D Pohoife op is i Ribnica na Pohorju. (Kratko letno poročilo.) Višek neugodnega vremena je dosegel spomladi pri nas deževen in mo-kroten majnik. Posledica tega je bila, da se nam je setev nekam zavlekla, zlasii krompir in koruzp smo posadili neobičajno pozno. Radi preobilna moče in poznega mraza ie fr.TcM V9_ ^"/Mm hH-'< cpP7M\ p<?V.o OTY.?*tvičer_je. Zaman so tekali zato pozneje naši otroci gledat, da li češnje že kaj zorijo, ker sploh nobenih ni bilo. Očete naše pa je gonila skrb na njive, kjer je slabotna in redka ozimlna napovedovala zelo slabe uspehe. Toda, hvala Bogu, če primerjamo takratni skrajno slabi izglsd z dosežcno stvarnostjo, je nekaj žitnega pridelka vendarle še zrastlo, čeprav znatno manj od drugVi let. Košnja je dala potem boliše uspehe, lepo vreme je dcsti pripomoglo, da se je s-pravilo seno lepo snho in neizprano pod streho. Koruza doslej tudi ne kaže preslabo, le dve napaki ima vedno pri nas: 1. da v višjih legah sploh ne uspeva, a 2. dt. včasih celo v nižjih delih dovolj ne zazori. Sploh smo z žitnimi pridelki v naših pohorskih hribih zelo sla.bi, edino les še drži naše grante pokonci. Zadnje čase pa nam moti ds!o zopet deževno vreme, kar vpliva slabo seveda tudi na zorenje koruze in krompivja. S posebnimi nalivi kakor tudi požari od strele pa nas Bog ni obisltal. Drasrinia pa tudi nas (.edaljebolj neusmili?no pritiska. še slabši učinek nam povzroča irfrpanost življenjskih potrebščin po trgovinah. Kaj koristi vsako maksimiranje žitnih cen, če pa proizvajalci potegnejo biago kakor po!ž svoje rog-e nazaj, naše delovno kmečko ljndstvo pa za noben denar ne dobi večkrat najpotrebne_šef?a živeža, v prvi vrsti koruzne moke. ki je naš glavni žive?. Fram. Cerkveni pevski zbor vprizori v nedeljo, dne 8. septembra 1940 ob 3. uri popoldne v Zoh- rerjevi dvorani romantično spevoigro v treh dejanjih »Darinka« In dramatski prizor narodnih pesmi »Snubači«. Zvečer ob 8. url istega dne pa uprizori »Mlado Bredo«, opereto v dveh dejanjih in ponovitev spevoigre »Darinka«. čisti dobiček je namenjen za nabavo novih orgel, zato se preplažila hvaležno sprejemajo. Za obilen obisk se priporočajo prireditelji. Kozjak Sv. Jernej nad Muto. Kot običajno se je tudi Ietos Jernejevo obhajalo zelo slovesno. V soboto, 24. avgusta, na god sv. Jerneja so bile tri svete maše, v nedeljo, na Jernejevo nedeljo pa dve in procesija z Najsvetejšim. Cerkev je bila lepo ovenčana. Po preteku več let se je zopet pela pesem o sv. Jerneju, katero je spesnil rajni tukajšnji cerkovnik in organist Anton Lesičnik; ima devet kitic. Pet minut od cerkve je že državna meja, ki je strogo zastražena. Nihče ni smel od one strani sem, vendar se je zbralo mnogo lju<M iz Dravske doline. Šestnajst let že ni tu župnika. Ljudje bi radi imeli duhovnika, pa je gmotno vprašanje zamotano. Zanemarjena je cerkvica, zanemarjeno župnišče, a sredstev za prenovitev ni. Prijatelj narave pa pride tu na svoj račun kakor malo kje. Dasi je dohod težaven, tri ure iz Mute, pa človek pozabi na vse, kar se sedaj godi na tem nesrečnem svetu, ko uživa ta rajski planinski mir in se veseli krasote narave in lepega razgleda, ki se nudi sem na jugoslovansko stran iri tja čez mejo. Obvari vas