Poročilo o seji širjega sosveta UJU Pov. Ljubljana dne 10. januarja 1926 v dvorani ljubljanskega mestnega magistrata. (Odohreno na seji oije»a sosveta Fov. IJH dne 10. jannarja 1926. Celoten original je med spisi.) Ob navzočnosti zastopnikcv 31 učitcljskih društcv in vseli članov ožjega sosveta tcr dvcli članov nadzorstva otvori porerjenik a. L. Jeienc sejo. določi dva zap'snikarja (Ribičiča iii Wudler.ja) ter preide takoj k svo.ie.mu poročiin. ki se v glavnih potezah * glasi: Noče razmotnvati, če so centrala U.IU in posamczni iijen: d-eli storili v mimilcni lctu svojo dolžnost. Ljubljansko poverjeništvo Pa ie bi'o marliivo: s paznim oeesom jc čuvalo pridobljene Pi a\'ice nčitelistva r\ se prizadcvalo izvojevatj novih. Naše storjeno delo s projektom šolskega zakona ima trden tenielj, čc tudi ga bodo sedai zavrgli kakor .so čuje. Nebroj je bilo intervencii v korist posameznih "članov in ceiote. Prosvctiio delo se tndj ni zaiiemarjal«! Vzgajali * Poverjeniško in tajniško poroč lo prinesemo \r naslednjih številkah v ccloti. ker ste bili prvotno poročli odtegnjeni in snio jih šc!c iiakiiadno zopct priicli za objavo. sino tudi naraščaj. ki sc mora vzgajati ttid: politično! (Medklici: Ni naša naloga vzgajatj tako! Politično pač — ne pa strankarsko!) Naš tisk napreduje! — (kiseki pa no dehijejo kakor bi bilo žcieti! (Medklic; Ne j.h zatirati!) Prevcč jih jc! Trcba iili bo družiti. Po svojih poslovnikili so dništva v društvih. Samostojnost ic kvarna; odscki b: morali pošiljati svoic sklcpe poverjeništvu v nadalJTio poslovanje. — Vsi ne moretno biti enakiii lnišljcnj-; \'saka nesloga bi sc morala zravnati na sciali cvžjega al: širiega sosveta in pri skupščinali Obžalovati je, da se siklicuje.to sestanki za hrbtom poverjeništva. — Z inienovan.ie-m Štruklja je učiteijstvo doživelo klofuto. »Učit. Tovariš« nj našel besede. da bi ožigosal to poniževanje. Predsednik lioče preiti takoj k 2. tooki dncvliega reda. pa se ogiasiio k; besedi: H r c ii: Zagovarja sestanek v Mariboru. Načelni konflfkt v se.ii ožjega sosveta ic kazal. da pride do likvidacije na seji širjega. Da Se konflikt aDhmira. se je sklical neoficialni sestanek vseh predsednikov mariborske oblasti. Zavrača izraz, da se je zahrbtno delalo. L a p a j n c: Povdar.ia. da predsednik zavzetna stališče proti naš m gospodarskim podjetjem. Zlasti v zadcvi U K. D i m n i k : Krit.ka »Učit. Tovari:ša<¦/. vodilnega niesta se je dotaknila le malertkosti in se ni ne z eno besedo 'dotaknila načelnih zadev ne snterl lista. — Odseki nai bodo samostoini! Odseki niso nil<oli bilj pozvaiU nai poročajo sosvetu. V enem cdnem slučaju se Je to zgodilo, a še tistikrat zaradi političncga strankarstva. Z obsojanjem slučaja Štrukelj 1>; samo škodili stvari ii¦ napravMi zudevo osebno in strankarsko; uveljaviti se rnolaino na dnig načiii in pridobiti drugače avtoriteto. (Aplavz.) S 1 e d i p o r o č i I o s t r o k o v n es-r a t a j n i k a Po lepo uspeli pokraj nski skupščini Se ;ie pričelo podrobno delo doma — ¦sk!epi in resoluci.ic so se poslale šolskmi oblastvom i. dr. Na scjali ož:ega sosveta so se obravnavale tekoče zadeve — sklcpi so se poslali na pristojna mesta. Na poziv poverjeii/štva se ic pnglasilo mnosro članov za spreiem n« višio. pedagoško šolo — innogo sprejetih. mtiogo odkloujenili Oinenja ustanovitcv pevskemi zbora- poverjtuiištv-:) sc i,> udeležilo ustanovnega občnega zbora ter hočc |)odr;irati nadal'n' raz\oj Naš list jc bil L-dini. ki je poročal o ustanovitvi tega zbora. — Na razpisauo mesto knjižničar,ia sc ie iineno\'al