1 Cuyahoga jih mora kupiti za $235,798,000 ^ '^tr Sam Je včera-i oclPrl en0 največjih tržnic v zgodovini, j VoZnici hoče prodati svojemu narodu za 13 bilijonov do-bondov. Za okraj Cuyahoga je določena kvota 1 i H ak° h°če'da b°lahko še> naprej- živel v Klo i sv°boden človek. Hjp ki bi ne želel zmage ameriški armadi, našim fan-Tod» naša armada bo zmagala le, če bo imela fcta- d°volj hrane, dovolj obleke. To pa bodo' kupili ' kflfsre bomo posodili vladi._ ijNi glede racioni-fejjK bodo dane Cranes k "^us n I za ' — Državni di-žgan->a' Don Bs v ^ ^ izjavil, da bo 1*4 ra rel{ obelodanil pro- l%io10lljranje žganja v r v v\. ac>°niranje bo elJ'avo najbrže 10. Mt, gtanja bo dobila vsa-b dojf »ad 21 let, bo |Wa Potem, ko bo m Ve°. 0seb se bo regi-P»j j ko bo registra-Sselj^ja bo prišlo na Nteri Registracija bo .JJ« in takrat bocjo Zaviie prodaj al lie pia^anje o L^amzaciji R' (UP) _ Nem-[f^jehf agentura brzo-S%h 2? v teku zadnjih KHh '00° Nemcev v l,JJev v - večina jih je bilo IvNsi rih so Nemci iSi'^0' a naselili so jih IfeNja r°PSkih deže!ah- ipliio "Vki ^emci prizna-|^l0;On^čevanje pre- p^Ntii6111^' katero ime" h štajerska in ob_ r ! ^tov80 nekatere t *vtei,! h Priseljencev —— It1 Min. v Afriki do-IX71 1,253 letal rSkLy,.^1^ ofen- |L\j satll.i 1,253 osiških m} % ° izgubili v Ik1' V Za(injh 14 dneh H tfaw°Slških letal, med <^rtnih. aiS^ob ■i'iSl ^ °b j« umrl ""tv^'te F 59 K stanu-bSbi'i60- st- Pogreb ,eletov pogrebni Kji^St. čas po-% j - ti^ Spanje za drago vojno posojilo je 4 k. * ^Pljenih za $26,000,000 bondov rRS d _ imela trite" IV S? ' ako b0 šla |A j63 v takem tempu P'Nh lnekaterih okra- [i\*torSnSyhBLni>e in BKiHi..da so takoj °v- v decembru Vi BOJNA FRONTA AFRIKA—Zavezniške armade so se približale na 20 milj do osiške obrambne linije, ki se razteza v polkrogu pred Bi-zertom in Tunisom. Ta linija se vleče preko hribovja, kjer tanki ne bodo mogli dosti v akcijo. Včeraj je poročal radio iz Rima: "Resna ura se bliža ... naš boj je neenak vzpričo nadmoči naših sovražnikov, tako v orožju kot letalih." PACIFIK — Zavezniška letala so včeraj sklatila 37 japonskih letal nad pristaniščem Moresby na Novi Gvineji. Do 100 japonskih letal je prihrumelo nad pristanišče. V tako velikem številu japonska zračna sila doslej še ni napadla. RUSIJA—Včeraj so Nemci nenadoma napadli na fronti južno od Leningrada. Rusi so z uspehom odbili pet nemških napadov. Nad 2,000 na-cijev je obležalo na bojnem polju. -o- Danes bo govoril predsednik Roosevelt Washington, D. C. — Danes, v torek, bodo v Washingtonu odkrili spomenik velikemu demokratu Thomas Jeffersonu v spomin 200 letnice njegovega rojstva. Ob tej priliki bo govoril predsednik Roosevelt. --o- Pozor, Euclid Rifle Club Člani Euclid Rifle kluba naj se zberejo nocoj ob,; osmih pri Anton Baragi, odkoder gredo korporativno pokropit sobrata Joseph Zabukovca v Svetkov pogrebni zavod. V četrtek naj se pa člani po možnosti udeleže pogreba. Oženjeni dobe dopust Kongresnik Michael A. Feig-han poroča, da bodo dobili po 1. juniju vsi oženjeni moški, ki bodo klicani v armado, 14 dni dopusta, da bodo mogli urediti svoje osebne zadeve doma. Mr. Feighan je hotel izposlovati oženj enim moškim 30 dni dopusta. ___ Nemške skrbi in težave I na Balkanu ' Smyrna. (NYT) — O prvih gorkih aprilskih dnevih, se je v gorskhi predelih Jugoslavije, Gr-' čije in Albanije nanovo razvnela gerilska vojna; narasli potoki in reke spreminjajo slabe bal-' kanske ceste v močvirja, na kate-, rih se mučita nemška armada in' organizacija Todt, da bi zama-; šile nevarno luknjo v obzidju' "evropske trdnjave." Poročila obveščevalne službe, prihajajoča iz Bolgarije, Grčije in Jugoslavije, a tudi iz RumuniJ je in Madžarske, dajejo splošno i sliko mrzličnih naporov s strani' osišča, da zaduši organizacijo' oboroženega upora v Jugoslaviji,| Grčiji in Albaniji, ter da zatre nezadovoljnost in opozicijo na Madžarskem, v Rumuniji in Bolgariji. Nacistični krogi v Carigradu zdaj odkrito priznavajo, da so ogromne vrzeli v vrstah specialno izurjenih nemških čet, para-šutistov in drugih, o priliki zavzetja Krete, ki je sledilo nepričakovanemu odporu Jugoslavije, ter dolga grška kampanja pred j najVeČJO VeČino V dvema letoma preprečile nemški] i « IVjll napad na Turčijo; tudi napad na|0KrdJ" Rusijo je bil radi tega zakasnjen1 v Jolietu, 111. so se vršile voli-za najmanj pet do šest tednov, i tve za nadzornike pri okrajnem Danes se Nemčija pripravlja; odboru. Za osem mest je kandi-na obrambo in zida utrjena opo-j diralo I4 kandidatov in sicer se-rišča. Na balkanu so Nemci, dem demokratov in sedem repu-zbrali armado sestavljeno iz blikancev. Med vsemi je dobil Nemcev, Bolgarov, Italijanov injMr. Josip Zalar, gt tajnik K. S. Hrvatov, pod enotnim povelj-! K. J., največ glassy in sicer jih stvom Feld maršala Erich von1 je bilo oddanih zanj 7,348. Monstein ali generala von Haar-j Mr. Zalar se že mnogo let des. Ako se vojna sreča ne obr- udejstvuje v javnih funkcijah V ne, bodo te čete jedro obrambe'okraju Will, kjer ga radi njego-osišča na Balkanu, kadar bodo vih velikih gospodarskih zmo- Zavezniki so zavzeli Sousse in Kairouan V pomoč rojstni domovini . V nedeljo zvečer ob sedmih bo priredila slovenska sekcija jugoslovanske pomožne akcije zelo zanimiv program v SND na St. Clair Ave. Na programu bo petje, godba, žive slike, deklama-cije, čerovnije jin podobno. Vsa kulturna društva v naselbini so obljubila sodelovanje. Ves preostanek bo šel v pomoč naši bedni stari domovini. Vstopnina bo $1.00 in 50c. Natančni program bomo priobčili pred nedeljo. Za jdanes naj opozorimo narod, naj se v velikem številu udeleži te dobrodelne predstave. Z vašo vstopnino boste povečali blagajno, da bomo lahko pomagali sirotni domovini. -o—- Josip Zalar je zmagal z lanskega leta je ista oseba kupi la za $11,000,000 bondov. Ime ni dano v javnost. Drugi so jih kupili včeraj za $5,000,000 Locomotive Engineers Mutua Life and Accident Insurance Association, glavni stan v Cleve landu, je kupila včeraj za $200, 000 vojnih bondov. Graphite Bronze Co. se je podpisala za nakup $10,000 bondov zavezniki udrli skozi vzhodni del Sredozemskega morja na Balkan. -o- Ako pride inflacija, bo najbolj prizadet delavec, trdi Wm. Green New York. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je' podal javno izjavo, da si delavstvo začasno pridrži mnenje, če je za ali proti odloku predsednika Roosevelta, da naj ostanejo plače in cene na sedanji višini. "Mi delavci vemo dovolj o ekonomiji, da se v polnem zavedamo nevarnosti inflacije," je rekel Mr. Green. "Ako uide inflacija iz kontrole, bodo največ trpeli delavski sloji ,ki bodo žrtve inflacije. Zato je naša dolžnost, da se zavarujemo pred to katastrofo." Pozneje je dodal, da se teh besed naj ne smatra, da je delavska federacija za ali proti predsednikovi odredbi zamrznenja plač in cen. Sladkor za prezerviranje brez znamk Washington. — Urad za kontrolo cen je nameraval zahtevati za sladkor za prezerviranje od hišnih gospodinj znamke iz sladkorne knjige. Zdaj je to opustil in gospodinje bodo dobile posebno karto za ta sladkor od svojega odbora za racioniranje kot lansko leto. Smrtna kosa Včeraj popoldne je umrl v Mestni bolnišnici Michael Ba-lich, stanujoč na 3068 Nursery Ave. Bil je star 61 let in ro dom Hrvat. Tukaj zapušča hčer Mary, poroc. Juratovac. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis Fer-folia. 