Slovenska pediatrija 2025 | 55 Strokovni članek / Professional article Tina Sabadin, Maja Čamernik, Erika Šmid, Janja Skubic Izvleček Priprava zdravil je ena najpomembnejših nalog v zdravstve- nih ustanovah, kjer natančnost, doslednost in usklajenost postopkov neposredno vplivajo na bolnikovo varnost. Kljub tehnološkemu napredku in strogim predpisom pa napake pri pripravi in apliciranju zdravil še vedno predstavljajo pomem- ben vir zdravstvenih zapletov, včasih celo z resnimi ali uso- dnimi posledicami. Da bi zagotovili najvišjo raven varnosti pri pripravi in uporabi zdravil, je ključnega pomena razumevanje dejavnikov, ki lahko povzročijo napake, ter uporaba strategij za njihovo preprečevanje. Pomembno je upoštevati številne elemente, kot so izobraže- vanje zdravstvenih delavcev, uvajanje tehnologij, kot so avto- matizirani sistemi, ter izvajanje standardiziranih protokolov. Zavedati se moramo, da moteči dejavniki, kot so utrujenost, stres ali prekinjanje nalog, vplivajo na natančnost pri prip- ravi zdravil. S pravočasnim prepoznavanjem teh dejavnikov in sprejetjem ustreznih ukrepov lahko zmanjšamo tveganje za napake. S tem pa zagotovimo večjo varnost in kakovost zdravstvene oskrbe. Ključne besede: izračun odmerka, priprava zdravil, varnost zdravil, moteči dejavniki Abstract The preparation of medications is one of the most important tasks in healthcare institutions, where accuracy, consisten- cy, and coordination of procedures directly affect patient safety. Despite technological advancements and strict reg- ulations, errors in the preparation and administration of medications still represent a significant source of medical complications, sometimes with serious or even fatal conse- quences. To ensure the highest level of safety in the prepa- ration and use of medications, it is crucial to understand the factors that can cause errors and to implement strategies to prevent them. It is important to consider various elements, such as the edu- cation of healthcare workers, the introduction of technol- ogies like automated systems, and the implementation of standardised protocols. We must also be aware of how dis- ruptive factors, such as fatigue, stress, or task interruptions, affect the accuracy of medication preparation. By promptly recognising these factors and taking appropriate measures, we can reduce the risk of errors, thereby ensuring greater safety and quality of healthcare. Key words: Dose calculation, medication preparation, med- ication safety, disruptive factors. Izračun, priprava in varnost pri apliciranju zdravil Calculation, preparation and safety in drug application Slovenska pediatrija 2/2025.indd 55 20/05/2025 09:53 56 | Slovenska pediatrija 2025; 32(2) Uvod Ena najbolj pogostih in vendar zelo odgovornih aktivnosti medicinskih sester (MS) je apliciranje zdravil. Za varno in uspešno apliciranje zdravil morajo MS imeti veliko znanja o prip- ravi in vnosu zdravil; sem sodi tudi računanje pravega odmerka zdravila (1). Pri prilagajanju režima odmerja- nja zdravila bolnemu otroku se mora upoštevati otrokova starost, od razvo- ja odvisno delovanje organov, pridru- žene bolezni, hkratno jemanje drugih zdravil in možna prisotnost genetskih polimorfizmov, ki vplivajo na učinkovi- tost in razpoložljivost zdravila. Vse to vodi v individualizacijo predpisovanja zdravil, ki je predpogoj za učinkovito in varno farmakoterapijo (2). Da se dose- že optimalna koncentracija zdravila v plazmi pri otrocih je potrebno prilago- diti odmerek zdravila glede na telesno težo ali površino telesa. Zaradi nezre- lih sistemov za presnavljanje