Bog, oj sončne višave! Dravsko polje Sp. Polskava. Tukajšnja Kmečka zveza je priredila dne 18. avgusta 1940 poučni izlet na Kmetijsko šolo v Št. Juriju ob južni železnici. Izleta se je udeležilo 53 oseb. Izletniki so si pod vodstvom ondotnega ravnatelja g. inž. Laha in pod vodstvom ostalega ondotnega uradništva ogledali vse gospodarske in gospodinjske naprave, razne stroje, živinorejo. vrtne in poljske kulture itd. Izletniki so bili pri ogledu deležni lepe poučne razlage o vsem, kar so videli, zato se tem potom gospodu ravnatelju in vsem ostalim zahvaljujemo za njihovo veliko naklonjenost! Ptujska gora. Dne 24. in 25. avgusta je prvič priromalo k naši gorski Materl večje število romarjev iz Kranjske. Romanje je organizirala Prosvetna zveza in je bilo mirovnega značaja. Vseh romarjev je bilo okoli 350 iz raznih krajev Kranjske. Prišli so iz Ljubljane s posebnim vlakom. V soboto zvečer je romarje najprej pozdravil upravitelj Marijinega svetišča na Ptujski gori g. p. Konštantin in jim je v kratkih besedah razložil zgodovino in znamenitosti svetišča. Nato je govoril romarjem besedo o Mariji stolni kanonik iz Ljubljane g. Klinar. Po pridigi se je razvila po trgti in okoli cerkve, ki je bila lepo razsvetljena, mogočna rimska procesija z gorečimi bakljami. V nedeljo zjutraj so se začele sv. maše in spovedovanie ob 4. uri. Glavna sv. maša s pridigo, ki jo je imel g. V. Bratoncelj, župnik iz železnikov, je bila ob 6. uri zjutraj. Romarji so bili navdušeni nad lepoto Ptujske gore, posebno še nad lepim razgledom, ki se jim je nudil v nedeljo zju- traj čez Dravsko polje na zeleno Pohorje, Slov. gorice in Haloze. Ob devetih zjutraj so kranjski romarji zapustili Ptujsko goro, ker so nadaljevali pot še v Ptuj. Vsi so rekli, da bodo ohranili Ptujsko goro v trajnem spominu in da bodo radi še in še poromali na naše »štajersko Brezje«. — Dne 7. septembra ima društvo zgodovinarjev Slovenije na Ptujski gori svoj občni zbor s strokovnimi predavanji. — Na Mali šmaren bo prišlo na Ptujsko goro posebno veliko romarjev, ker bodo ta dan poromali delavci širom cele Slovenije k znamenitejšim Marijinim božjim potem. Tako pridejo k nam organizirane skupine ZZD iz Ptuja, Rogatca, Rogaške Slatine in Mestinja. Za ta dan je naprošen kot slavnostni pridigar stolni kanonik g. dr. Ivan žagar iz Maribora. — Dne 15. avgusta se je poslovila od nas zašCitna sestra gdč. Katica Pivec. Zaradi svoje ljubeznivosti in požrtvovalne prijaznosti je bila v vsem svojem delokrogu zelo priljubljena in spoštovana. Za ves njen trud in delo naj ji bo dobri Bog obilni plačnik, z naše strani pa ji izrekamo iskreno hvalo z željo, da bi bila na svojem novem mestu zadovoljna in srečna. Novi zaščitni sestri pa želimo, da bi ostala dolgo pri nas in da bi se prj nas dobro počutila. Slovenske gorice Št. Ilj v Slov. g-oricah. Pri nas ae pojavlja zadnja leta zelo pogosto pri ljudeh bolezen vnetje slepiča. Celo naš priljubljeni zdravnik in bivši poslanec g. dr. Sevšek je nenadoma zbolel na tej bolezni in njegova hčerka pa je umrla na tem. Skoro vsak teden morajo koga radi te bolezni prepeljati v mariborsko bolnico. Nekateri sumijo, da je slaba voda kriva temu. Radi tega bi bilo potrebno začeti