9116 Union Ave. žnosti zelo upoštevajo, kar je pokazal zdaj tudi izid volitev. -o- Lakota in legar v Bosni in tudi Srbiji Londnn. (JIC) — Glasom zanesljivih vesti vlada v vzhodni Bosni in v Hercegovini strašna lakota. Ljudstvo'umira od gladu, ker so Paveličevi ustaši popolnoma opustošili vsa polja. V Bosni besni epidemija le-garja. V Sarajevu je obolelo Mestni plumberji so šli včeraj zopet na stavko 125 monterjev pri cleveland-skem vodovodnem oddelku je odšlo že d r u g i č na stavko v dveh mesecih. Stavkarji spadajo k Ameriški delavski federaciji št. 55. Voditelji so se včeraj sestali z županom Lauschetom na dogovor. Župan Lausche jim je obljubil izboljšanje plač od $1,992 na $2,100 na leto. Unija zahteva $2,300 za delavce in za preddelavce $2,600. Župan Lausche je prosil unijo, naj počaka do srede, da bo poizvedel, v kolika zadene te delavce odlok predsednika Roosevelta, da morajo ostati vse plače in mezde na sedanji višini. -o-r- Nesreča s smrtnim izidom v North Chicago, 111. North Chicago, 111. — Prošli teden je 'umrla v bolnišnici sv. Terezije Mrs. Ana Theresa Opeka ,stara 36 Jet, ižena mestnega uradnika Michaela Opeke. V nedeljo 4. aprila je tako nesrečno padla po stopnicah v svoji hiši, da si je prebila lobanjo. Poleg soproga Michaela, zapušča dva sinčka, Michaela in Roberta. Pokoj niča je bil h sinaha častnega predsednika KSKJ Mr. Frank Opeke. Pogreb je bil v petek 9. aprila s slovesno pogrebno mašo v cerkvi Matere Božje. Naše iskreno sožalje težko prizadeti družini in sorodnikom. Rommel beži proti zadnjemu pribežališču v severni Tuniziji, Tunisu in Bizerte. Osišče je potisnjeno v kot v obsegu 40 milj širokem in 100 milj dolgem Gl. stan zaveznikov v Afriki, 12. aprila.—Orjaška zavezniška sila se je pognala v naglem pohodu za armado maršala Rommela, ki beži proti severu. General Montgomery je zasedel važno pristanišče Sousse, 70 milj južno od Tunisa, dočim je druga zavezniška kolona zasedla muslimansko sveto mesto Kairouan. Osiška armada, ki silno trpi pod neprestanimi napadi zavezniške .sile, kaže zelo malo volje za odpor. Nemška armada je pred be-[~-—- Slovenec je bil odlikovan po smrti za hrabrost Sheboygan, Wis.—Sa r ž e n t William Fale, Slovenec in odvetnik po poklicu, je bil smrtno ranjen v bojih z Japonci na Novi Gvineji lanskega decembra. Pred nekaj dnevi je bil odlikovan po smrti z izrednim zaslužnim križcem za svoj hrabri ™ ^ 3 i i. • j j i čm, ko je samcat napadel gručo 20,000 oseb, od katerih je dozdaj ' v ' 6 a Ti v.* 14. Japoncev z ročno granato. umrlo 4,000. Prebivalstvo teh ;...... * . ,. 1 To je najvišje odlikovanje, ki krajev bo zadela strašna usoda, ga more dati general MacAr- ako ostanejo zapuščeni kakor Bo thur yojaku_ pale> w je bU star zdaj. Epidemija se je najprej pojavila v koncentracijskem taborišču Banjica pri Beogradu. Ker ni zdravnikov in zdravil, Nemci dnevno streljajo bolnike — a epidemija se širi, tako da so vsi ujetniki v taborišču kakor obsojeni na smrt. -.o—-- Anglija je zopet znižala porcije sira London. — Od 2. maja naprej bodo dobivali angleški odjemalci manjše porcije sira in sicer samo po tri unče na teden. To je že tretje znižanje siru. -.o- Italijani ne bodo več dobili pive Bern, Švica.—-V Italiji ne varijo več piva za civilno prebivalstvo. Tisto malo pive, ki ga bodo še varili z omejenim materialom, bo šlo za armado. -o-— Demokratska seja Nocoj ob osmih je seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Seja je v navadnih prostorih na Recher Ave. članstvo je prošeno, da se udeleži v velikem številu. 28 let, je prostovoljno stopil v armado 21. marca 1941. Tukaj zapušča starše. gom iz Kairouana uničila v mestu vse važne naprave in pustila ob potu mnogo bojnega materiala. Zavezniki zganjajo Rommela v kot v severni Tuni-ziziji, kjer se bo skušal postaviti v bran proti zaveznikvm pri Tunizu in Bizerte. Dlje se ne more umakniti, ker tam leži Sredozemsko morje. Osma angleška armada je stopila v Sousse ob osmih danes zjutraj. Ameriške čete so pa zasedle Kaioruan včeraj. S padcem pristanišča Sousse ima Rommel v svoji oblasti samo še dvoje pristanišč, Tunis in Bizerte. Od Časa napada na Mareth linijo je osma angleška armada zajela že 20,000 osiških vojakov. Na tisoče jih je zajel ameriški 2. kor ter prva angleška armada in francoska kolona. Prebivalstvo v Kairouami je skoro ponorelo radosti, ko so prihajale zavezniške čete v me-3to. Mesto, ki je središče arabske kulture, je eno največjih mest v Tuniziji. Prebivalstvo je hitelo pripovedovati zaveznikom, kako so Nemci uničevali pred odhodom javne naprave. Uničili so vodovod in vodnjake, razstrelili elektrarno in celo neko pekarijo so razbili. V tem mestu imajo Mohamedanci spravljene tri lase iz brade preroka Mohameda,.zato ga naziv-1 jejo sveto mesto. Zavezniška zračna sila strahovito napada umikajoče Nemce in Italijane. Pot, po kateri se umiče osiška armada, je polna razbitih in gorečih motornih vozil. Pristanišče Sousee je zgodovinsko mesto. Od tukaj je vodil Hanibal svoje punske vojne proti Rimljanom. Ameriški 2. kor pod povelj- m n A Naši vojaki Mr. in Mrs. Jos. Jakšič, 1414 na Vincenta zaboj pomaranč iz E. 53. St. naznanjata, da odide na 14. aprila že njun drugi sin v ar- mado Strica Sama. Pred odhodom pozdravlja vse svoje sorodnike in prijatelje, želimo mu vso srečo in pa zdrav povra-tek. Njegov mlajši brat je odšel pred petimi meseci k marinom, ki se je oglasil s pismom te dni. Pozdravlja vse svoje prijatelje in se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. E. Jaksic, c/o School Hqts Co. School Bn, Camp Le June, Had-not Point, Barracks 406, New River, N. C. pij IKk RS Mr. in Mrs. Hočevar iz 449 E. 1146. St. sta dobila od svojega si- Floride. Pravi, da jim to poši lja za pirhe, kar je zelo lepo od njega. Zdaj je bil premeščen v novo garnizijo in je njegov naslov: Pfc. Vnicent J. Hočevar, 35330855, 16th Tech. Sch. Sqdn. Chanute Field, Illinois. m m John Evatz iz 1249 E. 67. St. je bil povišan v sarženta. Njegov naslov je: 894 Signal Co. Depot Aviation, Reno Army Air Base, Reno, Nevada. w ft ft Jutri zjutraj odide v službo Strica Sama, v Camp Perry, O Edward Poles, sin Mrs. Josephine Poles iz 5123 Luther Ave želimo mu srečo in zdravje. stvom generala Pattona je zavzel prelaz Faid, s čemer je odprl nov koridor preko Tunizije. Preko tega prelaza je bil Rommel v februarju začel ofenzivo proti Amerikancem, ki so se takrat umaknili skoro do alžirske meje. Včeraj je isti ameriški kor pognal Nemce preko istega sedla. Ameriški avijatičarji so v zadnjih dveh dneh sklatili 84 sovražnih letal, med temi bombnike, transporte in bojna letala. Osiška obrambna lini j a se zdaj razteza po gorski verigi od morja pri Efindaville, 40 milj zahadno v notranjost, kjer se obrne proti severu in se dotika morja pri Efidaville, 40 milj zahodno od Bizerte. Osiška obramba južne in srednje Tunizije se je zrušila. Radijo iz Dakara je včeraj poročal da nemško poveljstvo že vozi vojaštvo iz Afrike v Italijo in Grčijo v transportnih letalih. Baje imajo Nemci v Sredozemskem morju 40 do*50 podmornic, da bodo varovale ladje, ki bodo vozile vojaštvo iz Tunizije. -o- Novinarji ne bodo imeli dostopa na konferenco o problemu prehrane Washington. — Predsednik Roosevelt je odločil, da novinarji ne bodo imeli dostopa na konferenco Združenih narodov, ki se prične 18. maja v Hot Springs, Va. Na tej konferenci bodo zastopniki Združenih narodov re-šetali glede prehrane svojih dežel.1 Novinarji bodo smeli biti navzoči