in izloča- nje je poleg odmerka zdravila potrebno prilagoditi tudi presledek med vnosom zdravil. Včasih so odmerke zdravil za otroke določali le glede na otrokovo starost in telesno težo. Vendar prep- rosti načini določanja odmerkov ne zagotavljajo optimalnih plazemskih koncentracij zdravila pri otrocih (2). Za učinkovito in varno apliciranje zdravil je nujno timsko sodelovanje vseh vklju- čenih zdravstvenih delavcev in prev- zemanje odgovornosti za svoje delo. Zdravnik pisno predpiše vrsto zdravi- la, pogostnost apliciranja oz. časovne razkorake med odmerki in način apli- ciranja. V izogib napakam ima MS pra- vico zahtevati, da je naročilo napisano popolno, pravilno in čitljivo (3). V pediatriji se odmerki zdravil navadno preračunavajo glede na starost, telesno težo in klinično stanje otroka, a obstaja velika verjetnost za napake pri odmer- janju. Pri izračunu odmerka zdravil mora MS poznati osnovne matematič- ne operacije, kot so: seštevanje, odšte- vanje, množenje in deljenje. MS morajo poznati pretvorbo enot mase, volumna, časa in hitrosti. Sklepni račun, s katerim izračunamo neznano količino iz dane množice znanih količin, je temeljni pri- stop za računanje v ZN (4). Različne raziskave (3–5) ugotavljajo, da so napake pri odmerjanju zdravil ene najbolj pogostih napak pri apliciranju zdravil in ne kažejo statistično značilne razlike v sposobnostih računanja med študenti ZN in MS. Od MS se pričakuje, da zna dobro raču- nati, saj je računaje ena od njenih ključ- nih sposobnosti. Do napak pri izračunu odmerkov zdravil lahko pride zaradi neobvladovanja osnovnih matematič- nih operacij in/ali nezmožnosti posame- znika izluščiti prave informacije v zvezi s problemom računanja, da uporabi ustrezno računsko operacijo (1, 4, 5). Ne glede na to, ali je bil bolniku dan nepravilen odmerek zdravila zara- di nepravilnega izračuna in/ali zara- di napak v celotnem procesu dajanja zdravil, sta klinična učinkovitost zdravila in varnost pacienta ogrože- na. Primerne računske spretnosti so bistvenega pomena za MS, saj napake pri računanju lahko ogrozijo bolnikovo življenje (1, 3, 5). Za preprečevanje napak pri izračunava- nju odmerkov zdravil bi bilo smotrno v učni program študentov zdravstvene nege (ZN) uvesti uporabo osnovnih računskih operacij, za MS pa obnav- ljanje znanja le-teh (1, 5). Pomembno je, da imajo študentje možnost nauči- ti se izračunavanja odmerkov zdravil, še predno se zaposlijo v klinični praksi, ker bo to prispevalo k večji varnosti pri njihovem delu (4). Strategije za preprečevanje napak pri pripravi zdravil Strategije za preprečevanje napak pri pripravi zdravil so ključnega pome- na za zagotavljanje varnosti bolnikov. Med njimi so najpomembnejši uporaba novih tehnologij, izobraževanje osebja, organizacijski ukrepi in izvajanje stan- dardiziranih protokolov (9). Izobraževanje in usposabljanje osebja Za preprečevanje napak pri pripra- vi zdravil je ključnega pomena redno usposabljanje zdravstvenega osebja. Zdravstveni delavci se morajo izobra- ževati o najnovejših smernicah pri prip- ravi zdravil in obvladovanju zdravil z visokim tveganjem. Pomembno je tudi izobraževanje o novih tehnologijah, kot so avtomatizirani sistemi, ter o tvega- njih, ki nastajajo pri napačnem dajanju zdravil. Redno izobraževanje ohranja visoko raven varnosti in zmanjšuje napake, ki so posledica pomanjkanja znanja ali neprilagojenosti novim smer- nicam pri pripravi zdravil (6). Tehnologija in avtomatizacija Z napredkom tehnologije je postalo mogoče zmanjšati napake pri pripravi zdravil. Elektronski sistemi za predpi- sovanje zdravil, kot