ie Poliiične novice. V Avstriji baje pripravljajo prevrat komunisti, ki so zopet dobro oboroženi. Trdijo, a eo se komunisti zatekli med pomožne čete, ikjer se lahko vojaško vežbajo in kjer so ustaiiovil.' številne in močne celice neeadovoljnežev. Po Dunaju krožijo tudi govorice, da ho- Romunska vlada odstopila. Dne 1. oktobra je nenadoma podala ostavka celokupna Tatarescova vlada. Kralj je sprejel ostav.ko in je poveril se.tavo nove vlade dosedanjema ministrsikemu predsedniku Tatarescu. Za ostavko romunske vlade navajajo dva vzroka: Velike poneverbe v ministrstvu za trgovino in industrijo, ali pa dejstvo, da hoče imet. kralj pred otvoritvijo parlamenta druge in krepkejše osebnosti v vladi. Španskl vladi je prerokovana v najkrajšem Casu kriza. Novo vlado bi naj sestavil radikal Lerroux v sporazumu z voditeljem kmetsko-katoliške stranke. Domače novice. Huda nesreča ugledne gospe. Znani ribniški kamnolom v Josipdolu na Pohorju je zvezan s postajo Brezno s cestno železnico. Zadnjo nedeljo se je peljalo več oseb v vozičku za kamenje na postajo Brezno. Na ovinku jo odpovedala zavora na vozičkuin vozi.ek je padel s potniki vred y prepad. Med potniki >je bila 711etna gospa Ana Lenarčič, mati lastnika kamnoloma. Pri padcu je počila gospe; jlobanja in so jo prepeljali v mariborsko bol'nišnico. . Smrtna nesreča otroka. V Rušah je skočil petletni Uroš, sinko posestnika Jožefa Košenine, na trugo, ki se je prevrnila in zmečjkala otraku lobanjo. Železniška nesreča. Dne 1. oktobra nekoliko pred 12. uro se je vračala na enovprežnem rvozu iz Maribora ,po Tržaški cesti v Prepolje na Dravskem polju 321etna pose.stnica Ivana T_ončarič. Pri železniškem prevozu zatvornice niso bile zaprte in kmetica je pognala konja ipreko. Ko je bila vpiega na tiru, je pribrzel osebni vlak. Lokomotiva je zadela ob zadnj' (del voza in ga odtrgala ocl sprednjega, da je bil konj prost. Kmetico je vrgel sunek v lo»ku preko tira v jarek, kjer se je le lažje poSkodovala. Konju se tudi ni nič zgodilo, le ivoz je razbit. Obešenega je našel lovski čuvaj Fr. Jarc v gostem grmovju tik nad Dravo za tovarno ea dušik v Rušah 741etnega vpokojenega železni.arja Franca Bukmeister. Omenjeni }<i živ©l ipri svoji hčerki v Rušahi in so ga pogrešali od 12. sept. Huda avtomobilska nesreča. V nedeljo v noči se je zgodila med Žalcera in Št. Petrom v Savinjski dolini, kjer zavije cesta v Vrbje, huda avtomobilska nesreča. Krog 11. ure v noči so se vozili člani ljubljanske del. godbe »Zarja« iz Maribora. Na omenjenem križišču cest je menil šofer, da pelje cesta skozi Vrbjo v Ljubljano. Ko je pa sprevidel, da se je bi1. zmotil, je vozil nazaj na pravo cesto, zapeljal v jarek, z zadnjim delom avtomobila ja izruval jablano s koreninami vred. Iz zadnje-ga dela voza so popadali na tla godci. Trije so bil. težko poškodovani, trije pa lažje. Avtamobil je precej poškodovan in je pokvarjenih precej godbenih inštrumentov. Smrtna železniška nesieča. Dne 1. oktobra je zagrabil v Litiji pri prehodu preko železniškega tira vlak Ivana Volčiča, gostilničarja ter posestnika iz Vač. Brzovlak je odvrgel nesrečneža mrtvega. Dva požara. V nedeljo zjutraj je upepelil podtaknjen ogenj v Sp. Hotiču pri Litiji Kočevarjev hlev, v katerem je bilo 30.000 kg sena in 5000 kg slame. — V nedeljo zvečer je začel goreti samostoječ kazolec posestnika Avguština Vrhovca iz Gradca pri Litiji. Gasilci so oteli del kozolca. Angleško vojno brodovje obiskalo Split. — Dne 1. oktobra je prispelo v splitsko pristanišče 34 ladij ang>škega sredozemskega brodovja s 30.000 moimi iposadke, ki so bile doslej v raznih naših pristaniščih. Pri vhodu v pri-rtanišče so z admiralske ladje »Queen Elisabeth« oddali 21 topovskih strelov, obenem pa so na častnem jamboru razobes_'l jugoslovanska zastavo. Jugoslovanska baterija na kopnem je odgovorila (z 21 topovskimi streli in razobesila angleško zastavo. Angleško brodovje ostane v aplitskeim