samo na otvoritvenem in na zaključnem zasedanju, druge seje bodo pa vse strogo tajne. —-o-- župan je obiskal domove radi pobiranja smeti župan Frank Lausche je sinoči obiskal več rezidenc na vzhodni strani mesta, kjer je vprašal meščane, kako so zadovoljni z mestno postrežbo, kar se tiče pobiranja smeti in kuhinjskih odpadkov. Zvedel je staro pesem, da se smeti sicer pobirajo, toda ne dovolj pogosto. Ko se je vrnil mestno hišo, je poklical k ra-portu direktorja Davida in mu naročil, na.j odslovi tisto skupino pobiralcev smeti, ki postrežbe ne bodo izboljšali. Stavke pri ulični železnici najbrže ne bo Za nocoj je bila napovedana stavka pri clevelandski ulični železnici. Toda kot se poroča, unija ne bo poklicala delavcev na stavko, ampak bo nadaljevala s pogajanji. Unija bo zdaj zahtevala, naj se uslužbence dene v razred 40 urnega delovnika ter se jim plača čas in pol za vse ure nad 40 ur. S tem bi nekako dosegli zahtevano višjo plačo. ftMEraŠKAH"D©M©VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND. O., TUESDAY MORNING, APRIL 13, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN IIOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Ave. J AMEB DEBEVEC editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po posti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _____PoBamema številka 3c __________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for S months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 8 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for I months _Blnglt copies 3c _____ Entered as second-class matter January 5th. 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. NO. 87 Tue., April 13, 1943 Župan Frank J. Lausche, vojaški guverner Jugoslavije Kadar bodo zavezniki enkrat zasedli Evropo, bodo postavili v zasedenih deželah svoje upravitelje, nekakšne vojaške guvernerje, ki bodo za zaveznike upravljali dežele, vsak v svojem predelu, toliko časa, da bo narod postavil ali izvolil v sporazumu s zavezniki svojo vlado. S tem hočejo zavezniki preprečiti vsako možnost ,da bi v tej ali oni deželi prišla na krmilo vtada, ki bi ne sodelovala za stabilizacijo Evrope in za trajni, pravični mir. Zavezniki imajo v tem oziru dobro šolo iz dobe po prvi svetovni vojni, Zato hočejo zdaj preprečiti kaj enakega. Ko bodo zavezniške armade zasedle evropske dežele, bo ogromnega dela, predno bo vse urejeno in pripravljeno za mirovne dogovore in ureditev mej posameznim deželam. Od časa okupacije pa do mirovne pogodbe bo nekako premirje. V tem času bodo v okupiranih deželah zavezniške armade, a vsako deželo bo upravljal poseben upravitelj ali guverner. Ko bo enkrat podpisana mirovna pogodba, ko bodo urejene meje, ko bo vsaka dežela postavila svojo vlado, bodo zavezniški upravitelji odšli in ž njimi zavezniške armade. Od časa okupacije pa do podpisa mirovne pogodbe bo nekaka ohiajevalna doba in v tem času bodo zavezniki skrbeli, da se postavi vsaka dežela zopet na noge. Dobila bo zdravila, prehrano, obleko in finance. Vse to bo delo vojaškega upravitelja. Ko bodo torej zavezniki izročili dežele svojim vladam, bodo imele te dežele stabilizirane pogoje za lepo bodočnost. Kot v drugih deželah bo najbrže tak slučaj tudi v Jugoslaviji. Tudi tam bodo zavezniki postavili svojega upravitelja, ki bo deželo upravljal v imenu zaveznikov do časa mirovne pogodbe. In naše mnenje jda bi ne bil za takega vojaškega guvernerja nihče bolj sposoben in mož na mestu, kot je clevelandski župan FRANK J. LAUSCHE. V osebi župana Lauscheta so združeni vsi pogoji, ki ga usposabljajo za tako pozicijo. Po rodu je Jugoslovan, govori jezik dežele, je zmožen upravljati še tako obširno deželo, kot je to pokazal s svojim županovanjem milijonskega mesta Clevelanda. Kar je glavno, je pa sledeče. Zavezniki bodo morali gledati na to, da postavijo v vsako deželo guvernerja,, ki bo sprejemljiv za narod ali narode dotične dežele. In kar se tiče župana. Lauscheta lahko brez«oklevanja zapišemo, da bi jugoslovanski narodi z odprtimi rokami sprejeli Lauscheta in na celi črti sodelovali ž njim. Vemo tudi, da bi bil župan Lausche edini ameriški državljan jugoslovanskepa pokolje-nja, ki bi bil sprejemljiv kot guverner enako od bratov Srbov, kot od Hrvatov in, seve, Slovencev. On bi bil mož, ki bi znal v tistih povojnih razrvanih časih miriti razburjene duhove in združiti vse sloje in stranke k skupnemu delu za lepo Jugoslavijo. Zato tem potom apeliramo na vlado Zedinjenih držav, naj v slučaju, da bo poslala v Jugoslavijo vojaškega guvernerja, pošlje istega v osebi clevelandskega župana Frank J. Lauscheta. Prepričani smo, da se bodo strinjali s to našo sugestijo vsi ameriški Jugoslovani brez izjeme. Katoličani in politika (Konec.) III. Katoličani, ki se drže največje Kristusove postave, se ne bodo spozabili do tega, da bi radi razlike v političnih prepričanjih razdrli človeško bratstvo. Zadnjič smo navedli izrek sv. Avguština. Pa ga nismo navedli do konca. Avguštin namreč pravi takole: "Potrebn; je edinost v nujnih rečeh, ni pa potrebna v manj nujnih; vedno je pa potrebna ljubezen." Bolj važna kot pokorščina je torej krščanska ljubezen. Ljubezen šele postavi vse vrednote v pravo luč. In to stori skoraj neopaženo in brez sile ter raznih trdot. A KO IMA KATOLIČAN LJUBEZEN, BO NAŠEL SKUPNA TLA CELO ZA SODELOVANJE Z MODERNIM POGANOM. (Podčrtal slovenski prevajalec.) Kako to? Kristjan mora biti globoko prepričan, da so najvažnejše reči za življenje tiste skrite lastnosti, ki jih človek nosi v svojem-srcu. Nagonsko bo spoznal tudi v ljudeh, ki so ne samo drugačnega političnega prepričanja, ampak verujejo celo v drugačno življenjsko filozofijo, kaj je dobrega na njih. Natančno bo ločil, kaj je v sočloveku takega, kar ga* dviga k višjim rečem, in kaj je takega, kar ga šili ni-zdol k golem proslavljanju nizkotnosti. Najnevarnejši so tisti politikarji, ki bi radi napravili iz politike najvažnejšo zadevo v človeškem življenju. Tak po-litikar je v naših dneh v prvi vrsti Hitler. Vse, kar počne ta človek, sledi z najbolj logičnimi zaključki iz njegove — po njegovem mnenju: edinozveličavne <— politične vere oziroma politične zamisli. Zato je dandanes najVečja naloga, ki nas čaka v političnih rečeh, tale: Vzpostaviti ljubezen med ljudmi, da bo tako mogoče pravilno preceniti razlike, ki nas ločijo v politiki. Saj politične razlike so enako neizbegljive med katoličani kot med drugimi ljudmi. Toda vsaj med katoličani politične razlike ne bi smele ustvarjati, in tudi res JPO-SS ne ustvarjajo, popolne razcepljenosti. Ravno tako ne med katoličani in drugimi so državljani. Saj imajo vsi kljub razlikam v mnenju dosti skupnega, kjer se lahko srečajo in se najdejo kot bratje. S tem pa seveda spet ni rečeno, da mora katoličan nalašč zamižati in biti slep in gluh, kadar vidi, da se nekateri drugi katoličani spuščajo v sodelovanje s slabimi politikarji. Razborit človek bo hitro znal ločiti dobro politiko od zle. Kdo mu bo zameril, če se potem spusti v polemiko ? Toda tudi v najživahnejši polemiki bo znal ohraniti primerno moralno razsodnost in pravo mero, zakaj dobro se bo zavedal, da je treba nekoliko več ko samo besedne spretnosti, ako hoče prav presoditi resnično vrednost sočloveka. Na globoki podlagi vere, upanja in ljubezni so najbolje povezana med seboj osnovna načela enakosti in svobode. Povezana so med seboj na tej podlagi v neporušljivo nadvlado človeškega bratstva v vseh skupnih