Vekoslav Mlckirš. — (jla\rna skiiipščina v Subotici: Podrobnosti so že ziiane. ZborovanVe burno. kakor bi nc sinelo več biti v bodoče. Po zborovan.iii so šli- zastopniki našcva poverjeništva k prosvetricinu lninistru Vukičevieu v Beograd. kjer se ie povdarjala učiteljska stalnost in kvarnost po prepogostili preineščaniih. — Materjalno vprašanjc: Beležimo v naši bilanci nazadovanje. Povišicc se nriznavajp' od dneva ukaza. ne pa od dneva dospelost!, novi finančni zakon ie zvišal službeno dobo za pravico do pewziie c>d 10 na 15 lct in vštetie 15'^ doklade v penzijo s 35sliižbenimi leti: odbili so stanarino pri naturaln!li stanovanjih. Cinov. zakon ni nič stalnega več! Za učitelje-izgnance jc poverjeništvo "intervcniralo pri odiboru za molbe jn žalbe. Dr Zer.jav ie dal ui>n nje. da bo zadcva' ugodno rešena. — Pravno-nbrainbnj odsek: O delu in uspchu ima odsek poročati na prihodnji nokrajinski skunščmi. — Naša prosvctna iH/litika in iiiiša organi/aoiia: Vcčna me n.iava uradništva vpliva kvariio na koi,sol;dacijo naše države. Trdna in že'ezna oiganizacija nam jesedajnaiboli potrebna. Za dosego II. kategorije ;e bilo treba l)()ja. To ie treba vedno povilarjati. Poziva predsednike, da posvetijona;prvem zborovan.ju vsai uvodtii nagovor pomenu in dosedanjemu delu Udruženja. Živiino v kritičnj dobi. ki ne stne najti inajhniii Ijudi. Ne razdrati. arnpak zidati na tistvarjenem temelju K t a j n i š k e ni u p o r o č i 1 u d od a i a ijov. .1 e 1 c n c: Državiij budžet za leto 1926J27. je okrnil postavke za prosveto: od prvotnih 1300 milijonov fc padel budžet iia 750 mil-jonov Din. Črtalo se ie pri persotialijah. Pornčaio, dA odpuste v Sloveniji vse učitelje srbohivaščine. telovadbe. petja i. dr. Pride (ja še liujše. Kdor bo napredoval. ko bo kvota izčrpana. dobi nove prejemkc selc od proračuria leta 1927.'28. da'je. Računati treba s faktom, da bo vsaka vlada dobra s kmetoin in se na državnega uraunika ne bo ozirala. (Vname se ostra debata. v katero posežcjo tov. Lapajne. Jelenc. Hren. Dimn k in Gnus.) S 1 c <J i b 1 a g a j u i k o v <> p o r o čilo, ki se priobči članstvu po končni ugotovitvi. lcinu slcdi dolgotrajna debata o gosiKK.larskem stanju Pov. UJU in listov. \' tlcbato so poscgii; tov. Luznar. D^mnik. Mtisek. Fcgic. DoH.nar. Stopai4. Hren, Zavišnik. Hočevar. Alt, Ribičič in Ouus. Blagajnik ugotovl; da bj bilo blagajniški) stanje tigodnejše. ako bi članscvo in društva redno plačevala svoie obv-eznosti iiapraiii poverjeništvu in »Zvuiičku«. (Nekatera društva imajo celo 900(1 do 14.0(!0 lctnih zaostaivkov.) V 'mcnu nadzornega odbora ie poda! uoriičilo tov. L u z n a r. P r c i d e s e h g 1 a s o v a n j u p r e d 1 o g o v ; 1 P e g i č e v: N a r o č n i n a »Lj c. T o v.« z a neorganizirane i. a - r o č n i k c z n a š a j v b o d o č e v, 0 I) i n , za »Po p o t n i k a« pa 5 0 D i n. - Sprejeto. 2. F o g i č c v : V s i n a n o v c u p o k o j e n i t o v a r i š i i n t o v a r iš i c e o s t a n c j o r e d n ¦ č 1 a n i n aš e o r g a n i z a c i j e. P l a č u j t ,i o \> o 1 n o č 1 a n a r i n o i n p r e j e m a j o o b a s t a n o v s k a 1 i s t a. — Snreieto že na skupščini v Krškein). 