France Golob
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita
Med temeljna dela in naloge vsakega muzeja sodi, kar se da izpovedna in natančna
dokumentacija. Zato bomo skušali v tem sestavku predstaviti poskus vzorne dokumen-
tacije ob izbranih primerih orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita. Gre za oprede-
litev predmeta ali muzealije, za njeno osebno izkaznico ter za oznako namembnosti,
pričevalnosti, muzejske vrednosti in upravičenosti njenega nakupa ali drugačne prido-
bitve.
Tako nam poskusna konservatorska dokumentacija na analitični način pokaže tudi kva-
liteto v širšem pomenu besede. Med obdelanimi orodji in stroji je najbolj kvaliteten pri-
merek vejalnik iz Spodnjih Dupelj z vrezano letnicoi 1829 (v lasti Gorenjskega muzeja v
Kranju). Najmanj pričevalnih vrednot pa ima žitni čistilnik iz Selc (h. št. 29) pri Postojni (v
lasti Slovenskega etnografskega muzeja). Čistilnik sodi zaradi svoje konstrukcije, ki je
naivni posnetek oz. samouška inačica v tovarni izdelane naprave, bolj med posebnosti
ali zanimivosti in širšega pričevalnega pomena nima.
Praviloma je konservatorska dokumentacija rezultat skupinskega dela kustosa, konser-
vatorja, risarja - arhiteka in fotografa. Tovrstno dokumentacijo pa sestavljajo trije deli:
1. opis predmeta, viri in literatura (delo kustosa)
2. Na osnovi opisa predmeta in opredelitve konservator in kustos izdelata tako ime-
novano osebno izkaznico predmeta, ugotovita njegovo namembnost, pričevalnost,
muzejsko vrednost in upravičenost nakupa oz. pridobitve. Risar (arhitekt) in fotograf
pa po navodilih konservatorja in kustosa izdelata načrt in slikovno dokumentacijo.
3. Konservator natanko opiše potek in postopke prepariranja, konserviranja in restav-
riranja, poudari vse posebne probleme.
212     France Golob
KONSERVATORSKA DOKUMENTACIJA 1
ORODJA IN STROJI ZA ČIŠČENJE OMLAČENEGA ŽITA
Ročno čiščenje žita
Omlačeno žito so do izuma strojev za čiščenje žita čistili ročno, v
raznih krajevniii različicah na te načine:
1. velike smeti so ločili od zrnja z retanjem ali rehtanjem na lese-
nem rešetu (glej si. 1 rešeto, višina oboda 18 cm, premer 83,6
cm, širina šesterokotnih luknjic na dnu 20 mm, v obodu sta dve
odprtini za prijem z rokami). Rešeto se imenuje reta ali rehta,
skozi reto, ki so jo stresali z udarjanjem ob nogo v višini malo
nad kolenom, je popadalo zrnje s plevami na kup ali vršaj.
2. Tako očiščeno zrnje so nato vejali z velnicami, vejačami ali ve-
javnicami. To so lesene lopate z dolgim ali kratkim držalom
(glej si. 2, velnica, dolčina 40,7 cm, širina 17 cm). Z njimi so
premetavali žito na podu iz enega kota v drug kot tako, da so
se od žitnega zrnja ločile pleve in prah. Sočasno se je zrnje tu-
di sortiralo: težje je ob premetavanju ali vejanju padlo dlje, ple-
ve in slabše (lažje) zrnje pa bliže.
3. Žitno zrnje so nato še plali (odstranjevali pleve) na nečkah,
neškah ali kadunjah (glej si. 3, nečke, dolžina 75 cm, širina 32,2
cm) in nazadnje retail na rešetih. Tako so odstranili drobno
plevelno in zdrobljeno žitno zrnje.
SI. 1: Rešeto SI. 2: Velnica SI. 3: Nečke
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita     213
Strojno čiščenje žita
Stroji za čiščenje žitnega zrnja so:
1. vejalnik, vulgo pajkelj - (priloga I)
2. žitni čistilnik - (priloga II)
3. navadni trier - (priloga III)
4. Žitni čistilnik in sestavljeni žitni čistilnik s celičnim trierjem na
motorni pogon - (priloga IV):
ZGODOVINSKI ORIS
Sredi 18. stoletja so začeli v kmetijstvu uvajati prve stroje', med
njimi tudi vetrnik (vejalnik), vulgo pajkelj^. Uvajanje prvih vejalni-
kov in njihov konstrukcijski razvoj sta bila v evropskih deželah
različna. V Angliji so uporabljali prve vejalnike že leta 1730". Vzo-
rec zanje je menda prinesel leta 1710 iz Holandije (domnevne
rojstne dežele prvega vejalnika) James Meikle, iznajditelj škotske-
ga stroja za mlatenje žita"*. V Nemčiji pa so prvič začeli uporabljati
vejalnik na posestvu grofa von Hohenthala leta 1783 ali 1784^ Pr-
vi uporabniki teh strojev so bili veleposestniki, kasneje pa tudi bo-
gatejši in naprednejši kmetje. Zgradba prvih vejalnikov in njihovo
delovanje sta verjetno posnemala »holandski čistilec lanenega
zrnja«. Njegovo upodobitev z opisom (si. 4) je objavila svojim
bralcem »Kranjska kmetijska družba« leta 1770.^
SI. 4; Holandski čistilec lanenega zrnja iz leta 1770
214      hriirice Golob
Ta čistilec lanenega zrnja je bil sestavljen iz lesenega ohišja z
odprtinami in sita (ki ga vejalniki niso imeli!), nizkega nasipnega
koša in lopataste vetrnice s pogonsko kljuko z ročajem. Z vrte-
njem vetrnice je nastajal veter, ki je poglavitni element vseh stro-
jev za čiščenje žitnega zrnja. Vsi našteti sestavni elementi »ho-
landskega čistilca lanenega zrnja« so tudi sestavni deli prvih
vejalnikov.
Tudi Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik in buditelj narodnost-
ne in domovinske zavesti takratnega kmeta, omenja leta 1797 v
časopisu Lublanske novice št. 83 v sestavku »Stroj s katerim se
čisti snetnjava pšenica«, da je iznašel Jožef Kaindel iz Augsburga
»Eno perpravo za snatjavo pšenice čistit« (verjetno eno izmed raz-
ličic na Nizozemskem, v Angliji in tudi v Nemčiji znanega stroja za
čiščenje omlačenega žita); ker je na to dosti dinarjev potrošil, so
mu nih cesarska svitlost pravico udelili (patent - zaščita izdelka!)
de skuz 10 let nobeden ne sme to naredbo delat, zvunaj samo on,
de bude skuz prodajanje svojiga znajdenja odškodovan«.