rečeh. BESEDA IZ NARODA Darovi pri podružnici št. 2 Priznanje žrtvam in borbam Jugoslavije Najpopularnejši radio komentator opozarja ameriško javnost na borbe in žrtve Jugoslovanov Raymond Gram Swing, najpopularnejši ameriški radio komentator, katerega slušalstvo cenijo na 20 milijonov, je posvetil 7. aprila večji del svojega programa žrtvam in borbam v naši domovini. Njegovo predavanje prinašamo v celoti: Od vseh narodov, ki prislušu-jejo grmenju vojne v Afriki in silovitim zračnim napadom zaveznikov na Nemčijo in Italjo, je narod Jugoslavje zagotovo oni, ki najbolj napenja ušesa in zadržuje sapo, da bi bolje slišal. Danes je druga obletnica nemškega napada na Jugoslavijo. V teh dveh letih je morala ta dežela prenašati izkušnje barbarstva iz nemških, laških in madžarskih rok, ki presegajo vse, kar se nam poroča iz najbolj krvaVih stoletij pret-klosti . . . Seveda—nepotrebno je, in brez haska, listati po katalogih divjaštva in potem reči: res je, da je strašno na Poljskem, toda še hujše je v Sloveniji in v Srbiji. Nikdo ne bo oporekal, tla poročila o me-sarjenju in o z verstvi h, tudi ako so na primeren način potrjena in autentična, niso niti dobro, niti prikladno gradivo za radio oddaje. Toda če je stvar grozna, je obenem tudi neizbežna, in dejstvo, del naše tekoče zgodovine, ki bo nujno vplivalo na oblikovanje zgodovine v bodočnosti. Lahko je poročati in navesti suhe statistične podatke o tem, kaj se je pripetilo v Sloveniji. Izredno dostojna mala zemlja je bila Slovenija, s svojima dvema milijonoma prebivalcev, tako miroljubna kakor le katerakoli dežela v Evropi. Del si je prisvojila Nemčija, a del Italija. Hitler je kar na kratko ukazal, da je treba nemški del germanizirati. Petinosemdeset tisoč je bilo odgnanih v ozemlja osišča in njihovi domovi prevzeti od Nemcev. Nadaljnih 31,000 je bilo izgnanih v Srbijo, a 8,000 otrok so ugrabili njihovim staršem in jih razposlali v neznane kraje. Nadaljnih 38,000 je kar na lepem izginilo in danes morda niti enega od njih ni več med živimi. Preko tega pa cen j o, da je bilo še 18,000 moških odgnanih na prisilno delo in 8,000 zaprtih v koncentracijska taborišča, 2,000 ubitih v takozvani borbi proti komunistom in 8,000 deklet s silo odvedenih in odposlanih neznano kam. Med onimi, ki so izginili se nahajajo seveda vse znamenite j še osebnosti na vseh poljih— vse kar so mogli poloviti na slovenskih tleh. Talci, ki so bili pomorjeni kot taki, na podlagi odločitev vojaških oblasti, štejejo 1,500 oseb. Račun nam pokaže, da je bila v nemškem delu Slovenije ena oseba od petih ali ubita, ali pa odvedena proč, v suženjstvo. Onemu delu Slovenije, ki je bil zaseden od Italijanov, sc ni Sicer malo pozno, pa vseeno hočemo da priobčimo imena darovalcev za Jugoslovanski pomožni odbor št. 2 SS, kateri še vedno zbira prostovoljne prispevke, da se z njimi pomaga, po vojni bednemu slovenskemu narodu v stari domovini. Odbor se obrača na vaša usmiljena srca, da prispevate po svoji moči in to sedaj, tako da bomo imeli, kadar nam bo prilika dana. Iz knjig, v katerih so vknji-žena imena darovalcev, bom prepisal imena in priobčil tako kakor so vknjižena in izdana potrdila. Darovalci so sledeči zavedni rojaki: Mr. John Jako-pech $107.00, Mr. K. Ernožnik in Slov. dob. zveza po $100.00, Mr. Mike Tomše $92.00, Clev. Federacija SNPJ $50.00, Mr. Frank Suhadolnik $18.00, Mrs. Jennie Vodopivec $12.00, po $10.00 darovali Janko N. Rogelj, Društvo Napredek ABZ (Euclid, O.,) in Mr. John Pajk, Mrs. Mary Stucin $6.00, po $5 darovali: Mr. Joe Završnik, Mr. in Mrs. Sušteršjč, Mr. Andy Po-klar, Mr. Matt Klernen, in Gospodarski Klub SND, Girard, Ohio. Mr. John A. Milautz $2.50, po $2.00 sta darovala Mr. Frank Bečaj in Mrs. Frances Rotar iz Saranac Rd. po $1.00 darovali Mr. Jos. Lekan, Anton Vehovec, Mr. John Sušnik, Mrs. Frances Ponikvar, Mrs. Rose in Theresa Racher, L. Balant 50 centov. Nadaljna imena darovalcev, slede v prihodnjem poročilu, za enkrat pa moram malo omeniti prihodnjo prireditev v ta namen. Vršila se bo na 18. aprila zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Zastopnikom in odboru pomagate s tem, da se gotovo udeležite gori imenovane prireditve. Nadaljna poročila, tikajoča se gori imenovane priredtve, čitajte v lokalnh časopisih. Na vse cenjene nabiralce prispevkov, kateri imajo knjižice, se vas tem potom vljudno prosi, da vrnete stare knjižice nazaj, dobili pa boste knjižico s popolnoma novo serial številko. To so nabiralne knjižice. Opozorim tudi one društvene predsednike, pri katerih društvih ste izvolili zastopnike, da podajo poročilo o celokupnem delovanju, na vaših sejah. (V mislih imam tudi predsednice, in zastopnice.) Nekateri zastopniki sploh ne pridejo blizu, kar ne dela društvu nobene časti. Končno se v imenu odbora najiskrenejše zahvaljujem darovalcem kakor tudi marljivim nabiralcem in nabiralkam. Z narodnim pozdravom, za Jugoslovanski pomožni odbor SS. št. 2 Joseph Okorn, blagajnik. 1096 E. 68 St. —:-o-- Na svetu je krog 1000 različnih ver. godilo nič boljše. Enaintrideset tisoč moških so poslali v deportacijo, 3,000 jih je bilo ubitih v takozvani borbi proti gerilcem, skoro 1,800 talcev je bilo ustreljenih in 650 je bilo umorjenih od tajnih italijanskih agentov ; oni, ki so izginili ali pa se nahajajo v zaporu, štejejo več od 6,000. Vse to od celokupnega prebivalstva od 230,000, kar iznosi zopet eno osebo od petih. Italijanska vojaška administracija je ravno tako brezobzirna kakor nemška. Mussolini sam je izjavil v mesecu juliju v Gorici, da bo ravnal s Slovenci po načelu zakona rimskih imperatorjev, ki je zahteval usmrtitev vseh mož premaganih sovražnih plemen. Pokol j i Srbov, izvršeni od Madžarov od mesta do mesta in od vasi do vasi; in trpinčenja, ki so jih zagrešili, so stvari, ki so znane. Ravno tako tudi razmere v koncentracijskih taboriščih. V mesecu januarju pred enim letom, je bilo na Madžarskem pobito takorekoč vse srbsko prebivalstvo. Proti koncu januarja pa so vdrli Madžari v severno Srbijo in tako grozno razsajali, da so poročila, ki so prispela na Madžarsko, globoko vznemirila ta-mošnjo javnost; vlad,a je to ogorčenje pomirila z zagotvi-lom, da je bilo treba energičnih ukrepov, da se ohranita mir in red. Cenijo, da so Madžari v tem mesecu poklali več od 10,-000 ljudi. Ni dvoma o tem, da je odpor prebivalstva v teh krajih igral svojo vlogo in dal napadalcu povod za nasilje, toda v spošnem se je nasilje začelo še prej nego upor. Razumljivo je, da civilno prebivalstvo ne zbeži v gozdove in se ne posveti gerilskemu življenju, da ga pobijajo kakor divjo žival, kadar pade v roke lovcem, ako ni v to prisiljeno, ako ga obiiiP in jeza ne priženeta do tega. Nemci in Italijani niso poskušali le strahovati to ljudstvo z metodičnim terorjem. Hoteli so se iznebiti vseh njihovih voditeljev. Hoteli so uničiti vse borbene ljudi. V začetku niso niti mislili naprej, v prihod-n j ost, razven morda na to, da bi kolonizirali to deželo s svojimi lastnimi ljudmi. Toda zdaj imajo nove motive za svojo politiko zatiranja. Prav lahko je mogoče, da leži ravno Jugosla- vija na črti, po kateri bodo korakali zavezniki v Evropo. In ti neustrašeni sinovi in hčere Jugoslavije, katere so bili s svojo krutostjo sami pognali v oboroženi upor, postajajo zanje vsak dan hujša grožnja. O priliki obletnice napada na Jugoslavijo, se mi vidi najprimernejše naglašati, da je ta dežela, ravno tako kakor Grč-ja, dala svoj doprinos