so e-recepti, zmanj- šujejo napake zaradi napačnega branja ali razumevanja ročno napisanih recep- tov. Avtomatizirani sistemi za pripravo zdravil omogočajo natančno in hit- ro pripravo odmerkov, kar je še pose- bej koristno pri zdravilih, ki zahtevajo visoko natančnost. Poleg tega progra- mi, ki preverjajo interakcije med zdra- vili, omogočajo pravočasno odkrivanje nevarnih kombinacij zdravil in prepre- čujejo morebitne škodljive učinke (7). Standardizacija procesov Ko so postopki priprave zdravil standar- dizirani, postane praksa bolj dosledna in se zmanjšuje možnost napak. To vključuje natančno preverjanje navodil proizvajalca, pravilno označevanje zdra- vil, spremljanje datumov in rokov upo- rabe ter dosledno beleženje vseh faz priprave zdravil. Standardizacija omo- goča hitrejše in bolj zanesljivo delovanje osebja ter zagotavlja enotne varnostne prakse v vseh fazah priprave zdravil (8). Sistem dvojnega preverjanja Eden najbolj učinkovitih načinov za preprečevanje napak pri pripravi zdra- Slovenska pediatrija 2/2025.indd 56 20/05/2025 09:53 Slovenska pediatrija 2025 | 57 vil je uvedba sistema dvojnega prever- janja. Dva člana zdravstvenega osebja (npr. farmacevt in medicinska sestra) preverita predpis, izbrano zdravilo in odmerek. To je še posebej pomembno pri zdravilih z visokim tveganjem, kot so kemoterapija, insulini in opioidi. S siste- mom dvojnega preverjanja se zmanjša možnost napačne interpretacije predpi- sa, saj lahko druga MS opazi napako, ki bi jo lahko spregledal posameznik (6). Moteči dejavniki pri pripravi zdravil Zdravstveni delavci pri pripravi zdravil naletijo na različne moteče dejavnike, ki lahko zmanjšajo njihovo osredoto- čenost in povečajo tveganje za napake. Med najpogostejše moteče dejavnike spadajo: Hrup in prekinjanje opravil Prekinitve med pripravo zdravil, kot so telefonski klici, bolnikovi klici ali pogo- vori s sodelavci, lahko zmanjšajo osre- dotočenost in povečajo možnost napak pri pripravi zdravil. MS so dejansko med ravnanjem z zdravili v 10‒55 % prekinja- ne zaradi različnih vzrokov. Prekinitev je začasna prekinitev neke dejavno- sti s predpostavko, da se bo ta kasne- je nadaljevala, a se največkrat konča z izgubo osredotočenosti na delo in/ali z zamudo pri izvedbi naloge. Raziskava, ki so jo izvedle MS, so ugotovile, da so MS prekinjene 6- do 7-krat na uro med razdeljevanjem zdravil in 14-krat med pripravljanjem zdravil (9). Najpogostej- ši vzroki za prekinitev MS med pripravo in apliciranjem zdravil so: motnje ose- bja, procesne nepravilnosti, nečitljiv predpis odmerka zdravil, iskanje doda- tnih informacij, potreba po neposredni ZN bolnikov ter telefonski klici. Dober ukrep pri tem je uvedba t. i. tihe cone – prostora, kjer zdravstveno osebje ni moteno pri pripravi zdravil. To lahko zmanjša tovrstne prekinitve in zagotovi večjo natančnost pri izvajanju nalog (8). Motnje, ki lahko nastanejo pri pripra- vljanju in razdeljevanju zdravil se lah- ko zmanjšajo in z manjšajo tveganje za nastanek napak so sledeče: ureditev prostora za pripravo in razdeljevanje zdravil, ureditev ustreznih vozičkov za razdeljevanje zdravil, kontrolni sezna- mi zdravil, varnostni pogovori z vsem zdravstvenim timom, naj ne motijo MS, ki pripravljajo zdravila, ter označen opo- zorilni brezrokavnik, ki jih MS nosijo med pripravljanjem in razdeljevanjem zdravil. Utrujenost in stres in pomanjkanje koncentracije Zdravstveni delavci morajo imeti zago- tovljen ustrezen počitek, se redno izo- braževati o obvladovanju stresa, kar pomaga, da se bolje spopadejo z nape- tostjo na delovnem mestu (9). Pomanjkanje znanja