misliti na to, da se za št. Hj napravi vodovod, iz katerega bi dobivali ljudje v nižavi razčiščeno in zdravo vodo. — Nova cesta od Mure mimo tovarne v Ceršaku skozi vas Ceršak do banovinske ceste št. Ilj—Marija Snežna bo kmalu gotova. Vsi pametni in dobromisleči ljudje so veseli te nove ceste. Neki kričači, ki imajo svoje srce čisto nekam drugam obrnjeno, so sicer hudo rogovilili proti tej cesti, pa jim vse skupaj nič ni pomagalo. Naša tovama lepenke, ki že nad 40 let daje kruha našim delavcem, bi morala ustaviti obrat, ako se cesta ne bi zgradila, ker je nemogoče, da bi stalno morala prevažati les in tovarniške izdelke z brodom preko Mure ter po ozemlju Nemčije preko špilfelda Isto voziti na kolodvor v št. Ilj. Občina bi zgubila lepe tisočake na dokladah, ki jih tovarna plačuje, nad 100 delavskih družin pa bi bilo brez zaslužka, ko sedaj vendarle nekaj dinarjev zaslužijo. Take kaprice, kakršne so nekateri imeli proti novi cesti, so bile naravnost smešne. Ko naše občine in naših posestnikov ce« sta. nič ne stane in jo mora tovarna na svoje stroške graditi ter jo bo morala tudl vzdrževati, bi vendar bilo bedasto, da bi se taka ugodnost odklonila. Delavci so pa na cestl tudi precej zaslužili tz cele okolice in še bodo. ¦— Sadja je letos pri nas malo in kar ga je, je še tisto slabo. Krompir gnije od večne mokrote in pridelki ne morejo zoreti. Pa vse bomo prenesli, če nam ljubi Bog samo ohrani mir, da bomo tisto malo, kar imamo, lahko v miru uživali. 6t. Ilj v SIov. goricah. Nikar ne mislite, da Šentiljčani, ki se v Slov. gospodarju bolj redko oglašamo, spimo. Nikakor ne. Društveno življenje pri nas ne pozna počitnic in tudi uspehov nam ne manjka. Fantovski odsek si je priboril prl okrožnih tekmah drugo mesto, članice dekliškega krožka pa so si priborile prvo mesto mariborskega dekliškega okrožja in s tem tudl prehodni pokal okrožja. — Na Marijin praznik bomo priredili lepo akademijo s pestrim sporedom. Kakor vedno, bo tudi ta akademija na višku, saj je na aporedu nad 16 simboličnih In skupinskih vaj ter pevekih točk. Ne zamudite in oglejte si sad našega vztrajnega dela In trdne volje po napredku! Cene so običajne. Sv. Anton v Slov. goricah. Gorska Mati božja, kraljica miru naa vabi, V ta namen se tudi letos po stari navadi vrši romanje na dan pred Malo Gospojnico od Sv. Antona v Slov. goricah. Procesija gre od antonske cerkve ob vsakem vremenu po sv. mašl okrog 6. ure. Pri Sv. Trojici bo sv. maša za žive in rajne gorske romarje. Po prihodu na Gorco bo dovolj časa, ako kateri hoče poromati v Maribor, kakor lansko leto. Vabite se iskreno vsi, mladi in stari, da se tega lepega romanja polnoštevilno udeležlte in da se pred Marijinim tronom zahvalimo Kraljici miru, da nas je Bog dosedaj obvaroval raznih nesreč, posebno nesrečne vojne, enako da bi nam Gorska Marija tudi za naprej izproslla ljubi mir. PrisrSno vabljeni častilci Marijini tudi iz sosednih župnij! HursLo polje Sv. Jurij ob ščavnici. Na Marijin praznlk, v nedeljo dne 8. septembra naa pridejo obiskat člani Bralnega društva iz Vučje vasi in bodo v Pergerjevi dvorani, na odru našega Bralnega društva uprizorili popoldne ob 3. uri po večernicah veseloigro »Glavni dobitek«. Ker