Strašni pigiji zumnjega poso- Obiastniki bi radi vsako sfvnr izrabili v pomoč in proslavo današnjega režima in tako so tudi o zunanjem posojilu, sklenjenim s privatno amerikansko bančno skupino, govorili kot o nekakem dokazu ugleda in zaupanja, ki naj bi ga uživala SHS vlada v inozemstvu in posebej še v Ameriki. Znano je, da se je finančni minister zamanj trudil, dobiti posojilo od kake vlade, bil je W Londonu in Parizu, vračal se je praznih rok in tokrat so privatni kapitalisti in špekulanti napravili z državo SHS dobro kupčijo. Pri tujih vladah SHS finančni mioister nima zaupanja in kredita in razumljivo je tudi. da zasebni kapital in tuji špekulanti ne gradijo svojih kupčij na medsebojnem zaupanju in prijateljstvu, temfreč da hodijo tja, kjer se nadajo ugodnih tal za največjo izrabo in izkoriščevanje. Tako so amerikanski bankirji prišli v Jugoslavijo in državljani države SHS se danes ob razkritju pogojcv tega posojila s strahom vprašujejo: Ali je Jugoslavija res za vsako ceno na prodaj?! Vlada je s teni posojilom zavalila državi m davkoplačevalcem strašno breme. Posojilo se izplačuje in odplačuje pod sledečimi pogoji: «Prvi oddelek posojila tvori 30 milijonov dolarjev. Emisijski kurs je določen na 86.75. (To se pravi: za Tsakih 100 dolarjev bomo dobili v resnici le 86.75 dolarjev). Ako pa hoče dobiti država celih 30 milijonov dolarjev ,mora podpisati zadolžnico za 34,580.000 dolarjev nominale. Obresti so po 8 od sto. Prvo leto se obresti ne plačajo v gotovini, marveč se dolg avtomatično dvigne za 2,770.000 dolarjev. Tako bo spričo emi sijskega kurza 86.75 znašal po prvem letu 37,770.000 dolarjev, kar se pravi z drugo besedo, da je dolg narasel v enem letu za 7,770.000 dolarjev. Ta postopica se nadaljuje pet let. In tako bomo koncem petega lela za 30 railijonov dolgovali — 53,740.006 dolarjev. Drugi oddclek znaša 40 "milijonov dolarjev. Ta svota se bo dobila deloma v denarju, najvee pa v materijalu. Emisijski kurs jc določen na 82. (Za 100 dolarjev nominale dobimo le 82 resničnih). Računajoč po tera kurzu, bomo morali za 40 efektivnih milijonov izdati obveznico, glasom katere bomo dolgovali 48 milij«nov 770.000 dolarjev. Za to svoto se mora konceni drugega kta plačati 3,900.000 dolarjev. Istotako tretje, cetrto in peto leto. In koncem pelega leta bo svota narasla na 7t,751.tM d»l«rjev, za katero svoto je Jugoslavija podpisala zadolžnico. Pri tretjem oddelku v iznosu 30 milijonov dolarjev se zadolžiino po koucu prvega lcta (po istem načinu, kot v prvem in drugem slučaju) na nominalo 36 milijonov 580.000 dolarjev. Ako dodaino letne obresti zraste dolg koncem petega lcta na 40,870.000 dolarjev. Tako, da bodo vsi trije oddelki znašali 172,870.N0 dolarjev. To se pravi: Za dolg v iznosu 100 milijonov dolarjev bomo raorali dati koncem petega leta obveznico, da dolgujemo 72,870.000 dolarjev več, kot smo prejeli. Kapitaliziranje obresti traja samo do sedrnega leta. (To se pravi: do tedaj se bo za svoto obresti le avtomatično dvigal dolg). Po secbnem letu se morajo obresti plačeva ti v gotovini. Tedaj bo zrasel naš dolg na 189,670.000 dolarjev. To se pravi: kar smo dobili v denarju in materijalu, se bo zvišalo v 8 letu za 90 odstotkov! Koncem desetega leta bodo znašale obresti za ta dolg 15 milijonov 170.000 dolarjev. Od desetega leta naprej se začne amortizacija dolga. Rok je določen na 30 let. — Obresti in odplačila bodo znašala letno 21,490.000 dolarjev efektivnih, kar znači nad petino celokupnega dolga.« Pogajanja ministrov z bankirji so bila zavita v gosto meglo samih tajnosti in spletkarij. Ponudb je bilo od dneva do dneva več in posamezni ministri so se tajno posvetovali s posameznimi bančnimi skupinami. — Razvnel se je pravi boj in prava tekma med ministri za provizije in druge mastne zaslužke. Končno je zmagal finančni minister Kumanudi in Blerova bančna skupina je sklenila z vlado to, s tako poraznimi pogoji zvezano zunanje posojilo. Kako ostudna je bila ta tekma za profit, nam kažejo že sedaj razne govorice, razni spori in tudi razne afere v visokih beograjskih političnih in iiradniških krogih. Finančni minister se tožari z ravnateljem Na- rodne banke radi razžaljenja časti. V dobi pogajanja radi posojila je namreč ravnatelj hudo ozmerjal ministra na neki seji akcijonarjev Narodne banke. Beograjska brzojavna direkdja se bavi sedaj z zadevo svojega tajnika Rankoviča, ki je vse brzojave glede posojila nosil na svoj dom ter jih prepisoval. V katere svrhe, se še ne da dognati in se najbrž tudi ne bo, ker je bil mož gotovo v zvezi s kako visoko politično osebo, ki je hotela oblagodariti našo državo s kakim posebno ugodnim posojilom, sebe pa z velikim zaslužkom. Pogoji posojila in vse okolnosti pod katerimi je bilo sklenjeno, je nov dokaz, kako slabo čuvajo oblast- niki državne interese in kako se v neugnani profitarski želji družijo s tujiini izžcmalci v škodo lastne države.