zavezniški stvari že zelo zgodaj in brez računa na kakšne materijalne dividende iz te duševne investicije. Dobro pa je tudi, da se spominjamo dejstva, da nobena dežela ni bila tako zverinsko in sistematično izropana in trpinčena in da plamenov hrabrosti, ki tam gore, ne hrani nobena pomoč od zunaj — niti v našem današnjem svetu ali kdajkoli prej. Ako bi bilo mogoče take ljudi, kakor so Jugoslovani, poteptati in jim s kolom vtepsti pohlevnost, bi bil ! Hitler morda res iispel ustva-! riti v svoji evropski trdnjavi Ineke vrste zedinjeno Evropo in | tako doseči zmago. Toda stvar 'je taka, da on sicer drži trdnjavo, a v njej tudi ljudstva, v katerih vre tako globoko sovraštvo do tiranije, kakor ga svet še nikdar ni poznal. -o-r— Angleška javnost in časopisje o 27. marcu London, 28. marca (Radio prejem na služba) — Včeraj in danes je posvetilo angleško časopisje neštevilne članke spominu na 27. marc. Angleški časnikar Harrison, govoreč o tej naši obletnici, je dejal, da je 27. marc eden izmed najvažnejših preokretov v tej vojni. Države so bile padale druga za drugo, samo Anglija je še stala pokonci. V tem trenotku je Nemčija, hoteč pomagati Italiji, z vso svojo ogromno težo pritisnila na Jugoslavijo in zahtevala od nje, da vstopi v tripartitni pakt in nasproti proti svojim lastnim prijateljem. Odpor Jugoslavije je mnogo pomagal zaveznikom. Jugoslovanski narod je nadaljeval svoj boj kljub temu, da je bila njegova vojska poražena. Prikoval je na svoja tla veliko število sovražnih divizij, ki bi bile mogle služiti osišču v Afriki, ali pa na Ruskem. Sabotaža pa je podi- rala mostove in ru portne zveze. Od tistih časov s«J razmere povsem Prf, ^ Danes Velika Britaniji ji več sama v boju, zaveznica Rusije iJ1 Namesto, da bi čakal' zijo angleške ženilje,* in čakamo na invazij0 ve Evrope. Vsak da« P^ naše letalstvo neiri^ 1 ji in nemškemu traDS?0 sistemu ogromno šk° \ Pred dvemi leti s#: ljali le vprašanje, W bo udaril Hitler. trivamo, kam bodo t f vezniki. Po zavzeti« , bodo krenile zavezuj disi na Balkan, b°dlS1{ ali pa morda v južn°s Zmaga zaveznikov Je ( vprašanje je le, aH segli letos ali šele Pr , to, ali pa morda šele ^ ti. s|| Toda dan zma!?L prišel in takrat n zemlji ne bo P02^1^ jugoslovanskega na ^ moč, izkazano zaveZubt v najtežji uri in kU ni bil zadostno Pri vojno. -0— Platon je mft^ glavne kreposti. ^ brost, zmernost i" ■ Schopenhauer pa mo dve: pravih ljub je. KAKO PODALJŠAMO ŽIVLJENJE SVOJIM ČEVLJEM (Po nasvetu izkušenega slovenskega čevljarja) AIRCRAFT CAR RIM Tukaj dobite nekoliko nasvetov, kako prihranite ali podaljšate življenje svojih čevljev in s tem podprete sebe in svojo državo v tem svetovnem metežu in borbi za svobodo, katero v tako veliki meri uživamo mi tukaj. Armada Združenih držav potrebuje ogromno število čevljev. V Rusijo so do sedaj poslali že nad tri milijone parov čevljev in osemnajst tisoč ton podplatov. Koliko takega blaga pa je bilo poslano še drugim zavezniškim državam. Pomislimo, da vzame štiri do pet let za kožo, da zraste in je pripravna za vaše čevlje. To je glavni vzrok, da je bila izdana naredba, po kateri je vsaka oseba upravičena do treh parov čevlje vna leto, kar pač ni malo, samo če postopamo, s čevlji kakor bi se moralo in to v našo lastno korist. Zato pa sem se nameifil, da vam pokažem, kako prihranite na svoji obutvi in s tem pomagate do' skorajšne pravične zmage te naše nove domovine. 1. Kupite si dobre čevlje in sicer ne prevelike in ne premajhne,. Torej, kupite si čev Ije, v katerih se bodo vaše noge počutile doma in s tem si ohranite tudi zdrave noge. 2. Nikdar ne pustite čevljev blatnih. Vselej jih takoj očistite, kajti prah in blato vzame čevljem maščobo iz usnja i i ga suši, kar potem povzroča pokanje. Namažite svoje čevlje vsaj enkrat na teden. Saj ni treba preveč tega mazila, samo malo ga je treba, a tega dobro udrg-nite v usnje. 3. Kadar so čevlji mokri, jih nikdar ne devajte k peči ali furnezu, da bi se tam posušili. Čevlji, kadar so mokri, ne prenesejo več gorkote kakor vaša roka. če je čevelj moker se še prej sežge kakor če je suh. Priporočljivo je, da kadar denete čevlje sušit, da natlačite vanje papirja, ali pa odrežite ene 15 palcev dolg kos ročaja stare metle in nanj nataknite čevelj, ali pa rabite tako zvarie "shoe trees" potem se čevelj povsod naenkrat suši in se nikdar ne skrivi. (Dalje prihodnjič.) ^lež«11 A " Voz ulične ^ dral neko pOPol° / ^ nem okraju meS v v J pasažirja sta bila ^ zastopnica nez'^ spola in en betic" stavi j a moški sP°' Ekem besednjak- Sedela sta vsa« voza v prekras ^ kot pravi Franco ^, sedela bil «*v v1 # i"; Po svetu, vo-m Hercegovi-SJiedrv, "-lVaškem, Ogr-in tri- ^meriki Gostil lies, vsak pot ?*?■ Kaj čudato- I f' f ^S^ ne more tičati iaboiv Saj" pravi Pre^°-• 0 ne pade daleč Spisal Fr. D—c. Mogoče pa je nekaj kriva mojega nemirnega življenja tudi moja rojstna vas. Pri nas je ni hiše, ki ne bi imela kakšnega člena rodbine na tujem, bodisi v hrvaških šumah, bodisi v Galiciji, bodisi v Bosni al na Turškem, al pa — in teh je največ — v Ameriki, južni in severni. Pa čisto majhna vasica je, devet hiš šteje. Veste, kako je nastala? Pred več leti je še ni bilo, in tedaj je moj oče imel svojo hišo v streljaj oddaljeni vasi, Bežanjski vasi z imenom. Kar naenkrat pa mu ni bilo nekaj prav, zato proda hišo v Bežanjski vasi ter gre za streljaj ven in sezida zunaj na njivi ob veliki cesti novo hišo. Kmalu nato so prišli še drugi in tudi začeli postavljati svoje hišce tam okrog. In tako je nastala nova vasica. Imena pa ni imela. Kako bi jej rekli? Nova vas? To ne gre, ker je samo vasica, in Nova vas je že drugod, tam na Blokah pri Rakeku menda. Kako jo torej imenovati? Nove Bežanje? To bi bilo prenerodno. Vsi so vedeli, da beseda "nov" mora biti v imenu, a pravega ni zadel nobeden. Nekega dne pa je prišlo, razsvetljenje kar naenkrat. Star možiček iz Bežanjske vasi jo je "pogruntal." Šel je nam- reč proti naši "novi" vasici in dobre volje je bil, in ko ga je nekdo srečal |er vprašal, kam gre, se je moško odrezal: "V Novi Jork!" — "Kam?" vprašal je oni začudeno. — "No, v Novi Jork, saj sem ti povedal!" odgovarja muhasti mož. Razumela sta se šele potem, ko je možiček razložil, da misli z besedo "Novi Jork" tistih devet hiš, ki ima vsaka vsaj po enega Amerikanca, če ne več. In potem je šlo ime od ust do ust, in sedaj ne pravi nihče več drugače, kakor da gre v Novi Jork. Da ustrežem vaši radovednosti vam povem, da je ta Novi Jork na Notranjskem nekje. Iz tega Novega Jorka torej sem tudi jaz doma; kaj čuda, da me ni trpelo doma! Iz tiste dobe, ko sem bil še v našem Novem Jorku, ne vem nič posebnega, nego to, da mi je oče iz Hercegovine 1. 