Pri nas so se bolj širili kmetijski stroji šele v osemdesetih letih 19.
stoletja, vendar so poredkoma uporabljali vejalnik ali pajkelj že
prej. Izdelovali so ga nekateri vaški samouki, naročnniki pa so bili
premožni kmečki gospodarji. To zgodnjo uporabo vejalnika ilustri-
ramo z ohranjenim vejalnikov iz Spodnjih Dupelj, h. št. 54', vejal-
nik (višina 135,5 cm, dolžina 142 cm, širina 75,5 cm) ima na esasto
obžagani prečni stranici puhalnega ustja letnico 1829 in lesena
pogonska kolesa (si. 5).
SI. 5: Veialnlk iz Spodnjih Dupelj, h.št. 54, z letnico 1829
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita     215
Verjetno je pri nas najstarejši objavljeni nasvet o koristnosti upo-
rabe vejalnika spis iz leta 1844 v Kmetijskih in rokodelskih novi-
cah.^ Avtor sestavka Kmetijska shola priporoča vsem, ki imajo
»velike mlatve«, naj si za čiščenje žita oskrbe »vevnike ali vetern i-
ze« in pripominja, da »na Nemškem že vsak kmet čisti žito s takim
strojem«.' Podobo tega stroja (ki ga je bil izpopolnil neki Nemec)
je naročila C. K. Kmetijska družba leta 1843. Risba je bila razstav-
ljena vsak dan v pisarni kmetijske družbe v Ljubljani.'°
Slovenski kmet pa je bil gospodarsko zaostal in nezaupljiv do no-
vosti. Razni pisci takratnih knjig o naprednejšem kmetovanju ga
tudi niso zadostno seznanili z napredkom kmetijstva drugod in z
uporabo novih strojev. Tako je še leta 1854 pisal Janez Zalokar v
knjigi Umno kmetovanje in gospodarstvo o ročnem čiščenju žit-
nega zrnja; le s skromno pripombo je omenil, da so tudi »mašine
za čiščenje žita«." Tudi Peter Aleš je pisal leta 1856 v knjižici Za-
veden kmet svojim primorskim rojakom, da se omlačeno žito
»skozi rejto prerešeta in oveja«'^ in ni omenjal strojev za čiščenje
žita. Ob tem dodajmo, da sta bila oba pisca poučnih knjig za
kmečke gospodarje duhovnika in sta torej izhajala iz stanu, kate-
remu je takratni kmetovalec najbolj zaupal.
Leta 1866 pa so bile v Kmetijskih in rokodelskih novicah v sestav-
ku Nauki iz letošnje dunajske razstave že cene razstavljenih stro-
jev za čiščenje žita.'' Boljši stroji so stali od 90 do 220 gld. (gl. si.
6), enostavnejši pa od 40 do 60 gld.; dodan je bil nasvet, naj »mali
kmetovalci« kupijo bolj enostavne stroje za čiščenje žita (bili so
tudi cenejši), izdelek tovarne Hirschboeck s Štajerskega.Če
primerjamo ceno žita iz leta 1866, ko je stal en vagan žitnega zr-
nja (to je 61,5 I) 5,10 gld.,'5 bi moral dati kmet za stroj, ki je stal 60
gld., v naturalijah 723,5 kg žita! To pa je bil približen letni pridelek
žita na hektar v mariborski oblasti leta 1924,"^ ko so bile v rabi
boljše vrste semenske pšenice in izpolnjen način obdelave zem-
lje.
Zaradi visokih cen strojev za čiščenje žita si je moral mali kmet
izposojati stroje za čiščenje žitnega zrnja (ali pa pripeljati žito na
čiščenje) od premožnejših kmečkih gospodarjev. Ti so imeli in-
dustrijsko izdelane žitne čistilnike, pa tudi vejalnike in žitne čistil-
nike, ki so jih izdiovali obrtniki in samouki.
Nekaj primerov: vejalnik iz Šentvida pri Ljubljani (višina 141 cm,
dolžina 170 cm, širina 78 cm), ki ima oblikovano ohišje in esasto
obžagani stranici puhalnega ustja, letnica 1868 (si. 7)," vejalnik iz
Škofje Loke (višina 157 cm, dolžina 157 cm, širina 78 cm), izdelan
v sedemdesetih letih 19. stoletja (si. 8),'^ vejalnik iz Šentvida pri
Ljubljani (višina 138cm, dolžina 138,5 cm, širina 74 cm), ki ima na
stranici puhalnega ustja vrezano letnico 1880 (si. g)."
216     France Golob
SL.6: RISBA ŽITNEGA ČISTILNIKA IZ LETA 1862 (POVZETO PO EMIL PERELS),
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita     217
SI. 7: Vejalnik iz Šentvida pri Ljubljani, z letnico 1868
Si. 8: Vejalnik iz Škofje Loke, sedemdeseta leta 19. stoletja
SI. 9: Vejalnik iz Šentvida pri Ljubljani, z letnico 1880
218     France Golob
Zaostalost slovenskega kmetovalca nam Ilustrira tudi poročilo iz
leta 1874 o »Dunajskej svetovnej razstavi« (o poljedelstvu). V njem
avtor omenja, da je v kranjskem žitu, posebno rži in pšenici, toliko
raznovrstnega plevela, da ga še celo cesarske oskrbovalnice za
vojake ne marajo!^° Zaradi tega svetuje slovenskim kmetovalcem
čistilni stroj za žito znamke »Trieur« (Trier), ki ga lahko uporablja
deset vasi skupaj. Ta stroj je pri nas takrat prodajal trgovec s kme-
tijskimi stroji Jože Debevec iz Gradišča v Ljubljani.
Leta 1875 je izdala takratna prosvetiteljica slovenskega naroda,
Družba sv. Mohorja v Celovcu, knjigo Umni kmetovalec.^' V njej je
avtor Franc Povše med drugim tudi nadrobno opisal sestavne de-
le in delovanje žitnega čistilnika. Kmetijske in rokodelske novice
pa omenjajo v letih 1880 in 1884 stroj za čiščenje žita trier in nje-
govo ceno.^^ Ta je bila leta 1880 za manjši stroj 60 gld., za večje-
ga pa 120 gld.^' V primerjavi s ceno pšenice iz leta 1884, ko je bilo
100 litrov pšenice 6,50 gld.,^" je stal stroj s ceno 60 gld. v naturali-
jah 740 litrov pšenice. Za številnejšo uporabo kmetijskih strojev je
bilo ob koncu 19. stoletja več vzrokov. V mladi rastoči industriji so
delavce bolje plačevali, zaradi tega je moral kmet, ki je ostal na
zemlji, za svoj obstoj izboljšati tehniko kmetijskega delovanja,"
pojavilo se je zadružništvo in z njim kmečke posojilnice, širila se
je strokovna literatura. Poleg tedanjih kmetijskih šol so ustanavlja-
li še nove, vse za prosvetitev slovenskega kmetovalca. Ustanavlja-
li so tudi trgovine, v katerih so prodajali kmetijske stroje. Tako
imamo v ljubljanskem adresarju za leto 1928 naštete že nekatere
poprej ustanovljene trgovine s kmetijskimi stroji: kmetijska družba,
Kremžar Anton, Schneider & Verovšek^* in Fani Stupica.^'
Viljem Rohrman, strokovni učitelj na deželni kmetijski šoli na Gr-
mu pri Novem mestu, je napisal leta 1898 v dveh delih (snopičih)
slovenskim gospodarjem v pouk strokovno knjigo Poljedelstvo.^*
V drugem delu knjige je med drugim prvič v naši strokovni litera-
turi o čistilnih strojih za žito obširno in strokovno opisano ročno in
strojno čiščenje, z navedbo čistilnih strojev za žito.^^ Podrobno so
opisani sestavni deli čistilnih strojev, njihovo delovanje in tedanja
cena. Cena žitnih čistilnikov je bila od 65 do 100 gld., trierji pa so
stali od 65 do 70 gld. in tudi več.'" Vendar je v tem primeru Viljem
Rohrman zamenjal cene pri čistilnih strojih tako, da je dal ceni
trierja ceno žitnega čistilnika, žitnemu čistilniku pa ceno trierja.