že dolgo ni bilo pri nas nobene gledališke predstave, se bomo vsl Jurjevčani polnoštevilno udeležili te veseloigre. Prav v teh časih smo igralcem iz Vučje vasi prav hvaležni, da nas pridejo malo razveselit. — Pridimo k igri vsi Jurjevčani! Vu6ja vas. Tukajšnje Bralno društvo priredi r>b priliki svojeg* izleta k Sv. Juriju ob ščavnicl v nedeljo, 8. septembra, v Pergerjevi dvorani gledališko Igro »Glavni dobitek«. Z igralci se tudi O3tall člani društva udeleže tega izleta. Ver*ej. 60 letnico življenja je proslavilo prostovoljno gasilsko druStvo v Veržeju v nedeljo, dne 1. septembra. Te slovesnosti sta se udeležili tudi soboška in lendavska župa s številnim zastopstvom. Domača župa pa je imela tu svoj letni Izlet. Po sv. maši, ki je bila na prostem, ao bili mnogi člani veržejske čete odllkovani za zvesto in požrtvovalno delo prl četi tekom 15, 20 in 30 let. Vsi govorniki so poudarjali nesabično in požrtvovalno delo gasilcev v nasprotju s sebičnostjo sedanjega časa. SlovensLa Krajina Murska Sobota (Slovenska krajina). Pomemben jubilej. Pred 15 leti, to je dne 30. avgusta 1925, je začela delovati v skromni leseni hišici v Kolodvorski ulici v Murski Soboti Kmečka posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zavod se je hitro razvil v enega izmed najmočnejših zadružnih denarnih zavodov v Prekmurju. Prvo leto od avgusta do konca leta je znašal denarni promet 167.000 din, naslednje leto že čez 2,000.000 dln, v letu 1930 se je pa dvignil denarni promet na okroglo 23,000.500 din. Število vlog, kakor tudi posojil se je leto za letom dvigalo, ravno tako tudi število 61anstva. Poudaritl moramo pri tem, da se je morala zadruga boriti s težkočami, kl v ostali Sloveniji skoraj niso bile znane. Prekmurski denarni zavodi pred vojno in tudi takoj po vojni so sloneli večinoma na bančni podlagi. Ti denarni zavodi so dajali za vloge po 8 In tudi 10% obresti, za posojila so pa računali po 18, 20, 25 in tudi večodstotne obresti. Tako Je bilo silno težko ljudi pripraviti do tega, da so nalagali svoje prihranke v naše zadružne zavode, tako zlasti tudi v Kmečko posojilnico, ki je dajala sorazmerno mnogo manjše obresti za vloge ko ostali denarni zavodl iz prejšnjih časov. Posojilojemalcev, ki so pri Kmečki posojilnici spet zamogli dobiti posojila pod neprimerno boljšimi pogoji kakor pri ostalih zavodih, je pa bllo od leta do leta več. Kmečka posojilnica je s svojim vodstvom na spreten način premagala vse začetne težave in se razvila v lep denarni zavod. Prvi načelnik Kmečke posojilnice je bil Gjerek Mihael iz Rakičana, leta 1926. je pa prevzel predsedstvo g. Ivan Jerič, takratnl kaplan soboški in narodni poslanec, ki je vodil zavod nad tri leta, dokler ni odšel na svoj novo službeno mesto. Po Jerlčevem odhodu pa vodi posojilnico še vse do danes naprej spet prvi načelnik g. Gjerek Mihael, kateremu stoji ob strani apretni ravnatelj g. Celec Perdo, sedanjl župan občine Murska Sobotaokolica. Tajniške posle vodi že skoraj od vsega začetka g. Mataj Franc, v odboru se pa nahaja že od leta 1932. dalje advokat g. Bajlec Pranc, bivši narodni poslanec, poleg drugih odbornikov, kl so saml ugledni kmetje in obrtniki. Zavod je vse dosedanje denarne in