1878. prinesel rdečo turško kapo ali "fes"; jaz sem je bil neizrečeno vesel, vedno sem jo imel na glavi, no, zato se me je pa tudi prijelo ime. Kjerkoli so me otroci, moji tovariši, zagledali so že vpili: "Turčn gre!" In jaz sem bil ponosen . . . Sestra mi je bila pa nevoščljiva take lepe kape; nekega dne mi jo vzame ter zakoplje v — gnoj. Konec je bilo moje slave! Ko sem bil star deset let, so stariši sklenili, da moram v Ljubljano v šolo, ker sem "brihtne glave." Da sem res •'brihten," se je pokazalo kmalu. V Ljubljano me je peljala mati. Kako sem debelo gledal,, ko sem zagledal toliko hiš, pa /se na enem kupu in kar vkup se drže! V "Novem Jorku" jih je pa samo devet, in še te so precej vsaksebi. Kako se mi je godilo v šolah, vam ne bom pravil; četrti razred ljudske šole sem zdelal še dobro in tudi nemškega sem se nekoliko naučil. Drugo leto pridem v prvo latinsko šolo. Tukaj sem se pa prevzel: kar vsi gospodje profesorji so nas namreč vikali; v začetku nas je bilo nekoliko sram, potem smo se pa privadili. Bil sem prepričan, da sem že pol "gospoda." Hrano sem imel v "dijaški kuhinji," — Bog povrni dobrotnikom ! — brat, ki je bil v semenišču, mi je pa dajal vsak dan kos kruha za priboljšek, pa ušesa mi je včasih navil, kadar ■sem bolj slabo slišal. Prvo polletje sem zdelal; posebno v jezikih sem bil dober, kar sem še tudi sedaj, dasi sem se že večkrat pokesal, če sem bil le preveč "jezičen"; čimbolj pa je šlo šolsko leto proti koncu, tem bolj se je kazala moja "brihtnost." V veliko veselje bratu in starišem seveda, sem prinesel domu — kljuko; dobil sem jo iz naravoslovja, to namreč je mene najbolj "trlo." Navadno učencem v prvi latinski šoli dela težavo latinski jezik ali nemščina ali matematika, na, meni pa "narovoslovje," to je nauk o raznih živalih, sesavcih, tičih, hroščih, metuljih, rastlinah itd. To je res čudno: dasi sem bil tak "tiček," pa tiči mi kar niso šli v glavo! Še eno leto so hoteli stariši poskusiti z mano, če morda vendarle poj de, zakaj še zmi-rom so bili prepričani, da sem "brihten." Res pridem jeseni nazaj, naredim tudi ponav-ljalno preskušnjo iz naravoslovja tako, da so me izpustili v drugo šolo, toda — veselja do učenosti nisem imel več. Ko so tiste jesenske dni drugi v šoli lepo poslušali profesorje, kaj razlagajo, pem jaz gledal skozi okno: zanimale so me lastovke, ki so se zbirale, da odlete na jug v toplejše kraje. Tudi me- S | M ' t n 'S v Žl 9 h % BONDI BODO KUPILI LETALA - BOMBE - TOPOVE TANKE IN LADJE Radosti te opreme na pravem prostoru, v pravem času, bo omogočilo našim bojnim Četam izgotoviti v najkrajšem mogočem ^su delo. INVESTIRAJTE V VOJNIH ne je vleklo po svetu. Nekega dne kar povem bratu, da jaz ne morem več hoditi v šolo se učit, češ da me — bole oči. "Fant, ti si zaslepljen!" je bil odgovor. Zdaj se je pričela pa trnjeva pot. Najprej so me dali v neko prodajalnico na Notranjskem, da bi se izučil za trgovskega pomočnika. Tri mesece sem bil tam; v vseh treh mesecih pa nisem smel ne eno nedeljo v cerkev k sv. maši — in to je bil vzrok, da so me vzeli iz tiste šole. Šel sem rad proč. Kam pa sedaj "Ključavničarska je dobra," je rekel oče, in hajdi v Ljubljano nazaj, da me obesijo kakšnemu ključvničarskemu mojstru na vrat. Seveda, ako bi bil jaz tiste dni tako močan kakor Peter Klepec ali pa tisti kovač, ki je tako udaril po nakovalu, da se je v zemljo vdrlo, bi bilo slo lahko; toda bil sem šibak, in nikjer me niso hoteli, češ: kako bo pa kladivo privzdigoval? Oh, kako sem takrat Boga prosil, da bi mi dal moči, moči kakor Samsonu ali Klepcu ali močnemu Štempiharju! No, slednjič sem pa vendarle našel milost v očeh nekega mojstra, ki me je "sprejel'v službo. On je bil dober, a pomočniki njegovi ne tako; koliko klofut sem dobil vsak dan za zajturk, kosilo in večerjo, tega vam ne bom pravil, toda ako bi bil vsako zapisal, debele bukve bi zdaj imel. /Oalje prihodnjič.) INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION Izjave o priliki druge obletnice napada na Jugoslavijo in Grčijo O priliki druge obletnice na-cifašističnega napada na Jugoslavijo in Grčijo, so nekateri kongresni prvaki podali laskave izjave o vstrajnosti in hrabrosti obeh balkanskih narodov in njihovi brezpogojni volji do svobode. Prinašamo nekatere važnejše teh izjav: Senator Elbert Thomas iz Utah Senator Thomas je član se-natovih odborov za vojno in za zunanje zadeve. Njegova izjava je bila naslednja: "V pomladanski sezoni 1941 so bili izgledi onih redkih demokracij, ki so se še borile, j ako mračne, in čas je bil zanje najdragocenejša stvar. "Grki so se bili uprli italijanskemu napadalcu in ga vrgli nazaj preko svojih meja in se niso udali niti takrat, ko jih je napadla Nemčija. "Ves svet je zrl na Jugoslavijo, katere narod se ni bile še nikdar umaknil v obrambi svoje svobode — to je narod, ki je v zadnji vojni jedel volkoVe, a je vendar v svojih gorah vstrajal tako dolgo, da so prispeli zavezniki in v Vardarski dolini zadali centralnim silam smrtni udarec. "Jugoslovani so strmoglavili svojo apizarsko vlado, ostali zvesti svojim pogodbam in za vrnili grožnje dveh ogromnih velesil. Obe deželi sta bili napadeni dne 6. aprila in sta plačali strahotno ceno za svoje medsebojno prijateljstvo in za zvestobo idealom, za katere se zdaj bori 31 zedinjenih narodov. Njihova mesta so bila porušena, na tisoče civilnega prebivalstva je bilo pokošenega od strojnic in njihove dežele so bile oropane vsega, kar je sovražnik le mogel odnesti. Milijon Grkov in milijon Jugoslovanov je poginilo — kar je najvišja cena, plačana od kateregakoli drugega naroda v tem boju za svobodo sveta, ako. upoštevamo razmerje s celokupnim prebivalstvom. A kljub temu se še vedno naprej bore. "Ni dvoma o tem, Grčija in Jugoslavija sta si zaslužila občudovanje nas vseh in častno mesto v zgodovini in v zboru narodov nove Evrope po zmagi." Senator Bennett Champ Clark iz Missouri Senator Clark je član senato- vega komiteja za zunanje odnosa je. Njegova izjava je naslednja: "Pred dvema letoma se je nemška pošast začela valiti na Jugoslavijo. Par dni poprej, dne 27. marca 1941, je bil jugoslovanski narod uvidel, da je pronacistična vlada mešetarila za njegovo čast in je pregnal kvizlinge, ki so bili sklenili pakt z Nemčijo, zavrgel pogodbo in se odločil za boj z nemškimi tolpami. "Nikdo izmed onih, ki so doživeli to fazo sedanje vojne, ne bo mogel pozabiti usodo Beograda — nepotrebno uničenje tega in mnogih drugih neoboro-tenih "odprtih mest" in malih krajev. "Jugoslovanska armada se je borila junaško, toda nacisti so se valili preko vse dežele, kakor povodenj ali požar, in s svojimi mehaniziranimi valovi pokrili vso zemljo, katere slabo oboroženi Srbi, Hrvati in Slovenci ni-30 mogli braniti. "Nacisti so mislili, da so si jo zares osvojili. Toda kmalu so v svoje presenečenje uvideli, da je podjarmljenje Jugoslavije laloga, ki nima nobenega konca. Kmalu so se pojavili četni-d, slavni po svojih pesmih in dejanjih, in ustvarili različne ;očke odpora, ki so imeli v pla-linskih krajih nešteto oporišč Te skupine patriotov so se spojile v ogromno armado, ki zdaj jloda življenjsko, važne organe lacistične pošasti, ki je požrla ijihovo zemljo. Kmalu se bo-io Jugoslovani s pomočjo zaveznikov pregrizli ven v sončno luč in svbodo. "Kadar pride ta dan, bodo 'mena jugoslovanskih patriotov zapisana visoko na vrhu sezna-na onih, ki so cenili čast in svobodo višje nego vse drugo na ivetu." Senator Joseph Guff eg iz Pennsylvanije Senator Guffey je član sena-tovega komiteja za zunanje za-ieve. Njegova izjava je naslednja: "Ko se je pred dvema letoma :rušil odpor redne vojske v Jugoslaviji, so nacisti mislili, da ho njihov takozvani novi red suženjstva in izkoriščevanja kmalu obveljal v tej zasedeni deželi. Toda volja do odpora je ostala neokrnjena v Jugoslaviji, ki je v vsej svoji zgodovini pokazala, da je dežela borbenosti, katere ljudstvo gre raje v smrt nego v sužnost in ve, da bo za večne čase obsojeno na življenje plazilca, ako se pokori iz strahu pred brutalnostjo zatiranja. "Jugoslovanski patrioti so kmalu začeli svoje napade na nacistično in fašistično okupacijsko armado. Posledica je bila, da soi morali Nemci in