Stroj trier je bil namreč ves železen: njegova izdelava je bila draž-
ja. To ilustriramo s ceno čistilnih strojev v Nemčiji leta 1898". Ta-
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita_219
krat je bila cena žitnega čistilnika znamke NGZI 95 mark in trierja
št. 1 350 mark." Tako bi bil po izračunu in popravku cen za trier
in žitni čistilnik v knjigi Viljema Rohrmana v primerjavi s ceno žita
z dne 27. julija 1898, ko je bilo 100 kg žita 11 gld." in prodajna
cena trierja 85 gld.,'"* stroj trier v naturalijah 777,7 kg žita, ali pa bi
bil v naturalijah žitni čistilnik s prodajno ceno 70 gld." 636,6 kg ži-
ta. To pa je bilo več kot letni pridelek žita na 1 hektar! Ob koncu
19. stoletja je na Križni gori nad Škofjo Loko izdeloval vejalnike,
vulgo pajklje, Anton Kokalj, po domače pri Joženku, Križna gora
št. 6.'* Loški muzej v Škofji Loki hrani tri njegove vejalnike, enega
pa ima Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. Vejalniki, izdelki
Antona Kokalja, so: vejalnik Loški muzej, inv. št. E - 2609, odkup-
ljen od Janeza Gabra iz Puštala, višina 134 cm, dolžina 152,5 cm,
širina 73 cm (si. 10); vejalnik Loški muzej, inv. št. E 3356, odkup-
ljen od Antonije Vohigemut, Grenc 19, višina 132 cm, dolžina 148
cm, širina 78 cm (si. 11); vejalnik Loški muzej, s. n. okolica Škofje
Loke, višina 124 cm, dolžina 144 cm, širina 54 cm (si. 12); in vejal-
nik, Slovenski etnografski muzej, s. n., odkupljen od Andreja Ma-
rinka, Gasilska 18, Ljubljana, višina 136,5 cm, dolžina 152,7 cm,
širina 71,5 cm (si. 13). Vsi ti vejalniki so izdelki istega izdelovalca.
Imajo enako konstrukcijo, leseno ogrodje je zbito z industrijskimi
žičniki (žeblji) in enako veliko (razen vejalnika iz okolice Škofje
Loke, ki je manjši), po kartonu obžagano dekorativno esasto stra-
nico nad puhalnim ustjem (si. 14).
V desetih letih 20. stoletja je naredil v Hotovlji iz Poljan nad Škofjo
Loko tesar Anton Jereb nekaj žitnih čistilnikov. Enega hrani Franc
Krmelj, Hotovlja, h. št. 24: višina 142 cm, dolžina 168 cm, širina 72
cm (si. 15).
O večjem uvajanju kmetijsko obdefovalnih strojev v našo vas, lah-
ko govorimo Šele v 10-25 letih 20. stoletja. Takrat so pri nas prve
kvalificirne delavnice za izdelovanje kmetijskih strojev.
Leta 1909 je ustanovil Anton Kremžar v Šentvidu pri ljubljani »De-
lavnico poljedelskih strojev»." Anton Kremžar se je šolal na Duna-
ju in Prossmitzerju. S svojimi kmetijskimi stroji je zalagal Slovenijo
in druge dele Jugoslavije. Podjetje je Imelo 18 kvalificiranih de-
lavcev. Po smrti ustanovitelja podjetja je njegovo delo nadaljeval
sin France do zakona o nacionalizaciji leta 1948 in nato še od leta
1950 do 1957. Njegovi žitni čistilniki so npr.: ročni žitni čistilnik, vi-
šina 137 cm, dolžina 192 cm, širina 71,5 cm, last Frančiške Hoče-
var, Prušnikova, h. št. 48, Šentvid pri Ljubljani (si. 16) in modeli
»Ž« 1 65, »Ž« 3 58 ter sortirni stroj Banat.'*
220     France Golob
SI. 10: Vejalnik iz Puštala
- Loški muzej, Škofja Loka
SI. 11: Vejalnik iz Grenca
- Loški muzej, Škofjam Loka
SI. 12: Vejalnik iz okolice Škofje Loke
- Loški muzej, Škofja Loka
SI. 13: Vejalnik iz Spodnje Šiške
- Ljubljana, slovenski etnografski
muzej
SI. 14: Dekorativno obžagana stranica nad pufialnim ustjem
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita     221
SI. 15: Žitni čistilnik iz Hotovelj, h.št. 24
SI. 16: Žitni čistilnik iz Šentvida pri Ljubljani
222     France Golob
Kmetijske stroje pa so začeli izdelovati tudi v Šentjurju pri Celju,
Ptuju in Mariboru. Leta 1924 je poročal kmetovalec, gospodarski
list s podobami, da so od predvojnega časa kupovali kmetijske
stroje v tujini. Na preprost način pa so jih izdelovali tudi domači
obrtniki. Nadalje je navajal, da je v Ptuju domača tvrdka, ki izdelu-
je žitne čistilnike za srednje in male kmetovalce.^' Cena teh žitnih
čistilnikov je bila 2100 dinarjev.   V primerjavi z ostalimi kmetij-
skimi stroji in orodji, kot so bili mlin za grozdje, ki je stal 1800 di-
narjev ali obračalni plug za 700 dinarjev ali travniška brana za
1000 dinarjev"' je bila cena žitnega čistilnika velika. Istega leta pa
je priporočal kmetovalec - gospodarski list s podobami, naj si
kmetovalci kupijo za čiščenje in obiranje žitnega semena stroj
(trier) znamke Heid, ki stane v tovarni Stockerau pri Dunaju pri-
bližno 3830 din brez prevoza. Za ta denar pa si je kmet lahko ku-
pil mlin za grozdje, univerzalni plug in še travniško brano. Stroj pa
je lahko očistil v eni uri 340 litrov žitnega zrnja. Kot posebnost
dodajmo, da je bil v kraljevini SHS zaradi pospeševanja kmetijstva
uvoz stroja oproščen carine!"^ Po poljedeljski statistiki iz leta 1925
je bilo takrat pri nas največ žitnih čistilnikov v mariborski oblasti,
in sicer 22.900, v ljubljanski oblasti pa blizu 10.500." Avtor je pri
tej statistiki gotovo prištel k žitnim čistilnikom tudi stare, častitljive
vejalnike - pajklje, da je dobil tako veliko število. Tako vse vejalni-
ke in žitne čistilnike nepravilno poimenuje z besedo »čistilniki«,
čeprav je med njimi v delovanju in konstrukciji velika razlika.""
