Maribor, nedeljaw31. avgusta i»4i3 Štev. 197. U _ ni Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno. četrtletno K 16'50. Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5—. — lnserati po dogovoru. Laž; o Mariboru. Nemška Avstrija stoji tik pred izrekom mirovne konference. Vsak dan pričakuje javnost odgovor antante, toda iz raznih znanih in neznanih vzrokov se ta odgovor zavlačuje. In v teh pasjih dneh prihajajo najgorostasnejše vesti v javnost, toda ne vesti o morski kači, marveč vesti o ljudskem glasovanju v Mariboru. Kakor smo že poročali, je prvo vest zanesel dr. Kamniker med svet o Radgoni. Trdil je, da je Radgona za nas že izgubljena. Ta vest je postajala vsak dan večja in večja, laž daljša in daljša. Iz Radgone je postal Maribor, iz Maribora mariborski okraj. Ker pa vročina in take vesti učinkujejo na možgane, govore dane že o novi meji pri Zidanem mostu. Do tu je šlo. Kar naenkrat je pa pričel nemškoavstrijski državni kan-celar dr. Renner s svojimi žurnalisti retirirati. Videl je, kam je zagazil s svojimi lažmi, in zbal se je odgovor- List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. nosti. In pričel je iskati raznih izgovorov in izhodov iz zagate, v katero je zašel. Zadnja brzojavka, ki jo je dal nasloviti dne 28. avgusta iz Ženeve ter poslati med svet, se glasi: »Da na nemškoavstrijske protipredloge še vedno niso odgovorili, motivirajo v pariških političnih krogih s tem, da se delegacije nacionalnih držav še vedno trdovratno trudijo, specialna naziranja o posameznih točkah mirovne pogodbe napram aliiranim državam spraviti do veljave. Predvsem v teritorialnih in v financielnih klavzulah so nastopile nacionalne države kolikor mogoče nepopustljivo napram Nemški Avstriji in amerikansko-angleški trud, ustvariti avanse fe razbil dozdaj ob komplicirani situaciji, v kateri se nahaja Francija kot protektorica novih sl6-vanskih držav na ozemlju prejšnje monarhije. Vendar se sme navzlic vsemu temu pričakovati, da bo prišlo do olajšav, vendar so pa tu mnenja, da prav preveliko upanje, kakor se je v Urednifitvo In uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon St. 242. Veliki mogul. zadnjih dneh raznašalo po nemško-avstrijskem časopisju, ni opravičeno.« S tem je menda dovolj povedano. Včeraj pravi, da so nastopili Angleži in Francozi proti mariborskemu vprašanju, ki je bilo baje na predlog Tittonija za Nemško Avstrijo že ugodno rešeno, danes pa pravi, da nastopajo Angleži in Amerikanci za poravnavo, dočim samo Francozi nasprotujejo. To so taka nasprotja, da se vsem tem vestem že na prvi pogled vidi, da so zlagane in zelo slabo skrpucane. Kar se tiče teritorialnega vprašanja, pač ni treba izgubljati nobene besede več. V tem oziru ni noben dogovor, noben kompromis mogoč. Kolikor mi poznamo gospode na mirovni konferenci, tudi niso kaj preveč dovzetni za eventuelne kompromise. Čuditi se pa moramo državnemu kancelarju dr. Rennerju, ki je bil dozdaj zelo resen diplomat, da je pričel operirati z najpodlejšimi lažmi. Naj-prvo je poslal ono infamno brzojavko Angleški spisala A. K. Green. (Dalje). (38) Nadaljnih pet ur je bilo za me zelo za nimivih, kar pa za newyorško javnost ne bodo. Gledati s platoja, ki je kakor v zraku višek zahajajoče solnce in vshajajoči mesec, to je bilo za me nekaj novega — toda nočem tega opisovati. Imam poročati o važnejših stvareh. Odkazali so mi prostor na najskrajnejšem koncu dolgega spalnega šotorja. Z drugimi sem prišel v šotor. Mislil sem, da bom kmalu zaspal. Ko sem pa opazil, da morem skozi neko luknjo v platnu z mojega prostora opazovati bolniški šotor, sem