250
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Boj za to, ali bode ljudska veselica ali ne v spominj 2001etiiice, odkar je poljski kralj Sob-jeski odgnal Turke, še zmiraj traja med krščanskim in judovskim prebivalstvom; da se na Dunaji dostojno ne bo praznovala ta svečanost, je zdaj gotovo, kakor je znano in gotovo, da o vseh večih vprašanjih gospodarijo tam judovski listi. S tem pa se Dunaj tudi sam obsodi. — Velika dogodba tega tedna je odlikovanje našega ministra vnanjih zadev, grofa Kalnoky-a, z nemškim redom „črnega orla", najvišim nemškim redom. Iz tega odlikovanja sklepa politični svet, da so razmere naše z Nemško zmirom tesno prijateljske. Trdnost av-strijsko-nemške zveze dokazuje pa še bolj nedvomljivo predstoječe obiskanje nemškega cesarja Viljema pri nas. Pride namreč dne 8. t. m. obiskat našega cesarja v Išel in se bode tam mudil dva dni; bolj kot to obiskanje bi ne mogel dokazati noben čin v resnici prijateljske zveze med našim in nemškim cesarjem, najboljše poroštvo evropskega miru.
— Električna razstava tukajšnja ni bila gotova v namenjenem času. Dotični odbor sklenil je zdaj doko-nečno pričeti razstavo dne 16. t. m.   Cesarjevič Rudolf
bil je uže drugič v rotundi v Praterji, kjer bo razstava^ prepričat se o napredku priprav.
Iz Prage. — Dne 28. u. m. utemeljil je v deželnem zboru dr. Rieger svoj predlog, naj se predrugači volilni red za Cesko v smislu pravice. — Krivičnost volilnega reda, rekel je. priznali so nasprotniki naši sami, da Cehi nismo v ničemur zaostali za Nemci, pokazali smo v vseh strokah ved , umetnosti in javnega življenja, da smo v večini nasproti Nemcem v naši deželi , priča statistika, premočni in prezavedni smo, da bi se dali tlačiti po komurkoli, enako mogočnost in pravico neodvisnega narodnega obstanka pa pripoznama tudi Nemcem v deželi, tedaj porazumimo se obema narodoma na korist! Živahna pohvala sledila je mojater-skemu govoru.
Laško. — Grozovita nesreča zadela je pretekla soboto večer ob 74 10- un otok I s c h i a blizo Neapola. Hud potres trajajoč 15 sekund pokončal je skoraj vsa poslopja lepega otoka in v njih pogrebel več tisoč ljudi. Začetkom sodilo se je, da je mrtvih ljudi lOOOj zdaj se pa kaže, da jih je mnogo več; najnovejši telegrami trdijo nad 5000. — Otok ves vulkaničen šteje 24.000 prebivalcev, ima veliko toplic, katere so ravna zdaj zelo obiskane. Najlepše teh toplic so v Casa-niicciola, ki šteje 4000 prebivalcev, več lepih gostil-nic in bogato-okinčanih javnih poslopij za goste. V tem mestu razdejana so vsa poslopja razun enega in število tukaj podsutih ljudi ceni se na 2500 do 3000, v Lacco ceni se število mrtvih na 1000, v F o rio na 300. Veliko ranjenih prepeljali so v bolnišnice neapeljske. Žalost in strah po vsi Laški je tem veči, ker je pogrebe-nih tam mnogo zelo odličnih oseb. Tudi kmetovalci otoka so večidel podsuti, ker so se bili uže podali k pokoju. Pomoč je došla nesrečnim kmalu, toda pomagati ni bilo mnogo. Zdravih izkopali so do zdaj 15 oseb. Rešitev je vsled tega težka, ker so vse ceste zasute in ker je te dni neprenehoma deževalo. Zdravnikov in vojakov došlo je na pomoč veliko število. Tudi kralj Umbert podal se je vsled nesreče iz Milana, kjer je bival v Neapolji, podaril je podpore 20.000 lir, ministerski svet 20.000, deželni zastop podaril je 100.000 lir, ravno toliko tamošnja narodna banka, sv. oče 20.000 lir. — Nesreča, pravijo izvedenci, ni nastala vsled splošnega zemeljskega potresa, ampak vsled tega, ker se je posedel ves otok. Zadnji potres bil je tam leta 1881., pa tedanja nesreča je bila primeroma mala.
Egipt. — Kolera tukaj še vedno hudo razsaja; nekatere dni umrlo jih je samo v Kairi nad 500 oseb; telegram od 31. julija naznanja v Kairi 330 mrtvih v zadnjih 24 urah. Število umrlih angleških vojakov je naznanjeno zdaj nad 50. V Aleksandriji umrlo je le malo oseb za to boleznijo. V Evropi se do zdaj še ni pokazala, samo z AnglešKega naznanili so se pred nekaj dnevi 3 slučaji, 2 pa iz Beiruta. — Sploh so novejša poročila glede števila umrlih in razširjevanja bolezni ugodnejša, nikakor pa še ne dobra. Upajmo, da se posreči, bolezni prestop zabraniti v Evropo in da nas Bog obvaruje še te hude šibe.