3. II r e n o v: O o s p o d a r s k i o ds c k i n n a d z o r o v a 1 n i o i\ b o r n a j t o č n o p o n o v n o u g o ! o v i t a n a š e f i n a n č n o s t a ir j e . n a j preuredita ,u p r a v o . d a b o b r e z h i ,b n a i n n a j d o 1. a n r i! a t. 1. t o d e 1 o i z v r š i t a i n p o r ;> č a t a o s t a n j u o ž j e m u s o s v c- tu in pa tudi vsem sreskini d r u š t v o ni. — Spreicto. Završnik utnakne svoi prcdlog. Ribičič umakne svoj prodlog po ugotovitv:. da ie fond. iz katerega se vzdniujeta urodništvo in strokovno tajništvo — naš. Sledi poročilo o seii s i r jega g1a v n e g a odbora UJU v B e o g r a d u d n c 2 8. i n 2 9. d c c e m b r a. (Predstavko ininistra in poročilo šc prinesemo) Prihodnja glavna skupščina se vr.ši v Skoplju-Kosovo. Š i j a n e c • predlaga da bodi pokrajinska skupščina v iiiniju. državna pa v avgustu. (Še pošlje kot želja centrali v Beograd). Mencin: Preko nas se pravila ne smejo sestavljati! Nj vseeno ali zastopanio eno izmed petih pover.eiVštev ali dvre oblasti od 33. L a p a j n e: Nani ie seja Glavnega odbora napravila boljši utls. Simipatična je bila zahteva do depolitizaciji organizacije. Treba -skati stfka ineid poverjcništvi. Rubeša; Po potrcbi nai bi se spajala pov. tudi dveh ¦oblasti. Jelenc: Poziva na sodelovanje v »Nar. Prosveti« v slovenšcini Mencin: Po členu 70. poslovnika bi moralj imeti nosebncga poročevalca za osrednie glasilo. Onus: To se "' zgodlo. ker je težko naložiti komu to breme. Popoldne ob po| 2 uri. Nadaljevanje: Imela bi siediti 4. točka ciiievneija reda: S t o p a r: Predlaga. na.i se točka 5. obravnava pred 4. in namesto pcte obravnava deklaracija uč'teliskeea društva za Mežiško dolino. Jelenc: Je proti. ker spada deklaracia kot predlog k 7. točki. (Nemir. Klici: To ic terorizem. Glasujmo!) Rajšp: Predlaga da sc 7. točka obravanava pred četrto. Predsednik: Se vda. Mencin čita deklaracijo in io utclneljuje: Najprei cilj. potem vprašanie naše vzgoje. Poslcdice naše poverj. politike so katastrofalne. Razmere sil-io k odločitvi: ali ena sama velfka organiizacija. ali vcč malili z razUčnimi ideologijami. KoTTiipromis jc nezdrav. 0'bračunati morarao z vsako dvoličnostjo. Teorija i» praksa se morata kriti. Naše poverjetrštvo Je predstavljalo tradicijo. s katero moramo preloiniti. Ni značajnosti v tcin, da vztrajaino pri tradicionalnih prepričanjih. Kar ni na mestu. se mora žrtvovat'! V mežiiSkem dru'štvu so včlanjeni vsi. ker vlada tam svoboda nazorov in vesti. Kot organizirani čutimo udarce, pa naj jih daje Pcter ali Pavel. (Aplavz.) Tudi stanovsko glasilo ni povsem odgovarjalo do zadnje dobc. Ne stan ne stranka ni iniela koristj od dosedanie pol'tike poverjeništva. Vsi nosimo odgovornost. ker nismo Droti njei nastopil.. Na vodilna mesta ¦morajo inožje, kj niso kormpromitirani <politiki. možje do katerih Se bo vsak z zaupaniem obrnil ko bo potreboval pomoči. Duh stnpljivos-ti in- discipline mora v organizacijo. Ak0 smo edini, preniorcmo več kot se nam sanja. (L)oluotrajno pritrjevanic in aplavz) D.innik: Da ie prišlo do razpravIjania načelnega vprašanja, je zasluga tttdj lista. List ie iniel težko stališče: V trenutku. ko jc hotel pokazati jasneišo smer. so je liotclo to smer udušiti. Je sestavil referat v smeri riaše politike. pa se refcrat ni_ pripustil na danaSnjo sejo. Ga žcli prečitati sedaj. P r e d s e d n i k: Govoi it.> se sme samo k dcklaraciji. Ako se govornik ne bo držal razprave. niu vzaimeim besedo. D i m ii i k: Spada k deklaraciji. 