začutil, da je možnost, opazovati ta prepovedani kraj, ustvarila čudno sugestijo. In tako je prišla polnoč, ne da bi zatisnil oči. Potem nisem hotel več zaspati, ker je bolnik pričel vzdihovati in kmalu nato govoriti. Tihota v tem samotnem kraju, čemer je pripomogel tudi tanki zrak v tej višini, je bila nenavadna, tako da sem parkrat razumel posamezne besede. Čeprav niso bile med seboj v zvezi in tudi ne pametne, vendar so vzbujale mojo radovednost kar najbolj; kajti ali ni bilo mogoče, da bo v svoji zmedenosti povedal kaj, kar bi se moglo nanašati na skrivnost ? Toda njegov zmedeni duh se je bavil z dogodki iz njegovega prejšnjega življenja. In jecljanje, ki je prihajalo do mojih ušes, je pripovedovalo le o šotoriščih iskalcev zlata v skalnatem gorovju in o tatvinah konj. Morda ga je motil moj konj, ki je nemirno grizel na uzdi. Morda--------- Ko sem pa prišel v svojih mislih do tega drugega »morda« sem naenkrat zaslišal neki šum. Dvignil sem se ter poslušal z največjo napetostjo, dočim sem s široko odprtimi očmi gledal par skrivljenih dreves, pri katerih je končala steza na mali platformi. Neki šum je tam nastajal, ki ga ni povzročal moj konj. Slišal sem glasove, ki sem jih dobro razločil: Neki jezdec je prihajal po stezi. Tiho sem zopet legel na svoje ležišče ter se ozrl na zdravnika, ki je ležal dva ali tri prostore bližje odprtine. Tudi on je skočil pokonci ter takoj nato izginil iz šotorja. Ne verjamem, da bi opazil moj pregib, ker ni bil obrnjen proti meni in je bilo razentega j na mojem prostoru popolnoma temno. Drug so pa spali, kakor da bi bili mrtvi, samo da so delali več ropota. Z velikim zanimanjem — v taki višini j je vse interesantno — sem se približal zopet luknjici, skozi katero sem prej gledal, in ! kmalu sem videl v nežni svetlobi polne lune |kako je neki jezdec nazaj pripognil trde ; kratke veje dreves, ki sem jih gledal. »Hol« je pozdravil zdravnik šepetajoče in je svarilno mahal a roko. »Tiho 1 Ni- kakršnega ropota I Imamo bolnika v taborišču, in je pozno za obiske«. »Vem!« Odgovor je bil uljuden, toda resen. >]az sem sodnik tega distrikta«, je rekel isti glas. »Moram tega bolnega moža nekaj vprašati, po naročilu newyorškega policijskega šefa, ki je moj osebni prijatelj. ]e v zvezi z « »Tiho«, ga je prekinil. Zdravnik ga je prijel za roko ter ga potegnil proč od bolniškega šotorja. Potem sem videl, kako sta stikala glave ter se pričela pogajati. Nisem mogel slišati niti besedice njihovega pogovora, toda njihove geste so vse povedale. S svojimi simpatijami sem bil seveda na sodnikovi strani. In natančno sem ga opazoval, ko je izročil zdravniku neko ptsmo, ki ga je skušal ta v mesečini prečitati. Ko je pa videl, da je to nemogoče, ga je že hotel vrniti sodniku, tedaj je pa ta prižgal užigalico in s to svečo v svetilki, ki je visela ob njegovem sedlu. Zopet sta se približali dve glavi, toda le za kratek čas. Nista se mogli zediniti. Zopet sem hotel leči s čutom največjega razočaranja, tedaj pa se je zaslišal glas v tej tihi noči, ki je bil za vse priče tako nepričakovan, da se je vsako oko instinktivno obrnilo proti bolniškemu šotorju. »Vode! Ali mi nihče noče dati vode?