gospodarske krize srefino prestal in je neštetim kmetom in obrtnikom pomagal v dobi največje stlske. Zavodu želimo kar najlepšega razvoja in člm več uspehov! Murska Sobota. Dne 30. avgusta je tukajšnja kmečka posojilnica proslavila 15 letnico svojega obstoja In uspešnega dela. želimo ji čim boljšega razvoja! — Tukajšnje elektriško podjetje je znižalo ceno električnega toka za kuhanje na en dlnar za KW uro, ako ga stranka porabl mesečno preko 25 KW ur. — Letošnji Brtalanov sejm je bil mnogo slabše oblskan kot drnga leta. Tudi živine je bilo prignane le 147 glav, a prodane je bilo 78 komadov. Cena je bila primeroma dofora. — Te dni je ponovno začelo obratovati kinopodjetje Dittrich, ki je svoje prejšnje prostore popolnoma preuredilo. — Z naše gimnazije sta pre- meščena g. Perko Stana v Ptuj, g. Pušnik pa a samoupravne na realno. Beltinci. V nedeljo, dne 1. septembra, smo pri nas imeli zadnjo novomašno slovesnost v Prekmurju. Prvo nekrvavo daritev je Bogu daroval salezijanec g. Duh Štefan iz Melinec. Pridigal pa mu je sorodnik g. dekan Jerič. Novomašnika je k oltarju Gospodovemu spremljala velika množica vernikov. — Ne samo naša fara, temveč vse Prekmurje je lahko ponosno na veliko število duhovnikov, ki jih daje naša ožja domovina. Kajti sorazmerno daje naše Prekmurje največ pastirjev Gospodovih. Hotiza. Prejšnji teden so neznani dolgoprsteži vdrli v več stanovanj ter odnesli, kar ao pafi mogli. Med drugim so vlomili tudl v trgovino Osterc in odnesli nekaj nad 1000 cigaret. Krivcev še doslej niso izsledili, a upamo, da bodo kmalu prišli v roke pravice. Topolovci. Ko se človek pelje iz Sobote proti Tišini, mu nehote pade v očl v smrečju skrita hišica, kjer živi ne samo v Prekmurju, temveč daleč naokrog znajii šolski nadzornlk — velik humorist — g. Evgen Antauer, kl se bo v soboto sreCal z Abrahamom. želimo mu še dolgo let krepkega zdravja, da bo še mnogo let lahko uspešno deloval na prosvetnem polju! Dolnjelendavske gorice. Zopet so se oglasili klopotci s svojo monotono pesmljo ter oznanjajo ljudem, da že grozdje zori, čeprav ga letos ne bo dosti. — Minulo nedeljo smo imeli na hribčku pri Sv. Trojici angelsko proščenje, na katerega je prišlo od blizu in daleč mnogo ljudi. Saj ob tej priliki običajno pridejo vsi vinogradniki z znanci pogledat svoje gorice, kjer v popoldanskih urah 6b dobri kapljlci med prijaznim pogovorom vsaj začasno pozabliajo na moreče skrbl. — Prejšnji teden se je ob Ledavl pasel konj, ki je bil z glavo privezan k nogi. Iz neznanega razloga je padel v potok in utonil. Crensovci. Preteklo nedeljo, 1. septembra, je bila slovesna otvoritev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom. K avečanostl se je zbralo mnogo ljudi. Ob ganljivlh govorih se je marslkatero oko sorodnikov in znancev preminulih orosilo. Spomenik je dalo postavitl prosvetno društvo. Izdelal ga je pa ljubljanski kipar Tine Kos. Dolga vas. še marsikomu je ostal v živem spominu dogodek, ki je povzročil po vsej okolicl obilo govoric in komentarjev. Pozlmi je vozil posestnik Trajbar Jožef na saneh sod vina, ki ga je imel skrbno zakritega. Med potjo ga je srečal financar Ogrizek, ki je zaradi sumljivega Trajbarjevega zadržanja hotel