Italijani držati tam velike sile. "Tako je dokazal ponosni in borbeni narod Jugoslavije, da še ni pokorjen in da je takozvani novi red nacistov zidan na pesku in se bo kmalu zrušil in razpadel." (JIC) —-o-- Iran je skoro trikrat večji kot je Francija, kljub temu pa tam živi komaj eno tretjino toliko ljudi kot v Franciji. DELO DOBIJO ŽENSKE za LAHKA DELA V TOVARNI Dnevno delo . Začetna plača 67'/jc na uro Povrhu overtime in bonus Morajo biti ameriške državljanke. Zglasite se dnevno od 8 zjutraj do 5 popoldne THE BUNELL MACHINE & TOOL CO 1601 E. 23rd St. (89) IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem ielu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL _ (92) MALI OGLASS Hiša po zmerni ceni Naprodaj je hiša za 2 družini, blizu East Park Drive in Lake Shore Blvd. Proda se po zmerni ceni hitremu kupcu. Za podrobnosti pokličite Strainic Realty Co. 18000 Lake Shore Blvd. IVanhoe 6561 (89) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za sprejemno sobo. Proda se radi selitve. Zglasite se na 19571 Tyrone Ave. • (88) Kupim voziček Kupim rabljen "toddler kidy car" za baby. Zglasite se po eni uri popoldne na 6317 St. Clair Ave., suite 3. Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 3 sob in garaža. Moderne sobe v dobrem stanju na Grovewood Ave. Pokličite ENdicott 9542. (88) "Bv«y di&M fe&d doUu ao* Titalljr neadod far __ftbaolati neoeMltke Bhould go hit« WAR BONDS »nd STAMPS to tAd tO striking powwr of om umed foiOCS." -nmajM 3D. Boonrraw, protimt tftU (MM «•*». * * * Think War! Act War! Buy WAR SAVINGS BONDS—at leMl 10% of JWW poor WW pydkyt GOTOV DENAR za vaš AVTO Plačamo najvišjo ceno. C. J. HARMON, INC. 2926 Mayfield Rd. '•-Riiijj-Mriiij«, „.,,iiii ij'jirMiigapiii (En blok zahodno od Superior.) FA-8357 _(88) Hiše naprodaj Za 2 družini, 9 sob, 5 spodaj, 4 zgorej, garaža za 3 avte. Hiša se nahaja na Trafalgar Ave. blizu Euclid Beach parka. Cona je $6,500. Za eno družino 6 sob na lepem prostoru na Parlcgrove Ave. blizu Euclid Beach parka. Cena je $6,000. Za podrobnosti se obrnite na Daniel Stakich 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934 (Apr. 10, 13, 15) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tuea. x) > Oblak Furniture Co. o ( trgovina s pohištvom o / Pohištvo in vse potrebščine < ? / za dom < > > 6612 st. CLAIR AVE. i > > UEnderson 2918 <> JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE Angleški zunanji minister Anthony pred kratkim mudil v Zed. država k si je oc, vojaška vežbališča. Slika je bila posneta v Slika nam predstavlja dve ženski delavki v Willys-Oreriand tovarni, kjer izdelujejo vojaške "jeep" avtomobile, pri nakladanju istih na posebne i trnke, ki jih potem odpeljejo v. razna vojaška taborišča. OEEXO GLAVNI URAD tfflPj 351-353 No. Chicago St. Z/1 Šele sedaj je spoznal menih, da se vrši največji čin junaške ljubezni do bližnjega tu, kjer je on sumil lahkomiselno radovednost. Štefana je prinesla Najsvetejše v kužno gnezdo, ker se nihče drugi ni upal kakor ona . . , Umiirajufči mož je nekoliko dvignil svojo glavo z blazine, in napol zastrte oči so se mu začele svetiti^ kakor so se svetile preje ubogemu čuku v stolpu, ... sklenil je tresoče se in z bulami pokrite roke, in je kakor proseče dete jecljal: "Zakrament . . . zakrament." Nem je stopil Albert k Štefani, ki so ji lile tihe solze po licih, tako se je bala srditega Alberta in se ji je smilil umirajoči mož . .. Albert je pokleknil pred ihtečo Štefano, ki je nosila na prsih njegovega Gospoda, globoko je priklonil svojo glavo Gospodu v pozdrav. Zopet se je dvignil in je rekel: "Odpusti mi ,da sem te tako trdo sprejel, nisem vedel, koga prinašaš." Tedaj se je kakor tolažilni angel božji v solzah nasmehijala Štefana. Hitro je vzela burzo z vratu; pri tem se je plašč popolnoma razgrniy, in mrtvaške sveče so jasno obsevale čudež device, ki nosi Krista, Gospoda. Umirajoči mož je grgral na svoji blazini: "Je to — sveta — Marija?" Štefana ni vedela, kaj vprašuje, to pa se ji je zdelo, da govori o Mariji. Prisrčno tolažeč mu je rekla: "O, le častite Marijo, lajša nam vse bolečine in nas vodi v nebeško domovino." Albert je visoko v rokah držeč sveto hostijo stopil k bol-1 niški postelji in je rekel: "Glej i Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta." Varno in pazno mu je položil sveto hostijo na ustnice. Štefana je klečala pri vratih in se je trkala na prsi. Umirajoči mož je tja obrnil svoje oči in je začel jecljati molitve k božji Materi . . . bilo je, kakor bi prihajal glas iz zasutega vodnjaka, odkoder se ponesrečenec vedno višje vzpenja in praska k luči: "Sveta hčerka Stvarnikova . . . Cista Nevesta Svetega Duha . . . Mati Odre-šenikova ... o Marija ..." Sedaj mu zastanejo ustnice . . . odprte ... v nemem smehljaju . . . Duša je odšla v večnost . . . Končal je z molitvijo k Mariji — z menihom pa ni hotel moliti. "Dete, sedaj pa pojdi!" je rekel Albert z glasom, iz katerega je zvenela dobrotljivost in skrb. Štefana je ihtela: "Kajne, prečastiti, sedaj mu je dobro." "Da, dete moje. Umrl je srečne smrti, imel je Jezusa v srcu, in Marijino ime na ježku, kaj hočeš še več." "Svetiljka mi je ugasnila," je solze si otirajoč rekla Štefana, "jo li smem prižgati?" "Bom prižgal jaz!" je vzkliknil Albert. "Ti se ne smeš tukaj nobene stvari dotakniti." Vzel je svečo iz njene svetil j ke in jo je prižgal ob eni izmed mrtvaških sveč. Ona pa je s pobožno sklenjenimi rokami zrla na mrliča: "Je-li trpel hude bolečine?" "Silno hude. Tu imaš luč. Sedaj pa hitro pojdi! Če boš še dobila patra Ertelija, ga prosim za lopato. Pusti naj jo spodaj pri vratih; ša danes moram pokopati ubogega mrliča." Štefana se je stresla. "O Gospod," je rekla, "kako tvegate svoje življenje; o da bi to vedeli ljudje v Štajru!" "Nihče ne sme tega vedeti!" je rekel zapovedujoče visoko sklonjen ob strašni mrtvaški postelji. "Svet ne sme izvedeti niti za moj niti za tvoj čin. Svet je hudoben in ne ve ločiti. Pokopljimo tvoj junaški čin ljubezni do bližnjega v Srcu Jezusovem." "Patru Erteliju sem že obljubila," je reklo dete. "Dokler bom živela, ne bom nikomur povedala." "Dobro, prav je tako. Sedaj pa pojdi! Moli za ubogega rajnika, pa tudi zame. Vrata bom ; pustil odprta, da bo luč za te-boj svetila." Hotela mu je poljubiti roko, : on pa se ji je žugajoč umaknil. Tiho in ponižno s svetiljko v ] roki je odšla skozi vrata. Ko je bila že nekoliko stopnic spodaj, je stopil na prag in je pogledal doli. Slišal je, kako šumi j a spodaj njena obleka, videl je, kako se liki mrkla zvezda svetiljka vedno globlje pogreza in utaplja v brezdno. Pomislil je: kakor se sedaj vedno globlje pogreza njena lučka, tako sedaj vzhaja liki čudovita nova zvezda njen junaški čin na nebu svete Cerkve. » V mesečini se je razlegalo ropotanje bobna.. Vedno bližje je prihajalo k samostanu. Henrikov žrebec je s ponosnim kopitom tolkel ob tla, da so letele iskre. Ponosno je sedel stotnik Henrik Hendel v sedlu, in perje njegovega klobuka je plavalo v nočnem vetru, ki je podil oblake preko nebeškega fevoda. "Smo pa zopet šli enkrat na uro gledat," je praporščaku rekel Henrik, ki je v lipo-jvem drevoredu ustavil svojega konja. Njegovi strelci so se postavili okoli njega. "V Štajru vedno nekaj straši, preje kuga, sedaj pa pasavski roparji. Baje so, ko so bežali, pustili ma-:roder.je na potu. Toda nikjer mi sledu o slednjih." Ozrl se je proti samostanu, ki je mogočno kipel v mesečino; okoli n^'ega