« je zaklical neki glas, ki se je glasil mirno in brez vseh znakov delirija, drugače kakor dozdaj. (Palie prih) *5» * fi kk Jb delavec. »ftaiittui, an* 31. avgusta 1919. na mirovno konferenco, da imajo v Ljubljani zaprtih 400 mirnih uglednih spodnještajerskih Nemcev, ki niso drugega storili, nego na dostojen način pokazali svoje narodno prepričanje. S tem je mislil doseči vsaj v zadnjem hipu nekoliko več usmiljenja v srcih antantrtih diplomatov. Ko mu pa to ni pomagalo, je pričel najprvo po nemškem časopisju razširjati lažnjive vesti o plebiscitu v Radgoni in v Mariboru. Upal je, da bodo te vesti tudi zašle v francoske časopise ter sugestivno vplivale na antantne diplomate. Ko je pa videl, da mu vse to ni nič pomagalo, je pričel tolažiti nemško-avstrijsko javnost, ker se je bal palice, če bo prišel praznih rok domov. Čuditi se moramo pa tudi naši javnosti, ki vzame vsako časnikarsko vest v današnjih pasjih dnevih za resno. Venjo, da so iznenadenja tudi mogoča, toda vedno moramo slišati tudi nasprotno stran. Zazdaj moramo samo eno konštatirati, da je bila dr. Rennerjeva lažnjiva kampanja glede plebiscita v Mariboru zelo slabo zasnovana in da je velika večina Slovencev v Mariboru zaradi njegovih brzojavk prav mirno spala. Značaj francoskega časopisa „Etlair.“ Lažnjive vesti o plebiscitu v Mariboru je objavil baje tudi francoski list „Eclair." Kakšen je ta list, razvidimo najboljše iz sledečih poročil, ki prihajajo iz St. Germaina. V Franciji vzbuja v teh dneh preiskava proti prejšnjemu izdajatelju ,,Eclaira", Ernestu Judetu, veliko senzacijo. Postal je sumljiv vsled svojih potovanj v inozemstvo za časa vojne, vsled svojih zvez z na smrt obsojenim Lenoirom in vsled svojega Angliji sovražnega nastopanja. Po svetu. Grozovit morilec prijet. — Njegova strašna priznanja. Berolinska policija je prijela 20letnega Friderika Schumanna, enega najgrozovitejših zločincev, kakršnih ne pozna kriminalna zgodovina. Umor, poskušeni umor, uboj, roparski napad, požig, ves register najtežjih deliktov kazenskega zakona ima Schumann ina vesti, če sploh moremo pri njem še o vesti govoriti. Kar ga od drugih morilcev razlikuje, je to, da nikdar ni imel motiva, ki ga je zavedel v kaznjiva krvava dejanja. Ni moril, da bi ropal, marveč je v nekaterih slučajih žrtve, nedolžne izletnike, iz skrivališča ustrelil ter trupla skril. Schumann priznava, da je umoril ter oropal ključavničarja Kiwitta in njegovo nevesto Berto Reich ob Falkenhagenškem jezeru. Najprej je ustrelil Kivitta, potem pa z enim strelom usmrtil Reichovo. Tudi umor občinskega čuvaja Eu-gela iz Falkenhagna je Schumann priznal. Nadalje priznava, da je umoril učitelja Paula v njegovi poletni hišici v Falkenhagenškem gozdu. Paul ga je par d ,i prej v gozdu iznenadil, ko je hotel posiliti neko žensko, in ga je prepodil. Iz maščevanja je Paula ustrelil ter potem poskusil, njegovo hčer in žen0 v hiši sežgati. Na- Zdaj pa priobčujejo listi v nemškem originalu brzojavko zunanjega urada v Berolinu z dne 11. decembra 1914, naslovljeno na poslanika pl. Lauckena v Bruselju in podpisano od Jagovva. Ta brzojavka je bila šifrirana odposlana, toda razrešitev so baje našli v Bruselju. Glasi se: Tajno!! Po poročilih iz Švice je razpoloženje baje zdaj neugodnejše nego pred štirimi tedni. Preobrat je bil mogoč le po večjem uspehu Nemčije in pripravljajočo propagando. Hote! sem za to pridobiti Judeta. Začetkoma je napram nekemu posredovalcu odklonil, konečno pa pritrdil pod sledečimi pogoji: Ker se mora odpovedati uiedništvu svojega lista v vrednosti poidrug milijona ter riskira pol milijona privatnega premoženja, z hteva dva milijona, za kar da na razpolaganje vso svojo moč. Vsota se mi ?di nespametna. Prosim za odgovor. Ostanem tu do pondeljka. Jagow. Judet, ki je takoj začetkoma vojne poslal svojo rodbino v Švico ter ji, ko je leta 1917 prodal svoj list,' sledil tja, je izjavil, kakor poročajo iz Švice, da ne misli stopiti pred francosko sodišče in da tudi ne misli dati nikakršnih pojasnil. Sprejel je pa zastopnika „Petit Parisi-ena" ter se je napram temu izjavil seveda predno je še vedel za Jagovvo brzojavko, da nima nobenega premoženja in da pripravlja veliko delo o Švici, ki si jo je zbral za svojo drugo domovino. Nihče nima pravice, mu očitati, da je izdajalec domovine. Nikdar ni hotel prodati „Eclaira" Lenoiru. Tega smatra za omadeževano, toda popolnoma brezpomembno osebo in se je zanj zavzel le zaradi njegovega očeta, s katerim sta prijatelja. Napram očitanju, da je sovražnik Anglije in da goji simpatije za Avstrijo, je izjavil Judet, da se mu ne more očitati, da ni bil dovolj nacionalističen. Izvira iz oficirske rodbine in Je v Dreyfusovi aferi zagovarjal armado. Nikdar ni bil defaitist. Ni sovražil Anglije, kakor ne sovraži nobene dežele. To pomanjkanje sovražnosti so na drugi strani razlagali kot kaznjivo nagnjenje." Iz teh poročil je jasno razvidno, da je Judet prodal I. 1917 svoj list „E c 1 a i r" nemški in pa avstrijski vladi in da ima ta list še danes edino nalogo, dudelaštimungoza Nemčijo in Nemško Avstrijo. Vsled tega je tudi popolnoma razumljivo, da je dalje je Schumann priznal, da je v zadnjih letih v Falkenhagenškem gozdu več nego dvajset žensk napadel ter posilil. Priznava tudi, da je več oseb s streli težko ranil. Ravnotako je priznal več požigov, ki ga dolže. Tajnostne zločine, ki jih Schumann priznava, je pričel izvrševati mesca januvarja 1916 Tedaj so bili v Falkenhagenškem gozdu ustreljeni nedolžni izletniki iz Berolina, ne da bi kdo videl storilca. Septembra je lovec Kdpke srečal nekega človeka, ki je večkrat nanj streljal, ne da bi ga zadel. Na sveti dan istega leta je prišel topničar Hiller iz Diiberitz z nekim dekletom skozi gozd. Nekdo je streljal nanj ter ga zadel, toda ne smrtnouevarno. Naslednjega dne je gospa Mobius v svoji vili v Falkenhagnu gledala skozi okno. Ne daleč od vile v gozdu je zagledala nekega moškega, za katerega se ni nič brigala. Kar naenkrat je pa ta ustrelil na njo, ne da bi io zadel Kmalu nato je nekdo zažgal vilo. Na ognjegasce je nekdo iz zasede streljal. Zasledovanja po zločincu so bila brezuspešna. Nekaj časa niso več slišali o zločincu. Začetkoma , maja 1917 se je kar naenkrat zopet pojavil Zopet je streljal na izletnike, navidezno slepo. Neki mladenič Giebel iz Berolina je dobil strel v roko. Tri dni nato je postal nočni čuvaj Engel v Falkenhagnu žrtev zločina. 23, junija 1917 je neki mož ustavi\ „Eclair" prinašal lažnjiva poročila dr. Renner-jevih trabantov o Mariboru, ki niso imela drugega namena nego sugestivno vplivati. Ta nakana se pa ni posrečila, kar je razvidno iz hitrega umikanja, ki ga je pričel dr. Renner v svojih zadnjih poročilih. H Političen pregled. R Položaj v Beogradu. Opozicija si je vtepla v glavo, da mera strmoglaviti vlado, ki noče izpolnjevati strankarskih želj srbskih radikalcev in predvsem naših klerikalcev. Opozicija hoče parlament onemogočiti s tem, da izostane od sej, vsled česar bi znašalo število poslancev manj nego 145, takozvani quorum, in bi bile seje onemogočene, tako, da bi vlada ne dobila dvajsetin in proračun za september in oktober. S sklepom narodnega predstavništva so namreč svoj čas proglasili poslovnik, veljaven za predstavništvo, poslovnik bivše srbske skupščine. Ta poslovnik predpisuje za sklepčnost srbske skupščine prisotnost 80 poslancev. Ker je imela bivša srbska skupščina 160 poslancev, se je dala ta določba v njeni vporabi na narodno predstavništvo razlagati tudi tako, da se zahteva prisotnost polovice predstavništva. Temu stališču pravniki ugovarjajo, češ, da enostavna vporaba poslovnika srbske skupščine na