o zdravilih in o veščinah izračunanja odmerka zdravil Zdravstveni delavec mora imeti ustre- zno znanje iz preračunavanja zdravil in mora znati poiskati navodila za pripravo in apliciranje posameznega zdravila (9). Neupoštevanje standardov Pri pripravi zdravil moramo upoštevati vse veljavne interne standarde (9). Preobremenjenost z delom MS mora večkrat opravljati več stvari hkrati, vendar pa priprava zdravil zah- teva največjo možno koncentracijo. Zato bi bilo smotrno, da ima MS za pri- pravo zdravil zgolj to nalogo (9). Podobnost embalaž zdravil Nekatera zdravila so si po imenu in embalaži zelo podobna, zato mora MS biti popolnoma skoncentrirana pri izbi- ri zdravila. Najbolje je, da izvaja dvojno kontrolo (9). Pomanjkanje kadra Zaradi pomanjkanja kadra ima MS dode- ljenih nemalokrat več nalog, kot bi jih imela sicer. Pri prevelikem številu nalog ob istem času pa hitreje pride do napak prav zaradi preobremenjenosti MS (9). Novozaposleni in pomanjkanje nadzora nad njimi MS lahko pripravi zdravila samostojno šele, ko ima dovolj znanja in izkušenj. Prav pa je, da upošteva dvojno kontro- lo pri apliciranju zdravil vselej, ko je to le mogoče. Zdravila ni na voljo Kadar določenega zdravila ni na voljo, mora MS opozoriti zdravnika, da napiše vzporedno zdravilo (9). Predpisi in smernice za varno pripravo zdravil Za varno pripravo zdravil v Sloveni- ji obstajajo zakoni in smernice. Zakon o zdravilih (ZZdr-2) določa predpise za izdajo zdravil v Sloveniji, vključno z odgovornostmi zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju pravilne priprave in uporabe zdravil (10). S tem zakonom so postopki priprave in izdaje zdravil dolo- čeni tako, da zagotovijo varnost bolnikov. Smernice za varno pripravo zdravil v bolnišnicah, ki jih je izdal Ministrstvo za zdravje RS (8), podajajo natančna navodila za vse faze priprave zdravil v bolnišničnem okolju. Smernice vklju- čujejo pravila za označevanje zdravil, uporabo naprav in zagotavljanje var- nega okolja za pripravo zdravil. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) zagotavlja, da imajo ti pravico do varne oskrbe, kar vključuje tudi zagotavljanje varnosti pri predpisovanju in uporabi zdravil (11). Odkloni Odklon je odmik od normalnega. Odklone pri bolniku razdelimo glede na vsebino, obliko in posledice, ki jih ima- jo na varnostni zaplet pri zdravstveni obravnavi, na opozorilni nevarni dogo- dek in na izredni dogodek (12). Varnostni zaplet pri zdravstveni obrav- navi bolnika je nenameren ali nepri- čakovan dogodek, ki je ali bi lahko Slovenska pediatrija 2/2025.indd 57 20/05/2025 09:53 58 | Slovenska pediatrija 2025; 32(2) škodoval bolniku in ne nastane zaradi narave njegove bolezni. Izraz se uporab- lja za sopomenke, kar so naslednji izra- zi: varnostni incident, neželen dogodek, možen neželen dogodek, zdravniška/ zdravstvena napaka/zmota, strokovna napaka/zmota (12). Najpogostejši varnostni zapleti pri bol- niku so: zapleti pri invazivnih posegih, zapleti v zvezi z zdravili, padec bol- nika, kožne razjede zaradi pritiska, bolnišnične okužbe, zapleti pri trans- fuziji krvi in krvnih pripravkov, zapleti z medicinskimi pripomočki (12). Na Pediatrični kliniki Ljubljana smo od leta 2020 do 2025 zabeležili 73 odklo- nov v povezavi z zdravili (Tabela 1). Napake pri predpisu zdravila (30 %) vključuje napačni odmerek, napačno zdravilo ali napačno indikacijo. Napake pri pripravi zdravila (40 %) se nanašajo na nepravilnosti, ki se zgodijo med pri- pravo zdravil, kot so napačna infuzijska mešanica ali nepravilno odmerjanje. Napake pri pripravi zdravil so pogosto povezane z