so šumele lipe jn so sipale na cesto cvetje. Tam, tam je Veliki petek sedela s svojimi razpletenimi las- ' mi. Oj, ti lasje, takih nima nobena ženska na svetu . . . "Tam gori je še luč," pravi Henrik, potem ko se je vzdramil iz globokih misli. "Kdo stanuje tam gori v stolpu?" < "Tam je Albert ujet," mu odgovori praporščak. Jahajo naprej. Henrik se še ( enkrat ozre proti samostanu. Luna jasno sije. Izpod stolpa sem prihaja menih. Luč ima v rokah. Kaj hodi menih tako pozno ponoči okoli ? Pa kako čudno stopa, kako majhne korake dela, kako skrivnostno plava nad temno trato, saj to ni moški. Kako belo roko ima ta menih? Kdo ima tako roko? . . . Henrik potegne konja nazaj, da se visoko vzpne. Ha! Slepilo! Kajpada, je že izginila luč. Saj se mu je samo zdelo. Bezgov cvet je plaval po zraku, je pa i mislil . . . Prime se za čelo. Norec je. Naj bdi ali sanja vedno | vidi samo njo pa samo njo. Pa | če je bil menih kaj je na tem. I Ali pa še nihče ni bil, in So samo drevesa metala sence, luna pa je naslikala obraz . . . Naprej jahajo proti štajru. Nekaj časa potem so zaškri- | pala železna vrata v samostan- i skem stolpu. Menih je stopil ven, črn menih v meniSki halji, ] s kapuco globoko čez obraz po- j tegnjeno. Kake pol ure je na to I med grmi in drevesi tik stolpa | votlo pela lopata . . . Menih je ( kopal jamo. Ura je bila dve po polnoči, prvi petelin je že pozdravljal prihajajoče jutro tam daleč v okolici . . . Pod temnimi drevesi se je v črni temi plazil menih in je izginil v stolpu. Pa kmalu se je s svetiljko ob pasu zopet vrnil iz stolpa. Na ramah je nosil težko, zavito breme, ki ga je tiščalo globoko k tlom . . . breme je bilo mrtvo človeško truplo. Breme, ki je je nosil, je bila črna smrt, ki je od Velikega petka do Velikonočnega ponedeljka pi-etila štajru, pa razen neke deklice nihče v štajru ni vedel zanjo. Sedaj ne žuga več. Albert je s težkim bremenom dospel do jame, ki je zevala med divjim grmovjem. Pokleknil je na eno koleno ter je težko in veliko truplo spustil v grob. V svitu svetiljke je zagledal nekaj črnega, zgoraj pa je videl nekaj belega in zlatega. Sredi smrtne groze se je zmehljal: "To je obleka meniha, ki je bil pri nas, in' to je burza, ki je zagrinjala Jezusa. Oboje mora v grob, ker je bilo v kužni celici . . . Morda J morda bo čez veliko let, ko ne bo, več Hendelna, ko bo Albert žel davno strohnel v grobu, Kralj | večnosti razkril skrivnost svoje ^ neveste . . . Takrat bo svet našel i te priče največjega junaštva in bo slavil devico štefano." Albert je zakril s prstjo mrtvo truplo in je tiho molil: "Libera eum, Domine, de morte aeterna — Reši ga, o Gospod, večne smrti," potem je položil v grob plašč, kakor ga je zavila Štefana ,na vrh plašča pa je de-j jal burzo. Sedaj je popolnoma j zagrebel jamo, napravil je grob, j čezenj pa je položil bezgove ve-j je. Črna smrt je počivala v miru. V drugič je zapel petelin v j daljavi jutru v pozdrav. Albert, je vzel svetiljko in se je skozi temo vrnil nazaj v stolp. Pač je takrat še v svojem gradu počival in spal ob strani svoje soproge mogočni mož, štajerski trinog, sodnik Hendel. Naj le mirno £>0čiVfi in spi, ker sedaj je varno njegovo življenje, varno življenje njegove dra-žestne soproge in njegovih otrok, varno pa ne vsled njegove postave zoper kugo, marveč varno vsled junaštva meniha in device, ki jih je Hendel sramotno obsodil kakor hudodelca. Toda slednja oba sta bila Bogu prijetnejša kakor on, zakaj ž njima, ne ž njim, je bila božja > . moc. II Zvezek. I. Za petek po Veliki noči je Hendel proti navadi sklical ve-j liki posvet notranjega sveta.' Ravno se je zbralo vseh tride-; set svetovalcev, ko je prišel na-1 posled tudi Hendel. Molče je prišel skozi dvorano, podal ro-(, ko najstarejšemu svetovalcu Madlzederju ter se je po stop-nicah podal na svoj vavišeni i prostor. Za trenutek je obstal', roko upiraje na mizo, na kate-j. ri so ležali celi kupi aktov, s,, plamtečimi očmi je motril sve-j: tovalce, ki so molče stali okoli njega. Bil je nekoliko bled, ni čuda, saj so bili v zadnjem ča- ' su nadčloveški njegovi napori. ] To pa zdela človeka, naj bi bil 1 ludi iz železa. Hendel je nagovoril svetoval- '< ce: i "Otvarjam sejo. Danes gre za velike reči . . . gre za verske : zadeve . . . Gospodje, sedite! Več smo že tu razpravljali o i verskih zadevah, in sad teh raz- i prav so bile postave, ki so me t marsikako noč pripravile ob i spanje in so mi nakopale sovra- j štvo papežnikov. Lahko rečem ; s psalmistom: Sejal sem v bolečinah, toda v veselju žanjem, , visoko postavljam snope — kmalu napoči dan, ko bom, kar sem pred par leti rekel cesarju — vrnil mesto Štajer novi, čisti vpri. Stara vera ie strta — pa je ni toliko stri moj meč. kakor njena lastna slabost, ki > ji razjeda mozeg. Tako je hotelo nebo, ker sem tako hotel j jaz, in Bog je hotel, kar sem j hotel jaz. Prihodnje binkošti' bomo obhajali praznik — sicer j diši nekoliko po rimsk cerkvi—, praznik sprave, praznik posve-^ titve in obnovitve našega čistega evangelija. Do tistihmal bom vzel papežnikom vse cer- i leve, kar jih še imajo, da se boj takrat evangelijska služba bož-| ja obhajala v vseh šesterih štajerskih cerkvah : v farni, v bolnišnični, v bratovski, v šolski, v grajski cerkvi in v kapeli svete Marjete. Pri vseh teh cerkvah bom nastavil naše pridigarje, da bodo oznanjevali čisti evangelij. Vidite, gospodje, to je uspeh mojega truda: V šestih mesecih sem nanovo pridobil šest cerkva, ki sem jih iztrgal papežnikom. Svetovalec Holzmiler je imel pomisleke in je rekel: "Vse časti vredni gospod, smemo li z Dunaja pričakovati cesarskega odloka, ki nam pod cesarskim pečatom daje pravico do vseh teh cerkva. Milostivi gospod veste, da naši nasprotniki na Dunaju pri Njegovem Veličanstvu rovarijo in spletkari-jo zoper nas. Adler in Pravn-falk sta o Veliki noči šla na Dunaj in sta bila te dni pri cesarju v avdijenci. Gospod, bi li ne kazalo tem rovarjem —." (Dalje prihodnjič.) Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ★ ★ ★ VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini FINI ELEKTRIČNI ČISTIL«' Urad za vojno produkcijo je dovolil v P EUREKA IN ELECTROAlR ELEKTRIČNE ČISTILCE Imamo jih veliko zalogo. Kupite, dokler ji'11 l.tflji I NORWOOD APPLIANCE & FURP1' 6104 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK, lastnik iiiiiMiiMiiiiinniMiiuiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiM"lll!il!^^n j/ Najboljšo Garancijo Zavarovalnih Vam in Vašim Otrokom j KRANJSKO-SLOVENS} KATOLIŠKA JEDKO1 i Najstarejša slovenska podporna jeto 1 v Ameriki. . . Posluje že 49- A • Članstvo 38,200 Premoženje*3' Solventnost K. S. K. Jednote znaša * J pri Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj steni in nadsolventni podporni organizaciji, h j Ifif KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI J" ^f kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodb«- . bolezni in onemoglosti. it K. S. K. JEDNOTA sprejema meške in žensko »Jjjjjp. J ctroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoj« f K. S. K. JEDNOXA izdaja najmodernejše vr»t« e i dobe od $250.00 do $5.000.00. J f t t*!? K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in riT"*1 gtfT ali članica te mogočne in bogate katoliške podpor1" trudi m ln pristopi takoj. ^ffi Za pojasnila o zavarovanju in za vse drutr® JT^ •e obrnite na uradnike in uradnice kraj®""^ K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD foli'Vj