Trierje pa statistika omenja posebej, in sicer jih je bilo v maribor-
ski oblasti blizu 1200, v ljubljanski pa od 500 do 1000."' Vzroka za
tako majhno število teh čistilnih in sortirnih strojev sta: visoka
prodajna cena in konkurenčnost domačih izdelovalcev žitnih či-
stilnikov: tako je naš kmet še vedno uporabljal dobri stari vejalnik
- pajkelj.
Razvoj tehnike je po drugi svetovni vojni prinesel celo vrsto novih
kmetijskih strojev in med njimi tudi stroje za čiščenje žita. Vendar
danes kljub novejši tehniki ponekod še vedno uporabljajo žitni či-
stilnik na ročni pogon, tu in tam celo vejalnik."^ Tako na primer še
danes veselo kroži po vasi Studor pri Bohinju žitni čistilnik na
ročni pogon v obliki medsebojne pomoči na vasi."' Spomin na ve-
jalnik - pajkelj pa je ostal živ tudi v ljudskem izročilu. Tako v Žab-
nici pri Škofji Loki svetujejo otrokom ob pajkljanju če hočejo, da
bodo bolj zrasli, naj stopijo pred puhalno ustje vejalnika - pajklja,
da jih bo ta oprašil in s tem malo pognojil s smetmi."^ Z izposoja-
njem vejalnika - pajklja na vasi so si ponekod lastniki vejalnika -
pajklja pridobili razne vzdevke. Tako je bil na primer Janez Suš-
nik, doma iz Tučna 1 pri Kamniku, v osemdesetih letih 19. stoletja
lastnik vejalnika - pajklja. Ker je stroj posojal, so ga kljub doma-
čemu hišnemu imenu pri Anžič imenovali ta star pajklar."'
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita     223
PRILOGA I
VEJALNIK, VULGO PAJKELJ
Ime
Stroj ima pri nas več imen: vejalnik,'" vetrnik," vetenke," vetrovni-
ca," vevnik,'" bitnmiin," (nemško die Windfegen)" in zelo razšir-
jeno ime pajkelj ter pajtel (ki izhaja iz nemške besede der Mühl-
beutel)."
Opis in delovanje
Vejalnik, vulgo pajkelj (si. 17), je sestavljen iz lesenega ogrodja, ki
se podaljšuje v štiri noge, in oboja iz desk. Ta prehaja na spred-
njem delu v polkrožen oboj. V notranjščini oboja je večlistna lopa-
tasta vetrnica. Os vetrnice je s pogonsko kljuko in ročajem vstav-
ljena v stranski opornik ogrodja. Na srednji strani lesenega og-
rodja je pod vetrnico malo nad višinoi tal širok nepremični drsni
žleb (dno), ki sega poševno navzgor do zadnje stene ogrodja z
gibljivo loputo, s katero se uravnava moč izpuha plev in lahkih
smeti. Ob strani ima vejalnik še en nepremični ožji drsni žleb. Na
pokrovu oboja je nasipni koš ali grod z gibljivim dnom, povezan s
stresalno napravo, ki jo poganja os vetrnice. Z vrtenjem vetrnice
premika stresalna naprava dno nasipnega koša sem ter tja. Ob
tem se spušča neočiščeno žitno zrnje v prostor nad dnom zaboja.
Zračni tok odpihne ob vrtenju vetrnice skozi puhalno ustje s pre-
mično loputo pleve in smeti. Tako očiščeno zrnje pade na širok
drsni žleb in drsi po njem, dokler ne pade spredaj iz vejalnika na
tla. Po stranskem in ožjem žlebu pa pade iz njega slabše, lažje
žitno zrnje. Z vejalnikom se pri čiščenju žita ločijo od zrnja samo
pleve in lahke smeti.
Velikost vejalnikov
Mere vejalnikov so:
višina 120 do 141 cm
dolžina 138 do 170 cm
širina 70 do 78cm.
Material
Vejalniki so izdelani iz mehkega lesa, pri nekaterih primerkih je
ogrodje iz trdega lesa.
224     France Golob
SI. 17: Vejalnik iz spodnje Šiške - Ljubljana
1. Ohišje vejalnika
2. Nasipni koš (grod) z gibljivim dnom
3. Lopatasta vetrnica z osjo, na katero sta priključeni stresalna naprava
in pogonska kljuka z ročajem
4. Zanke za vstavitev ročajev za prenos vejalnika
5. Puhalno ustje
6. Premična loputa za uravnavanje zračnega izpuha
7. Glavni drsni žleb
8. Stranski drsni žleb
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita     225
PRILOGA II
ŽITNI ČISTILNIK
Ime
Stroj ima več imen: žitni čistilnik,'* žistilni mlin," v nekaterih krajih
ga po domače imenujejo »pajkelj«, ker je na zunaj podoben vejal-
niku, vulgo pajklju, čeprav je njegovo delovanje precej drugačno
(nemško die Getreide-Reinigungsmachine*" ali die Putzmühlen*'
in die Getreidenputzmühle)."
Opis In delovanje
Žitni čistilnik (si. 18) je na zunaj podoben vejalniku, vulgo pajklju.
Ima leseno ogrodje, ki se podaljšuje v štiri noge, in oboja iz desk,
ki prehaja spredaj v polkrožno obliko. V notranjščini oboja je več-
listna lopatasta vetrnica. Os vetrnice je s pogonsko kljuko in roča-
jem vstavljena v stranski opornik ogrodja. Gibljivo dno nasipnega
koša ima premičen zapah za uravnavanje količine zrnja, na koncu
pa redko mrežo ali paličaste grablje, pod katerimi so nekoliko po-
ševno nagnjene stresalne žične mreže. Skoznje se prerešetava iz
nasipnega koša padajoče neočiščeno žito. Stresalne mreže, ki se
premikajo sem in tja, gibajo posebni vzvodi, prek pogonske osi. Z
vrtenjem lopataste vetrnice povzročen zračni tok odnese največje
smeti (zdrobljeno slamo in ostanke klasja) skozi puhasto ustje
(ven). Žitna zrna pa padajo skozi zgornjo mrežo na srednjo mrežo,
od koder pade lahko zrnje in ostale smeti, kot so žužki, čez rob
srednje mreže v stranski žleb, po katerem drsi iz stroja na tla.
Drobno zrnje pa pade skozi srednjo mrežo na širok premikajoč se
drsni žleb (dno), ki ima v sredini mrežo, očiščeno spredaj na tla.