delovnim okoljem, ki je lah- ko stresno ali zasedeno, kar povečuje verjetnost napak. Napake pri apliciranju zdravila (30 %) se zgodijo, ko zdravilo ni pravilno aplicirano, kar lahko vključu- je napačno pot vnosa, napačen čas ali napačno tehniko. Napake pri apliciranju zdravil so pogosto posledica pomanjka- nja usposobljenosti zdravstvenega ose- bja ali neustrezne komunikacije med člani zdravstvenega tima (12). Na podlagi teh podatkov lahko sklepa- mo, da so napake pri predpisovanju, pripravi in apliciranju zdravil ključ- ni dejavniki, ki vplivajo na varnost zdravljenja. Razumevanje razporedi- tve teh napak po odstotkih je ključnega pomena za pripravo učinkovitih strate- gij za zmanjšanje odklonov in izboljša- nje kakovosti oskrbe bolnikov (13). Literatura 1. McMullan M, Jones R, Lea S. Patient safety: numer- ical skills and drug Registered Nurses. J Adv Nurs 2010; 66 Suppl 4: 109–15. 2. Kržan M. Farmakoterapija v otroškem obdobju. V: Kržišnik C, ur. Pediatrija. 1st ed. Ljubljana: DZS, 2014: 633–42. 3. Šmitek J. Priprava zdravil za parenteralno aplikaci- jo. In: Šmitek J, Krist A. Venski pristopi, odvzemi krvi in dajanje zdravil. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, 2007: 109–15. 4. Johnson J, Kareem A, White D, Ngwakongwi EM, Mohammadpour M, Rizkika, N, Ouattas R, Shahrour Y, Ali R, Roshanuddin J. Nursing studentś perspec- tives on learning math for mediaction calculations in a Canadian nursing program in Qatar. Nurse Education in Progres 2020; vol 49. Dosegljivo na : https://www. sciencedirect.com 5. Wright K. An exploration into the most effective way to teach drug calculation skills to nursing students. Nurse Education Today 2005; vol 25, issue 6: 430–36. 6. Kenda R, Groselj U, Tomazic J. Varnost pri uporabi zdravil v pediatriji. Slovenska pediatrija. 2023; 30 (4): 210–9. 7. Institute for Safe Medication Practices (ISMP). Strate- gies to Reduce Medication Errors in Pediatrics. ISMP Medi- cation Safety Alert! Acute Care Edition 2022; 27 (5): 1–5. 8. Ministrstvo za zdravje RS. Smernice za varno pripravo zdravil v bolnišnicah. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS; 2021. 9. Kramar Z. Kakovost in varnost v zdravstvu. Priročnik. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2022: 64–7. 10. Zakon o zdravilih (ZZdr-2). Uradni list RS, 17/14, 66/19 in 102/24 – ZZKZ. 11. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS. 12. Kovačič A., & Grabar D. Spremljanje intervencij kliničnih farmacevtov v splošni bolnišnici Murska Sobo- ta. Anali PAZU, 2023; 13 (1): 1–14. 13. Štuhec M. Napake v zdravljenju z zdravili: realnost in prihodnost. Anali PAZU, 2022; 7 (1-2): 10–7. Tina Sabadin, mag. zdr. nege (kontaktna oseba / contact person) Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija e-naslov: tina.sabadin@kclj.si Maja Čamernik, dipl. m. s. Klinični oddelek za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Erika Šmid, dipl. m. s. Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Janja Skubic, dipl. m. s. Sprejemno triažni oddelek, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Prejeto / Received: 5. 3. 2025 Sprejeto / Accepted: 8. 4. 2025 Sabadin T, Čamernik M, Šmid E, Skubic J. Izračun, priprava in varnost pri apliciranju zdravil. Slov Pediatr 2025; 32(2): 55−58. https://doi.org/10.38031/ slovpediatr-2025-2-04. TABELA 1: ŠTEVILO ODKLONOV V ZVEZI Z ZDRAVILI OD LETA 2020 DO 2024. TABLE 1: NUMBER OF MEDICATION-REL ATED DEVIA- TIONS FROM 2020 TO 2024. Leto Število odklonov v zvezi z zdravili 2020 21 2021 6 2022 9 2023 27 2024 10 Slovenska pediatrija 2/2025.indd 58 20/05/2025 09:53