pogledati, kaj vozi. Vendar pa Trajbar tega ni dovolil in je finančnega organa napadel z besedami in potem tudi dejansko. Ker je očetu priskočil na pomoč tudi sin Janez, sta preglednika podrla na tla, kjer ga je hotel Janez a kolom udariti, kar pa so preprečili drugi ljudje. Jožef je že prej dobil zasluženo kazen, a Janeza je te dnl obsodilo okrožno sodišče v Soboti na dva meseca zapora. Haloze Sv. Trojica v Halozah. NaS novomašnik Mero Viktor je naatavljen za mestnega kaplana v Brežicah. — Falska elektrika je napeljana čez celo Ptujsko polje v Haloze do Podlehnika. Zdaj se vršijo pogajanja za nadaljnjo napeljavo mimo Drena in zurmana na Gorco do župne cerkve. Napeliava bo končana še to leto, ker nam je zagotovljena podpora od banske uprave v Ljubljani. — Zadnje deževje je napravilo škodo na travnikih ob Rogatnici in na banovinski cesti Ptuj—Krapina. Stanošina je bila podobna jezeru, posebno okoli Hroneka in v Maclu. Kakšna pa je letina? če bo lepo, toplo vreme, bo dozorela koruza in se omehčalo grozdje. Sadja ni nič; je lan.sko leto obrodilo tako bogato, da so se zaradi tega pcsužile čez zimo slive. breskve, češnje in jablane. Letošnja ničeva letina nas uči. da bi bilo nujno potrebno, da priskrbi občina sadno sušilnico; letos bomo brez kruha in brez suhega sadja, ker si nismo priskrbeli živeža lani. Vino smo že vse prodali in popili, enako slivovko, droženko in trepir.ovec. Suhi smo! — Cesta Sv. Trojica—Sv.Andraž v Halozah se pridno gradi. Zahvaljujemo se za podporo banski upravi, ki s tem daje zashižka ubogim Haložanom. Delovodja je nov, g. Brezinšek iz Rogatca. Bil bi za to delo sposoben tudi kak Trojičan! Cesta je dodeIar;a do Ornikovega križa; zdaj jo začnemo graditi od podlehniške strani. Upamo, da jo bomo že otvorili leta 1942. v veselje vseh Haložanov pri Sv. Trojici in Leskovcu. $a'eška dolina Bele vode — Sv. Križ. Na lepo nedeljo, dne 25. avgusta, so se belovoški fantje in dekleta poBtavili. Po večernicah so na prostem igrali Finžgarjevo »Verigo« tako lepo, da ni bila več igra, ampak resniCno življenje na vasi. Belovoška mladina, le tako naprej! — Pri Sv. Križu bo romarski shod v soboto, dne 14. septembra, povišanje sv. križa. Na predvečer bo pridiga in pete litanije z blagoslovom. V soboto bo sv. opravilo ob 6. in 8. uri. Romarji, pridite! — Vihar in strela tudi Sv. Križu nista prizanesla. Na večji cerkvi je vihar odtrgal pločevinasto streho, na mali cerkvi je pa strela preskočila s strelovoda v zvonik in razbila v cerkvi zid in okna. Komaj smo končali popravila s pomočjo dobrih romarjev zunaj in že bo treba popravljati znotraj. Savinfska Jolina Sv. Jurij ob Taboru. Pri nas v Savinjski dolini amo začeli z obiranjem hmelja. že se čuje vsepovsod vesela pesem. Nekateri celo spati ne morejo od samega veselja, ko z zaupanjem čakajo na kup »jurčkov«. Smarski kraji Sv. Mohor pri Rogaški Slatini. K 80 letnici plodonosnega delovanja Družbi sv .Mchorja v Celju čestitamo! Clani iste in vsi sosedje Sv. Mohorja na Radnah želimo jubilejni družbi, naj ostane neusahljiv studenec slovenskih dobrin. uielah jozdi _u-.__.„ »&*Ł Angleški niinistrski predsednik Churchill na ogle du utrdb, ki bi naj onemogočile Nemcem izkrca- nje v Angllji