Nekateri stroji imajo plevelno sito, ki je spodnja tretja mreža. Za
čiščenje raznih vrst žit poznamo razne vrste mrež, ki se razlikujejo
po gostoti mreže oziroma po številu luknjic na kvadratni decime-
ter. Vse mreže so označene s številkami in so hranjene v poseb-
nem predalu pod pihalnim ustjem žitnega čistilnika.
Velikost žitnih čistilnikov
Mere žitnih čistilnikov so:
višina 120 do 150 cm
dolžina 180 do 200 cm
širina 60 do 80 cm
Material
Žitni čistilniki so narejeni iz mehkega lesa in kovine. Žitni čistilniki,
izdelki kvalificiranih delavnic, so bili pobarvani.
226     France Golob
Hitrost čiščenja
Z žitnim čistilnikom na ročni pogon očistimo v eni uri povprečno
200 kg žitnega zrnja.
SI. 18: Žitni čistilnik - prerez (povzeto po Tone Bantan - s korektu-
ro)
1. Ohišje žitnega čistilnika
2. Ročaji za prenos žitnega čistilnika
3. Lopatasta vetrnica z osjo, na katero sta priključeni stresalna pri-
prava in pogonska kljuka z ročajem
4. Nasipni koš (grod)
5. Zapah za urejanje količine zrnja
6. Paličaste grablje
7. Stresalne mreže s stresalno napravo
8. Puhalno ustje
9. Premična loputa za uravnavanje zračnegha izpuha
10. Zaslonka za uravnavanje jakosti zračnega toka
11. Glavni drsni žleb z mrežo in stresalno napravo
12. Stranski drsni žleb
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žila     227
PRILOGA III
TRIER
Ime
Stroj ima več imen: Trijer," Trier" (nemško die Auslesmaschine)."
Opis in delovanje
Navadni Trier (si. 21) je sestavljen iz železnega ogrodja z nogami,
na katerem je na eni strani na vrhu pritrjeno ohišje z lijakom, vetr-
nico, pogonskim kolesom z ročajem in prenosom. Pogonsko kolo
s prenosom poganja z jermenico železen votel valj. Iz dveh delov
sestavljeni valj je vstavljen v notranjost železnega ogrodja pošev-
no navvzdol. Spodaj ga zaključi drsni lij, iz katerega pada na tla
očiščeno žito. Enostavni Trier ima samo enojen celični razbiralni
valj. Z vrtenjem pogonske kljuke poženemo vetrnico, ki z vetrom
odpihne prah in druge smeti iz zrnja. Nato pride zrnje v vrteč se
valj, v njem se najprej preseje slabo in dobro zrnje ter loči plevel-
no zrnje od dobrega semena. Dobro in težje zrnje ne pade skozi
sito valja spredaj na tla, temveč drsi po njem navzdol in očiščeno
pade skozi drsni lij na tla. Za čiščenje različnih debelosti semena
lahko premenjamo sito, ki je na sprednjem koncu valja pod lija-
kom z ogrodjem. Z navadnim Trierjem očistimo žito plevela, peska
in drugih težkih smeti, ki jih z žitnim čistilnikom ne moremo od-
straniti.
Poleg navadnih Trierjev poznamo tudi porevajalnike in valjaste
razbiralnike ali cilindrične Trierje." Ti se razlikujejo od navadnega
Trierja: njegov valj je sestavljen iz različno gostih mrež, s temi
stroji preberemo (sortiramo) že očiščeno žito po debelosti, da do-
bimo najboljše semensko zrnje.
Velikost navadnega Trierja
Navadni Trier je dolg približno 2 metra.
Material
Izdelan je iz kovine (litine in železne pločevine).
Hitrost čiščenja
Z navadnim Trierjem na ročni pogon očistimo v eni uri 330 kg žita.
228     France Golob
SI. 21: Navadni Trier (povzeto po dr. Emil Perels)
1. Železno ogrodje z nogami
2. Ohišje z nasipnim košem
3. Vetrnica
4. Pogonsko kolo z ročajem
5. Prenos z jermenico
6. Valj s sitom
7. Drsni valj
8. Menjalna sita
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita     229
PRILOGA IV
ŽITNI ČISTILNIK IN SESTAVLJENI ŽITNI ČISTILNIK S CELIČNIM
TRIERJEM NA MOTORNI POGON
Žitni čistilnik na motorni pogon (si. 19) ima močnejše izdelano
ogrodje in motor na električni tok za pogon vetrnice. Njegovo de-
lovanje je enako žitnemu čistilcu na ročni pogon. Storilnost žitnih
čistilnikov na motorni pogon je večja, saj očistijo na uro 2000 kg
žitnega zrnja. Veliki obrati pa uporabljajo za čiščenje žita sestav-
ljeni žitni čistilnik s celičnim trierjem (si. 20).
SI. 19: Žitni čistilnik na motorni pogon (povzeto po Raoulu Jenči-
ču)
SI. 20: Sestavljeni žitni čistilnik s celičnim Trierjem (povzeto po
Raoul Jenčiču)
230     France Golob
SKLEPI
1. Prvi lastniki strojev za čiščenje žita so bili veleposestniki ter
premožni in napredni kmečki gospodarji.
2. Verjetno je pri nas najstarejši ohranjeni vejalnik, vulgo pajkelj,
iz Zgornjih Dupelj, h. št. 54, pri Tržiču. Vejalnik ima letnico
1829!
3. Pri nas so bili spočetka bolj ali manj priložnostni izdelovalci
strojev za čiščenje žita nekateri mizarji in tesarji ter razni vaški
samouki. Ostali so v anonimnostiali pa soznani po ustnem iz-
ročilu, kot: Franc Mrhar, vulgo Štefkov, Šentvid pri Ljubljani,
Ulica bratov Komel, h. št. 23, ki je izdelal leta 1880 vejalnik za
Ivana Ježa, Ulica bratov Komel, h. št. 20; Janez Tomšič, Ne-
mška vas pri Ribnici, h. št. 5, vulgo Bukov, ki je napravil vejal-
nik za svojo uporabo; Anton Jereb (tesar) iz Hotovlja v Polja-
nah nad Škofjo Loko, ki je izdelal poleg drugih žitnih čistil-
nikov leta 1914 tudi čistilnik za Franca Krmelja, Hotovlja, h. št.
24.
4. Ob koncu 19. stoletja in v desetih, dvajsetih in tridesetih letih
20. stoletja so se pri nas pojavili prvi kvalificirani izdelovalci
strojev za čiščenje žita, kot so bili Anton Kokalj, Križna gora pri
Škofji Loki, h. št. 6, Anton Kremžar in kasneje sin Franc Krem-
žar, Šentvid pri Ljubljani, Prušnikova ulica, h. št. 36, ter izdelo-
valci, ki jih navaja register trgovine, obrti in industrije, Ljublja-
na 1931: Čretnik Josip, Sv. Jurij ob Južni železnici, Forsterič s.
