NA ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. Ta razdelek ‚ureja‘ 13 delovanje šolskih knjižnic. Če pogledamo besedilo prejšnjega ZKnj-1, je bilo pri posameznih členih oz. odstavkih zapi- sano, da določene stvari za šolske knjižnice ne 13 Lahko rečemo tudi usklajuje delovanje šolskih knjižnic z zakonodajo in predpisi s področja izobraževanja (MIZŠ). Šolska knjižnica ni samostojna knjižnica in kot taka ne opravlja javne službe, ampak je neločljivo vpeta v delo šole oz. vzgojno- izobraževalnih zavodov. 30 STROKA Romana Fekonja: s premembe Zakona o knjižničarstvu in šolske knjižnice veljajo ali pa so urejene drugače. Zdaj je vse to, kar je urejeno drugače, že urejeno v zakonodaji s področja izobraževanja, izpostavljeno v tem razdelku (III. a). Zakonodaja obeh področij (šolske in knjižničarske) je usklajena in ne bo (več) prihajalo do dvoumnih rešitev ali razlag. Dodan je nov 39. c-člen, ki se glasi: »(pogoji) Knjižnica, ki izvaja knjižnično dejavnost, po- trebno za izvajanje javno financirane osnovne dejavnosti pravne osebe, mora imeti: • ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva • ustrezno usposobljene strokovne delavce • ustrezen prostor • ustrezno opremo • ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti • usposobljenost za vključitev v nacionalni vzajemni bibliografski sistem. Pogoj iz druge alineje ureja za šolske knjižnice predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Minister, pristojen za izobraževanje in zna- nost, sprejme v soglasju z ministrom, pristoj- nim za kulturo, na osnovi strokovnih podlag, ki jih pripravi nacionalna knjižnica, in ob pred- hodnem mnenju Nacionalnega sveta za knjiž- ničarstvo enega ali več pravilnikov, s katerimi podrobneje določi pogoje iz prvega odstavka. Ti pogoji so lahko različni tudi za skupine knjižnic znotraj posameznih vrst knjižnic.« Pravilniki, s katerimi se urejajo pogoji za delovanje knjižnic, ki so izvajalke knjižnične dejavnosti, potrebne za izvajanje osnovne dejavnosti drugih pravnih oseb (npr. šol), naj bi bili usklajeni s potrebami in zmožnostmi sistemov, v katere te osebe sodijo (npr. izobra- ževalnega sistema). Določanje teh pogojev za knjižnice s področja izobraževanja in znanosti mora biti v pristojnosti MIZŠ. Minister, pristojen za izobraževanje in zna- nost, pa izda pravilnike iz 39. c-člena najkas- neje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. 14 14 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakon o knjižničar- stvu je bil objavljen v Uradnem listu št. 92/15 (2. 12. 2015), začel pa je veljati 15. dan po objavi. Ugotavljanje izpolnjevanja teh pogojev se bo izvajalo v primeru šolskih knjižnic ob vpisu šol v razvid izvajalcev javno veljavnih vzgojno- -izobraževalnih programov, njihovo trajno izpolnjevanje pa bo predmet inšpekcijskega nadzora. 15 Majda Steinbuch (2011) je ugotavljala, da »nadzor nad šolskimi knjižnicami in s tem nad izvajanjem informacijskega opismenjevanja ne poteka, čeprav ga oba zakona pripisujeta šolski inšpekciji. Inšpektor, pristojen za šolstvo, iz- vaja nadzor nad izvrševanjem določb ZOFVI, vendar še nismo zasledili, da bi izvajali nadzor nad delovanjem šolske knjižnice.« Prinaša pa ZKnj-1A eno zelo pomembno določbo (39. č-člen in prehodne določbe), da se v roku 3 let od uveljavitve Zakona o spremem- bah ZKnj vse šolske knjižnice vključijo v nacio- nalni vzajemni bibliografski sistem (COBISS). To pa v tem trenutku predstavlja velik korak in tudi veliko delo za šolske knjižnice in same šolske knjižničarje, ki še niso del vzajemnega bibliografskega sistema. Velik korak v smislu pozitivnega koraka naprej v kakovosti kataloga in tudi pozitivna sprememba za končnega upo- rabnika, ki bo po prehodu vseh šolskih knjižnic v sistem COBISS, ta sistem začel spoznavati že v otroških letih in nato bo svoje znanje samo še nadgrajeval in poglabljal. Iskanje informacij in uporaba vseh vrst knjižnic bosta lažja, saj bo v vseh knjižnicah enak sistem. V šolskih knjižnicah so knjižnični katalogi skoraj povsod računalniški, vendar pa se zdaj v glavnem uporabljata dve različni programski opremi, COBISS in program Winknj. Odloči- tev o vključitvi vseh šolskih knjižnic v COBISS je utemeljena tudi s tem, da ta sistem razvija država oziroma njen javni zavod IZUM. V času delovanja delovne skupine na MIZŠ v postopku medresorskega usklajevanja je 15 Tega bodo izvajali predstavniki Inšpektorata RS za šolstvo in šport, ki je organ v sestavi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Inšpekcijski nadzor je že zdaj v pristoj- nosti Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, vendar pa inšpektorat doslej ni izvedel nobenega rednega ali izrednega nadzora, ker niso bili zagotovljeni pogoji, ki bi to omogočali. Po eni strani so bili pogoji za izvajanje knjižnične javne službe za šolske knjižnice prezahtevni (izpolnjevala jih ni nobena), po drugi pa ni bila zagotovlje- na strokovna podpora, ki bi ga omogočala. Redni nadzor knjižnic bo potekal v okviru rednega nadzora šol. ZKnj-1a prinaša eno zelo pomembno določbo, da se v roku 3 let od uveljavitve Zakona o spremembah ZKnj vse šolske knjižnice vključijo v nacionalni vzajemni bibliografski sistem (Co Bi SS). 