predstavništvo ima za posledico, da zadošča za sklepčnost isto število poslancev, kakor je svoj čas zadoščalo za srbsko skupščino, t. j. 80 poslancev. Zahteva polovične udeležbe je tudi res zelo stroga, in se v poslovnikih vseh velikih držav v parlamentarnem zisterau nahajajo mnogo milejše določbe. Vlada še zdaj izjavlja, da je za koncentracijsko ministrstvo. Toda predsednik Jugoslovanskegi kluba dr. Korošec je izjavil, da mora vlada pasti na vsak način, če ne z lepa, pa z grda. Kaj pomenja ta za našo državno bodočnost pogubna izjava nam ni treba razlagati. Glasovati proti proračunu, ki vsebuje najvažnejše gospodarske postavke, bi pomenjalo glasovati proti ljudstvu. Proračun vsebuje med drugim postavko o ljubljanskem vseučilišču, določbe o znižanju oziroma odpravi neznosne carine, ki povzroča draginjo, in mnogo drugih važnih postojank. In proti temu hočejo naši klerikalci glasovati. Naj se pokažejo v svoji pravi luči, morda bo potem narod nekoliko drugače sodil, ko bo čutil posledice te lahkomiselne politike na svojem lastnem telesu. Splošna ofenziva proti ruski boljše-yiški vladi. Dne 1. avgusta začeta splošna romunska ofenziva je dosegla že lepe uspehe. Ukrajinska armada generala Petljure, kateri se je pridružilo 100.000 mož vzhodno-gališke armade, je osvojila v hitrih pohodih vso Pcdolijo, velik del Volinije in Kijevsko gubernijo ter se bliža na vsej črti reki Dnjepru. Vse ozemlje gospo G., ki se je s svojim otrokom v gozdu sprehajala. Ko ga je zavrnila in je skušal * silo doseči svoj smoter, je klicala na pomoč. Učitelj Paul iz Falkenhagna je slišal njeno klicanje. Pritekel je na pomoč ter ga prepodil* Osem dni na to je zopet napadel dve ženski, j Ena je pobegnila dočim se drugi to ni P°" | srečilo. 4. julija je trikrat Streljal na orožniške stražmojstre Geislerja in Lemma. Vse tri strele je zgrešil. 12. junija 1918 je zažgal leseno hišo učitelja Paula. Prej je zabil duri od zunaj. Požigalec je streljal v gorečo hišo in je zadel Paula, ki je bil tam s svojo ženo in svojo hčerjo, tako težko, da je umrl,. Paulova žena in hči sta se rešili. Leto pozneje, 7. julija 1919 je štirikrat streljal na župana Freimutha pl. Falkenhagna, posestnika LUckeja in gozdarja Nilbocka, ne da bi koga zadel. Tri dni na to so našli v gozdu mrtva delavca Kiwitta it Blankenburga in njegovo nevesto, delavko Berto Reichovo. Isti dan popoldne je bil na cesti med Spandauom in Pansinom ustreljen delavec Lemm iz Spandaua, 18. istega mesca pa gozdar Nilbock. Ta umor je pojasnil še le vsa grozo* dejstva Schumannova. Priznal je, da je on i*' vršil vse to. Duševno je zdrav. Schuhtnaun trdi, da so ga ljudje, na katere je streljal, jez*** tet neprenehoma preganjali. južno črte Zbrucz—Zaslav—Šepetovka—Žitomir —Fastov—Dnjester je v rokah rednih romunskih čet Ruska boljševiška armada je še vedno precej močna. Hclsingforški listi namreč poročajo, da imajo boljševiki na severni ruski fronti 39.000 mož, na zapadni fronti 100.000 mož, v južni Rusiji 146.000 in na vzhodni fronti 133 000 mož, dočim imajo v notranjščini dežele na razpolaganje 727.000 mož rdečih čet. Vsega skupaj imajo boljševiki 1,200.000 mož pod orožjem. Trockij je pa odredil še nadaljno nabiranje 750.000 rdečih čet. Za delo v municijskih delavnicah je odredil, da morajo delati tudi meščani. Anglija se z vsemi sredstvi pripravlja na napad na Rusijo. Trockij je v nekem povelju na sovjetske čete izjavit, da je Anglija poslala v Rusijo približno 6000 letalcev, lJ Raznašalci časopisov invalidi, dobe lep zaslužek. Žglase naj se v upravništvu ..Mariborskega delavca". oer 5) —*)(* it«*!i v Mtrlheft