& sinovi, Maribor - Melje, Motherjeva ul. 18, Ježek K. & R. Ma-
ribor, Meljska c. 103, in Pučko Jakob, Ptuj.
5. Pri nas so izdelovalci strojev za čiščenje žita izdelovali do
konca 2. svetovne vojne samo vejalnike in žitne čistilnike. Či-
stini stroj tipa Trier pa so trgovci uvažali.
6. Skoraj vsi vejalniki in žitni čistilniki, ki so bili narejeni v 19. sto-
letju, so likovno skromno krašeni. Imajo bolj ali manj bogato
esasto obžagano vezno letev nad puhalnik ustjem, na primer
vejalniki: Spodnje Duplje pri Tržiču, h. št. 52; Šentvid pri Ljub-
ljani, Ulica bratov Komel, h. št. 40 in 20; 4 vejalniki, ki jih hrani
Loški muzej v Škofji Loki in vejalnik iz Spodnje Šiške (Sloven-
ski etnografski muzej), nekateri vejalniki in žitni čistilniki pa
imajo tudi v leseno ogrodje, podaljšano v štiri noge, vrezane
krasilne žlebove.
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita     231
OPOMBE
1. Grafenauer Bogo: Poljedelsko orodje, Gospodarska in druž-
bena ... n.d., na str. 217, ne navaja vira!
2. Slovar slovenskega knjižnega ... n.d., str. 510.
3. Dr. Vilhelm Hamm, Die Landwirtschaftlichen ... n.g., str. 704.
4. Prav tam, str. 704.
5. Prav tam, str. 704.
6. Erste Sammlung ... n.g., str. 127 do 129, in upodobitev tab.
VIII. si. 1, 2, 3.
7. Stroj je bil last kmeta Štularja iz Spodnjih Dupelj pri Tržiču, h.
št. 52; od njega ga je dobil sorodnik, Leon Janškovec, Križe
pri Tržiču, h. št. 58; ta ga je prodal po posredovanju mag. Fr.
Goloba Gorenjskemu muzeju v Kranju.
8. Kmetijske in rokodelske ... leta 1884, n. d., str. 127.
9. Prav tam, str. 127.
10. Prav tam, str. 127.
11. Janez Zalokar, Vejatev ... n.g., str. 81.
12. Peter Aleš, Zveden ... n. d., str. 32.
13. Kmetijske in rokodelske ... letnik 1866, n. d., str. 229.
14. Prav tam, str. 229.
15. Kmetijske in rokodelske novice, letnik 18. julij 1866, cena žita.
16. Dr. A. Gosar, n.d., str. 12.
17. Lastnik vejalnika je Ivan Čamernik, vulgo pri Dlesku, Ulica
bratov Komel 40, Šentvid pri Ljubljani. Pajkelj je kupil njegov
ded Anton Čamernik.
18. Vejalnik je odkupil Loški muzej v Škofji Loki od Alojza Jamni-
ka, Škofja Loka, Kopališka ulica 2. Vejalnik je kupil njegov
stric, rojen leta 1844, umrl leta 1915.
19. Lastnik vejalnika je Ivan Jež, vulgo Pikec, Šentvid pri Ljublja-
ni, Ulica bratov Komel 20. Po ustnem izročilu ga je izdelal so-
sed Franc Mrhar, vulgo Štefkov, Ulica bratov Komel 23.
232     France Golob
20. Franc Šolmajer, Poročilo ... n.d., str. 40.
21. Franc Povše, Stroji ... n.d., str. 99, 100.
22. Prof. Fr. Povše, Še nekaj o kmetijskih strojih ... n.d., str. 91, 92,
in Trier ali stroj za ... Kmetijske in rokodelske ... letnik 1884,
str. 307, 388.
23. Fr. Povše, Stroji ... n.d., str. 99,100.
24. Kmetijske in rokodelske novice. Letnik 1884, Cena pšenice.
25. Dr. Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, Zvezek 15, Ce-
lje 1938, str. 1060.
26. Ivan Jež, Šentvid pri Ljubljani, Ulica bratov Komel 20, ima či-
stilni stroj Trier z napisom D.D.N. HEID, STOCKERAU kod
BEČA. Stroj je dolg 2 m, visok 1,32 cm. Kupil ga je njegov oče
v trgovini Schneider-Verovšek v Ljubljani.
27. Janez Škerjanec, Žerimlje 10, in Miran Dobravec, Žerimlje 8,
imata žitni čistilnik, ki je bil kupljen v trgovini Franca Stupice.
Tako ima žitni čistilnik Mirana Dobravca (višina 140 cm, dol-
žina 185 cm, širina 70 cm) na ohišju kovinsko ploščico z na-
pisom: Trgovina z železnino in zalogo kmetijskih strojev Fr.
Stupica, Ljubljana.
28. Viljem Rohrman, Poljedelstvo, n.d.
29. Viljem Rohrman, Poljedelstvo, n.d., str. 261-265.
30. Viljem Rohrman, Poljedelstvo, n.d., str. 263-264.
31. Dr. Emil Perels, Ratgeber bei ... n.d., str. 179-185.
32. Dr. Emil Perels, Ratgeber bei... n.d., str. 181-184.
33. Kmetijske in rokodelske novice, 27. julija, leta 1898.
34. Viljem Rohrman, Poljedelstvo, n.d., str. 263.
35. Viljem Rohrman, Poljedelstvo, n.d., str. 264.
36. Zgodovinski arhiv - Škofja Loka, Zemljiška knjiga X. Križna
gora št. 6.
37. Ivanka Kremžar, Šentvid pri Ljubljani, Prušnikova ulica 36,
hrani nekaj hišnega arhiva.
38. Katalog delavnice poljedelskih strojev, Franc Kremžar, Hrani
Ivanka Kremžar.
Konservatorska dokumenlacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita     233
39. Kmetovalec ... n.d., str. 106, 107.
40. Kmetovalec ... n.d., Inserat! št. 14.
41. Prav tam.
42. Kmetovalec ... n.d., 15. junija 1924, str. 82, 83.
43. Dr. Gosar, Naša poljedelska ... n.d., str. 31.
44. Bogo Grafenauer, Poljedelsko orodje ... n.d., na strani 218, v
razpredelnici o številu poljedelskih strojev za leto 1925 ne-
pravilno uporabila izraz »pajklji«. Dejansko je bilo leta 1925 v
mariborski oblasti 22.900 in v ljubljanski oblasti 10.500 vejal-
nikov, vulgo pajkljev in žitnih čistilnikov.