ipristanišču do due 7. oktobra, ko zapusti jugoslovanske vode. Poveljuje mu admiral Fischer z dvema p3dadmiraloma. Novice iz drugih držav. Beg odtičnih katoličanov iz Nemčije. — Iz N'emčije je pobegnil v svojo domovino v IIolandijo pater Frederik Muckermann. Omenjenega so hoteli zapreti narodni socijalisti, dasi se je trudil, da bi premostil prepad med nemškimi katoličani' in hitlerjanci. Iz Nemčije sta še pobegnila pater Trasolt, voditelj katoliških mladinskih društev, ki se je rešil na Norveško, in msgr. Wolker, predsednik katoliških mladinskih društev vse Nemčije, ki se nahaja sedaj v Švici. Pokrajinski name&triiki Nižje Bavarake- Palatinata, Višje Frankonije in Frankonije so za nedoloeen čas prepovedali vsako udejstvovanje katoli^ ških mladinskih društev. Upokojitve v nemški mornarici. Nemška vlada je nepričakovano vpokojila 3 admiraie in 11 višjih častnikov, ker 60 se skušali odtegniti prisegi zvestobe Hitlerju. čejo monarhisti že meseca oktobra proglasiti nadvojvodo Otana za avstrijske-ga vlidarja. Dopisi in prireditve. Dobrovce pri Maiiboru. Lepa in redka slavesnost se bo vršila v nedeljo dne 7. oktobra v Dobrovcah: blagoslovili bodo novo cerkev v čast preblaženi Mariji. Leta 1924 so dobri ia verni možje sklenili, pozidati na najlepšem prostoru v vasi Dobrovce cerkev, da bi v njo postavili kip Marijin, kraljico in varhinjo pravičnih, ki je že mnoga leta bivala v malii kapelici tik sedanje lepo zgrajene cerkvice. Marija je dobila novo veličastno bivališče in dobr: ljudje v vasi in širši okolici z veseljera gledajo uresničeno jim željo! »Družabni klub« Sv. Jurij ob Taborn. Prihodnjo nedeljo dne 7. oktobra ponovimo pred župnijsko cerkvijo sv. Jurija »Slehernika«. Obisk pri eobotni in nedeljski vprizoritvi je jasno pokazal, kako se odlično občinstvo zanima za duhovno-versko prireditev in kakJ jo zna ceniti. Obširen prostor pri cerkvi je b.l nabito poln, tako da so se nekater" celo jovrnili domov. Mogli smo videti tu Ijudi, k: so prišli od blizu in od daleč, peš, na vozjvih, kolesih in avtobusu. Vsem javljamo, da bomo igro db 7. uri zvečer ponovili fn vsakogar vljudno vabimo. Vrši se tudi v slabem vremenu, seveda v dvorani cerkvenega doma. Sv. Rupert nad Laškim. Noč ima svojo moC, je znana prislovica. Kdor je ne veruje na ušesa, jo mora preskusiti na svoji gre&ni koži. Tako se je zgodilo tudi našemu junaku v Sv. Rupertu. Pravzaprav pa je bil tiste dni siroma.k, kajti več dni je moral pri daljnem jdsedu, pri Oblaku, v potu svojega kosmatega obraza pomagati vrteti mlatilni1 stroj. A prišla je sobata in ob večeru je naš fant vese^.o zavriekal, ali bolje: zahrzal; zdaj ipa gremo domov! Bila pa je že precejšnja tema, ko jo sicer trudni, a še vedno muhasti delavec v spremstvu domačega sina korakal proti' domu v skriti Slatini; a pustiti sta morala navadno cesto na levo in jo mahnila na deano skozi Malobrezo. Ker je bila ta .pot precej daljša, pa je naš muhasti fant imel bogve kakšna nočne misli1, se je naenkrat brez slovesa ločil, rekli bi pravilno: iztrgal iz rok svojega spremljevalca, jo udaril nazaj na navadno pot proti Slatini. Siromak pa ni vedel, da je na cesto zgrmel velikanski plaz, ki je visoko zagrnil celo pot. Naš fant beži v črni temi naprej, naenkrat se zaleti v meter visoko mehko prat, hoče nazaj, ne more, bilo je prepozno, po&kuša naprej, rita z nogami na vse mogoče kriplje, se ugreza vedno bolj globoko v smolasto blato. Konečno je popolnoma zad3lan v neusmiljeno ječo. Žalostno zakrič;. na pomoč: ihaha, kdo mi pomagat zna? Naš nesrečni ponočnjak je bil namreč Slatinšekov kanj, ki se je iztrgal Oblakovemu fantu, da bi hitreje prišel domov. Dobre pol noči so rabili nato korajžni možje v velikem številu, da so konjička izkopali! O ti nesrež-.i plaz, ki je delal več tednov take zgage ljudem ra živalim! Sedaj je banska uprava posegla vmes in po dolgem čakanju in mnogem poizvedovanju ima,mo spet cesto odprto v I.aško.