31 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 23-32 nastala tudi analiza izvajanja zakonodaje za šolske knjižnice. Na podlagi te analize in dru- gih dokumentov bo nastala strategija razvoja šolskega knjižničarstva. Na podlagi te strategi- je pa bo potem vsaka šolska knjižnica izdelala svoj razvojni načrt, ki naj bi bil del razvojnega načrta šole oz. vzgojno-izobraževalnega zavo- da. To je zapisano v dodanem 39. e-členu. »(razvojni dokumenti šolskih knjižnic) Minister, pristojen za izobraževanje, sprejme strategijo razvoja šolskih knjižnic v sodelovan- ju z nacionalno knjižnico in pristojnim razvoj- nim in svetovalnim javnim zavodom ter po pridobitvi predhodnega mnenja Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost iz 48. člena tega zakona ter po izteku obdobja, za katero je bila strategija sprejeta, poročilo o njeni uresničitvi. Na osnovi strategije iz prvega odstavka sprej- mejo šole po pridobitvi strokovnega predloga nacionalne knjižnice triletne razvojne načrte svojih knjižnic in po preteku tega obdobja po- ročila o njihovem uresničevanju. Če ima šola program razvoja šole, je načrt njegov sestavni del.« MIZŠ (povzeto po delovnem gradivu DS MIZŠ) ponovno uveljavlja dolžnost strateškega načrtovanja razvoja šolskih knjižnic, in to tako na makro-, to je nacionalni ravni kot tudi na mikro- oz. izvedbeni ravni. V preteklosti so razvojni načrti za šolske knjižnice obstajali in so tudi bistveno prispevali k razvoju stan- dardov za šolske knjižnice (npr. Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih knjižnic iz leta 1995, ki je opredelil cilje in naloge, ki so presegli sprejete standarde in normative iz konca osemdesetih let). S tem namenom se uvajajo ponovno, a tokrat tudi v povezavi z dolžnostjo šol, da tudi one sprejemajo triletne razvojne načrte razvoja svojih knjižnic. SKLep Pred nami so novi izzivi in nove naloge, ki nam jih vsem nalaga ZKnj-1A. Vse spremembe bodo zagotovo dvignile kakovost dela v vseh šolskih knjižnicah, bodo pa od knjižničarjev zahtevale veliko naporov in strokovnega dela. Tudi to bo priložnost za strokovno izpopolnje- vanje in s tem dviganje kakovosti storitve šol- skih knjižnic za naše uporabnike. Tako bomo lahko še z večjo gotovostjo rekli, da smo nare- dili res vse, kar je v naši moči, da smo učence in dijake usposobili za samostojne uporabnike (vseh vrst) knjižnic in za samostojne uporab- nike informacij, kar je izjemno pomembno v današnjem sodobnem svetu, ki ga zaznamuje poplava informacij. Zato je še bolj pomembno, da se vsak posameznik v tem svetu znajde. Delovna skupina za pripravo sprememb in dopol- nitev ZKnj na MIZŠ. Interno gradivo. Ljubljana, avgust 2015. Knjižnična informacijska znanja: cilji in vsebine za osnovno šolo (2005). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 6. 2016 s spletne strani: http:// www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageu- ploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/ Knjiznicna_inf_znanja.pdf. Knjižnična informacijska znanja: cilji in vsebine za osnovno šolo (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridob- ljeno 17. 6. 2016 s spletne strani: http://www. zrss.si/pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_infor- macijsko_znanje_os-sprejeto.pdf. Knjižnično informacijsko znanje: gimnazija: kuri- kul (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 5. 9. 2011 s spletne strani: http:// portal.mss.edus.si/ msswww/programi2011/programi/media/pdf/ un_gimnazija/k_kn-jizn_inf_znanje_gimn.pdf. Ministrstvo za kulturo. Knjižnična dejavnost. Pri- dobljeno 17. 6. 2016 s spletne strani: http://www. mk.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_ kulturno_dediscino/knjiznicna_dejavnost/ Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. Pridobljeno 17. 6. 2016 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/ mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonoda- ja/Zakoni2015/ZKnj_5_5_2015.pdf. Steinbuch, M. (2011). Šolska knjižnica in knjižničar v sistemu. V: Šolska knjižnica 21, št. 1 (2011), str. 17–25. Šolska knjižnica – kako naj začnem, gradivo za seminar ZRSŠ. Ljubljana, 2016. Viri 32 STROKA Romana Fekonja: s premembe Zakona o knjižničarstvu in šolske knjižnice Zakon o knjižničarstvu (predstavitev sprememb in dopolnitev). Gradivo s predstavitve 20. 1. 2016. Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Minis- trstvom za kulturo. Zakon o knjižničarstvu – ZKnj. (2001). Uradni list RS, št. 87 in št. 96/2002. Zakon o knjižničarstvu (2016). Predstavitev spre- memb in dopolnitev. Ljubljana, Skupnost občin Slovenije, Ministrstvo za kulturo, 20. 1. 2016. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izob- raževanja (1996). Uradni list RS, št. 12. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu – ZKnj-1A. Uradni list RS, št. 92/15. Ro Ma Na Fe Ko NJa, univ. dipl. bibliotekar, prof. slov., pedagoška svetovalka za knjižnično dejavnost pri ZRSŠ. Naslov: Zavod RS za šolstvo, OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor E-naslov: romana.fekonja@zrss.si