45. Dr. A. Gosar, Naša poljedelska ... n.d., str. 31.
46. Tako na primer Ivan Jež, Ivan Čamernik, Frančiška Hočevar.
47. Dr. Marija Makarovič, Vzajemna pomoč ... n.d., str. 98.
48. Poročevalec mag. Franc Štukl, Škofja Loka.
49. Poročevalec, sorodnica pisca Marija Golob, Ljubljana.
50. Slovar slovenskega knjžnega jezika, n.d., str. 510.
51. Dr. Rajko Ložar, n.d., str. 136.
52. Dr. Marija Makarovič, Kmečko gospodarstvo, n.d., str. 60.
53. Bogo Grafenauer, Poljedelsko orodje .... n.d., str. 217.
54. Kmetijska shola. Kmetijske ... n.d., letnik 1844, str. 127.
55. Ludvik Kramberger, Delo, 19. avgusta 1983.
56. Emil Perels, Die Fortschritte ... n.d., str. 120.
57. M. Pleteršnik, n.d. II. del., str. 4.
58. Tone Bantan, Kmetijski stroji ... n.d., str. 282.
59. Viljem Rohrman, Poljedelstvo ... n.d., str. 263.
60. Dr. Emil Perels, Ratgeber... n.d., str. 181.
61. Prav tam.
62. Paul Scheuermeier, Baumbverk ... n.d., str. 140, 141.
63. Viljem Rohrman, Poljedelstvo ... n.d., str. 263.
234     France Golob
64. Raoul Jenčič, Kmetijski... n.d., str. 181.
65. Dr. Emil Perels, Ratgeber... n.d., str. 180.
66. Tone Bantan, Kmetijski stroji... n.d., str. 319 do 332.
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za ćiščenie omlačenega žita     235
VIRI IN LITERATURA
Erste Sammlung nützlicher Unterrichte, herausgegeben von der
kaiserlich königlichen Gesellschaft des Ackerbaues und nützlic-
her Künste im Herzogthume Krain, auf das Jahr 1770, str. 127-
-129, tab. VIII, fig. 1, 2, 3.
Vodnik Valentin: Lublanske novice od vsih krajov celiga sveta v
lejti 1797, št. 83.
Kmetijska shola. Kmetijske in rokodelske novice, 1844, str. 127.
Hamm dr. Wilhelm: Die Landwirtschaftlichen Geräthe und Ma-
schinen Englands, 1845, str. 703-720.
Zalokar Janez: Vejatev in obravnatev žita. Umno kmetovanje in
gospodarstvo, Ljubljana, 1854, str. 81.
Aleš Peter: Zveden kmet ali najpotrebniši nauki kmetijstva za ne-
deljske šole po deželi. Trst 1856, str. 32.
Perels Emil: Ingenieur, Handbuch zur Anlage und Konstruction
Landwirthschaftlicher Maschinen und Geräte, I. Heft, Leipzig
1962, Str. 25-39, in načrt Tafel III, IV.
Pintus, Die landwirthschaftlichen Maschinen und Geräte auf der
Industrieausstellung aller Nationen zu London, 1862, str. 101.
Perels Emil: Die Fortschriftte auf dem Gebiete des Landwirtsc-
haftlichen Maschienenwesens in den Jahren 1863, bis 1865, Ber-
lin 1865, str. 120-129.
Nauki iz letošnje dunajske razstave. Kmetijske in rokodelske no-
vice, 1866, str. 229.
Šolmajer France: (Fr. Schollmayr): Poročilo o dunajskej svetovnej
razstavi. Naznanila (C. K. Kmetijska družba na Kranjskem), letnik
1873, Zvezek I, v Ljubljani 1873, str. 40.
Povše Franc: Stroji s katerim se da žito čistit: Umni kmetovalec,
Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1875, str. 99, 100.
Prof. Fr. Povše: Še nekaj o kmetijskih strojih. Kmetijske in roko-
delske novice, 1880, str. 91, 92.
Trijer ali stroj za žito čistiti. Kmetijske in rokodelske novice, 1884,
str. 307, 388.
236     France Golob
Kramer E. (Ernest): Kmetijsko berilo, Za nadaljevalne tečaje ljud-
skih šol in gospodarjem v pouk, v Trstu 1887, str. 44,56, 57.
Perels dr. Emil: Ratgeber bei Wahl und Gebrauch Landwirtschaft-
licher Geräte und Maschinen, Berlinb 1889, str. 179-185.
Pleteršnik M: Slovensko-nemški slovar. Drugi del, P-Ž, Ljubljana
2895, str. 4.
Rohrman Viljem: Poljedelstvo, slovenskim gospodarjem v pouk,
Družba sv. Mohorjav Celovcu, II. snopič, V Celovcu 1898, str.
261-265.
Čistilni mlin za kmetijske podružnice. Kmetovalec, Gospodarski
list s podobami, št. 16, Ljubljana 31. avgust 1923, str. 128, 129.
Najboljši stroji za čiščenje žita, Kmetovalec, Gospodarski list s
podobami, št. 11, Ljubljana, 15. junija 1924, str. 82, 83.
Čistilni mlin ali vetrnik. Kmetovalec, Gospodarski list s podobami,
št. 14, 31. julija 1924, Ljubljana, str. 106, 107.
Gosar dr. A(ndrej): Naša poljedelska statistika, Ponatis iz »Časa«,
XX., zv. 5., Ljubljana 1926, str. 31.
Ilieff dipl. ing. B.: Die bulgarischen Getreidereinigungsmaschinen,
Sofija, 1928, str. 44, 45, 50, 51.
Register trgovine, obrti in industrije, Ljubljana, Maribor, Celje,
Kranj, Novo mesto. Industrija Dravske banovine, Ljubljana 1931,
leto IV., str. 265, 266.
Scheuermeier Paul: Bauernwerk in Italien, der Italienischen und
Rätoromanischen Schweiz, 1943, str. 140, 141, foto str. 231, 274.
Ložar dr. Rajko: Narodopisje Slovencev, Ljubljana 1944, str. 136.
Bantan Tone: Kmetijski stroji in orodje, Ljubljana, 1950, str. 281.
Grafenauer Bogo: Poljedelsko orodje. Gospodarska in družbena
zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek, Ljub-
ljana 1970, str. 217, 218, foto XXV., si. 5.
Makarovič dr. Marija: Vzajemna pomoč na vasi na Slovenskem III.,
kot etnološki problem, Studor, Ljubljana 1975 (tipkopis), str. 11, fo-
to str. 98.
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omJačenega žita     237
Makarovič dr. Marija: Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, Mla-
dinska knjiga, Ljubljana 1978, str. 59, 60.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Tretja knjiga, Ne-Pren, Ljub-
ljana 1979, str. 510.
Jenčič Raoul: Kmetijski stroji. Knjižnica za pospeševanje kmetij-
stva XIII, 1983, str. 170, 181.
Golob France: Orodja in stroji za čiščenje omlačenega žita. Loški
razgledi, 30, 1983, Muzejsko društvo Škofja Loka.
238     France Golob
KONSERVATORSKA DOKUMENTACIJA 2
ŽITNI ČISTILNIK S. N.