0'ta. (Referat priobčiino pozneje.) (Čitanje motj predsednik z liiedkl.ci, kar izzove tu pa tam besedni dvaboj med njim in DLmnikoin). Keršič: V deklaraciji so stvari. ki zadevaio vse člane. Ne prevzema odgovornosti za konjiško društvo. Ne podpiše deklaracije. Završnik: Nc prevzeina odgovornosti za kočevsko društvo. ker ni b 1 informiran o dekiaraciji. (Medklicj galerije: N::si liotel priti k seji. kier se ie deklaracjja obravnavala!) Rajšip- Opazuje dtlo v organizaciji že 30 let. Kar ie do pred kratkim veljalo. nc velia več! Novi-m časom se inoramo ukloniti. Jelenčeve zasluge so nevenlj^ve. ali tradici.ie so izgufoile veljavo. Co se fic uklcniimo, bošel čas preko nas. Depolitizacija ie potrebna i" mogoča! Kot star borec kliče: Živela depolitizacija v naš. organizaciji! '(Navdušen aplavz). Rubeša: 2al imi je. da nismo prclomili. !ko ie stal na krmilu človek našega mišljcMiia. Musc k: Govori oStamkoviču, ki si ie pridobil zaslug. Je za defclaracijo. Ribičič; Je za deklaracHo. Žavrača Rdbeso: Boj za dcpolitizaciio i>e v niegoveiii društvu vrši že par let. Macarol: Je zan.jo. Če je mogoča ipri novinarj.h. ki so si dnevno v boiu. mora biti mogoča tudi pri nas. L a p a i n e: Besede Rajšpa zaležeio največ! Naš lirbet je največ trpel po liaših strankarskih pripadti'kili Zalostna Je izjava predsednikov, da nista odgovonia za svoje člane! Sta odgovonia po mcstu. ki ga zavzemata v drustvu! Je za deklaracijo. ki nai se spreime v ce]ot!"! Dovolj neuspeha Jc za nami. Predsediiik: Poda zagovor glcdc delovanja v namestilni komisiji in strankarstvu v organizacij/. Jurančič: Je za deklaracijo. I udi \' iincnu nčiteliske omladine. D o 1 i n a r za Goin.jegra.isko učteljsko drr.štvo jsto Hren: Obžaluje incidente. Odgovaria Rubeši: Us^ptii bi bil gotovo lepši. če bi prišlo do cbračnna pici. am.pak vsaka stvar -inora dozoreti. Ta proces Se je začel žc leta 1920. v Mariboru. (Jelenc: Od 27. novembra.) Moralni nivo uoiteljstva ie padel zaradi strarik. kj so nas poznalc le, ko so nas potret>ova'c. Naslonili se bomo na vsc ;n iia nobeno stranko. Naipre.i smo učitclji. .ipoteim prosvetni delavci. nato nacionalisti n navsezadnjp šele nripadniki te ali one strank-c. Stopar: V princlpu smo že lani sprejeli tako deklaracijo. pa ni bilo uspelia. Dostal: Če ne bi tmeli besedo pri personaKjah bi ie drustva sama zahtevala! (Klici: Način. način!) M e n c i n: ' Nastopali snio tudi takrat. ko ie bilo riskan-tno! V Šoštanju n smo nastopili iz ozira do osebe poverjcnika. Učteljstvo bo zalitevalo zastolpe, ki jih uradno dobiino in ki sc bodovolili! Tov. predsednik ie javno izjavil. da je sodeloval pri persekttcijah. (Jelenc: Krivice so se popravljale. Dostal: Zakai nistc za Korosčeve vlade protest'rali? — Mencin: Smo! Poslali smo iproteste poverjeništvu. ki iih pa ni objavilo.) Predsednik- Zaključi debato. ker se nobeden več ne iavi. Izjavlja. da deklaracije ne da na glasovan.ie po členu 68. poslovnika. Deklaracija se bo obravnavala v odisekih. ki io bodo pripravili za delcgacijsko zborovanie. Poroča. da žcli profesorsko društvo stapiti v stiike z našo organizaci.io (Klici: Najprej deklaracija.) Nastaue neminia debata. kako naj sc člen 68. interpretira. Diiinnik: Ali nai se deklaracija o-bjavi? Predsediiik: Takrat, ko bo končnoveljavna. (Nemir. razburjenje. Predsednik prekine seio.) Po 10 minutali otvori predsedniik sejo in izjavlja; Interpretirati člene ima pravico samo predsednik. Dovoli glasovande. če se nai deklara.cija odda odsekorn. da io priliravjo za delegacijo. (Nato so se pričela pogajanja glede interpretacije čl. 68. poslovnika.) Mencin: Konstatira. da ie p;>verjeništvo nasprotno smcri dekkiracije. k jo zastopa vcčiiia ter mu zato odreka \' imciiu svoicga drnštva zaupanje. Prosi. da sc predscdniki priklj-ticjo temu • P r e d s o d n j k poda demisijo zase in za strokovnega tajnfka ter ob nemiru in razburljivcm razpoložcnju zborovalcev zakl;uči seio (Dneviii i'ed ni bil i/črpan.)