Lastništvo
Stroj za čiščenje omlačenega žita, last Slovenskega etnografske-
ga muzeja Ljubljana, S.N., je bil odkupljen od Franca Smrdelja,
Selce, H. št. 29., občina Postojna. Po prodajalčevi pripovedi je bil
prejšnji lastnik stroja Ivan Šabec, Selce, h. št. 6. Ta je izjavil kusto-
su Slovenskega etnografskega muzeja, da je stroj za čiščenje
omlačenega žita naredil njegov stari oče.
Opis
Stroj za čiščenje omlačenega žita (glej konservatorska dokumen-
tacija 2, si. 5), S.N., ima leseno ogrodje, ki se podaljšuje v štiri no-
ge, in oboj iz desk. Oboj prehaja spredaj v polkrožno obliko. V le-
seno ogrodje sta levo in desno vstavljeni dve prečni letvi (ročici)
za prenos stroja. V notranjščini oboja je štirilistna lopatasta vetr-
nica, ki ima na osi zunaj oboja leseno jermenico. Pogonska kljuka
z ročajem je vstavljena na kovinsko os, na kateri sta kovinska
jermenica z naperkami in leseni kolut mlatilnega bobna, s štirimi
kovinskimi letvami na obodu. Os, na kateri so pogonska kljuka,
kovinska jermenica (glej konservatorska dokumentacija, si. 2) in
kolut mlatilnega bobna (glej konservatorska dokumentacija 2, si.
1), je vstavljena v stroj spredaj pod nasipnim košem s premičnim
zapahom. Funkcija koluta mlatilnega bobna je, da enakomerno
spušča spredaj nad premičnim dnom nasipnega koša neočiščeno
žitno zrnje na paličaste grablje, ki zadržujejo večje smeti (slamo).
Kovinska in lesena jermenica sta povezani z usnjenim gonilnim
jermenom in z vzvodi za premikanje (stresalne naprave) dna na-
sipnega koša in poševnega glavnega drsnega žleba (dna). Giblji-
vo dno nasipnega koša ima premičen zapah za uravnavanje koli-
čine zrnja (glej konservatorska dokumentacija 2, si. 3). Na koncu
pa redko mrežo ali paličaste grablje (glej konservatorska doku-
mentacija 2, si. 7). Na sprednji strani lesenega ogrodja je pod ve-
trnico malo nad višino tal širok premični drsni žleb (dno) z mrežo
(glej konservatorska dokumentacijas 2, si. 9), ki sega poševno na-
vzgor do zadnje stene ogrodja z gibljivo loputo (glej konservator-
ska dokumentacija 2, si. 4). Ob strani je še en nepremični, ožji
drsni žleb.
Ime stroja
Iz vsega povedanega je razvidno, da pomeni stroj za čiščenje
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čiščenje omlačenega žita     239
omlačenega žita S.N., z deli, kot so nasipni koš s premičnim za-
pahom, gibljivo dno nasipnega koša s paličastimi grabljami, po-
ševno dno (glavni drsni žleb) z mrežo, kolut mlatilnega bobna in
jermenični prenos (ki sta elementa mlatilnice), in s svojim delova-
njem tip stroja »žitni čistilnik«.
Izdelovalec in starost stroja
Po ustnem izročilu je izdelal žitni čistilnik stari oče Ivana Šabca.
Po načinu konstrukcije, izdelave, delih in materialu (žičniki, vijaki),
je bil žitni čistilec narejen konec 19. stoletja.
Velikost
Višina: 111,5 cm
dolžina: 107 cm
širina: 51 cm.
Material
Deli iz smrekovega lesa: ogrodje, noge, oboj, deli nasipnega koša,
stranski drsni žleb in okvir glavnega drsnega žleba. Deli iz buko-
vega lesa: konstrukcija za prenos z gonilnim jermenom, obod mla-
tilnega bobna.
Deli iz lipovega lesa: lopate vetrnice, dno in deli nasipnega koša.
Deli iz železa: velika jermenica, os, pogonska kljuka, letve na
obodu koluta mlatilnega bobna, mreža, paličaste grablje in vzvodi.
Fragment vajeti za konje: gonilni jermen.
Likovna krasitev
Žitni čistilnik je skromno likovno krasen. Na levi in desni strani ob
puhalnem ustju ima esasto izrezan obod. Pobarvan je z okrasto
oljno barvo, ob straneh je obrobljen z rdečo oljno barvo. Na polo-
kroglem zaključku esasto izrezanega oboda sta z rdečo barvo le-
vo in desno nasliklani po ena šestlistna šestilna rozeta.
Namembnost
Zaradi svoje velikosti (stroj je izredno majhen, zaradi tega sta ko-
ličina in hitrost njegove čistilne moči majhne, torej ga je uporabljal
samo kmet z majhnim pridelkom žit!) in sestavnih delov, kot so ko-
lut mlatilnega bobna, kovinske in lesene jermenice z gonilnim
jermenom (vsi žitni čistilniki imajo pogonsko kljuko za vrtenje na
osi vetrnice ter prenos z zobatim kolesom za premikanje glavnega
drsnega žleba (dna) in dna nasipnega koša), je žitni čistilnik S.N.
eno izmed samouških različic tipa stroja »žitni čistilnik«.
240     France Golob
ŽITNI ČISTILNIK S.N.
1 Kolut mlatilnega bobna s štirimi kovinskimi letvami na obodu
2 Žitni čistilnik - pogled z leve
3 Nasipni koš s premičnim zapahom
4 Žitni čistilnik s puhalnim ustjem, od spredaj
5 Žitni čistilnik s kovinsko jermenico in gonilnim jermenom
6 Žitni čistilnik s poševnim dnom z mrežo, od zadaj
7 Gibljivo dno nasipnega koša s paličastimi grabljami
8 Žitni čistilnik - pogled z desne
9 Ustje poševnega dna čistilnika z mrežo
Konservatorska dokumentacija orodij in strojev za čišćenje omlačenega žita     241
KONSERVATORSKA DOKUMENTACIJA 3
Žitni čistilnik S.N. je dobro ohranjen, manjkalo mu je držalo (glej
kons. dok. 3, si. 2), katero smo izdelali novo (glej Kons. dok. 3, si.
2). Na dveh mestih na ustju je bil tudi poškodovan stranski drsni
žleb, zato smo mu vstavili dva koščka lesa. Žitni čistilnik smo naj-
prej obrisali z vlažno krpo, nato smo ga očistili s terpentinom, re-
tuše smo opravili s pigmenti acrylic. Žitni čistilnik smo površinsko
zaščitili s premazom damar laka, kovinske dele pa smo zaščitili z
bedacrylom 122x.
1 žitni čistilnik pred restavriranjem
2 Žitni čistilnik z dodanim ročajem
3 Žitni čistilnik po retuširanju ročaja
4 Restavrirani žitni čistilnik
Konservatorska dokumentacija ima 28 listov A4 in 33 fotografij.
242     France Golob
Summary
By studying the selecter examples of tools and machines for the sigtinf of grain after tgreshinf, the
author has established the type of three-part dosumentatlon. This should represent the joint labour
of curator, consevationist draughtsman-architect and photographer.