SLOVENKA GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA Vsebina: Sestre! (Cilka Krekova.) — Žena v krščanstvu, (f Anton Bonaventura, škof.) — Naše kmetiško ženstvo in — nova doba. (F. S. Finžgar.) — Ženska nadaljevalna šola po vojski. (S. T.) — I tebe, žena ... (M. Elizabeta.) — Stana. (Črtica: Silvin Sardenko.) — Dr. Krek in ženska. (Miha Moškerc.) — Ženska in pravo. (Dr. J. Mohorič.) — Rože in zvezde. (J. Mohorov.) — Kaj je s podporami? (Dr. Fr. Jež.) — Otrokovo stoletje. (M.) — Dekletova molitev. (J.Mohorov.) — Za naš Jadran. (Lea Fatur.) — Najrevnejša. (Rabindranath Tagore.) -— Ženske naloge in pravice. (Jožef Gostinčar.) — Naša šolska mladina. (—r—.) — Zapiski. Izhaja 15. dan vsakega meseca. — Naročnina 12'— K letno. -Posamezna številka stane 1'20 K. — Odgovorna urednica: Ivanka Klemenčič. — Rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo, naročnina na upravništvo: ..SLOVENKA" Ljubljana Jugoslov. tiskarna. Letnik I. — Zvezek 1. Nekaterim smo poslali list na ogled. Ko bi ga katera ne hotela naročiti, na) ga gotovo vrne, ker imamo z listom ogromne stroške. V ta namen naj kar na ovitek napiše: Nazaj upravi »Slovenke«, Ljubljana. Pokažite list svoji prijateljici! HrAfftf* tlnVfnkfV nam* le^ Štiriletna vojna, mučeniška doba lFItllgL JlUltlllllj. slovenskega naroda, polna krvi, solza, razdejanja. Dokaj časa bo še preteklo, preden bo vse to popravljeno in poravnano. Temna je ta žalostna doba naše zgodovine, toda ne brez svitlih točk. Kot ena najsvitlejših točk je slovenska žena, slovensko dekle. Junaška v tihem trpljenju, v znoju in boju za obstanek svojega doma, velika v zvestobi do svoje poštenosti in vernosti, navdušena za pravice svojega naroda. Nikjer ni žena tako zvesto čuvala doma možem in očetom, ki so krvaveli v strelskih jarkih, kot ga je čuvala slovenska žena, slovensko dekle. Moč in zmožnost Slovenke sta se v vojni sijajno izkazali. Sedaj pa gre zato, da popravimo globoke rane, ki jih je zadala vojna, ne samo gospodarske, temveč tudi dušne rane. In tudi pri tem ogromnem delu slovensko ljudstvo ne bo moglo pogrešati svoje žene, svojega dekleta. Dosedaj pa Slovenke še nimajo svojega ženskega glasila, kjer bi povedale svoje težnje in zahteve, svoje mnenje in svoje misli, nimajo svojega lista, ki bi obravnaval ženska vprašanja, nimajo svojega časopisa, odkoder bi naše žene in dekleta črpale svojo izobrazbr. Prav zato smo prevzeli težko nalogo, da izdajamo ženski časopis, ki nuj zbudi vse naše ženske dušne moči in jih zbere v svojo lastno korist in korist celega naroda. Prvo številko »Slovenke« imate pred sabo in lahko spoznate, kako bo list vršil svojo nalogo. »Slovenka« bo prinašala poučne članke iz vseh ženskih strok. »Slovenka« bo obravnavala o ženskem stališču v javnosti, o ženskih šolah, o vzgoji otrok, o gospodinjstvu, o ženskem pravnem varstvu, o ženskem stališču na kmetih in v mestih, o ženskih poklicih itd. »Slovenka« bo prinašala tudi lične črtice, povesti in pesmi. »Slovenka« bo stala — kar je samoposebi umevno — na krščanskem stališču, zakaj ne moremo si misliti resnične Slovenke, ki ne bi bila verna. Zato upamo, da ne bo slovenske žene in dekleta, ki ne bi brala svojega lista. Ženska sebi! Listu smo postavili kolikor mogoče nizko ceno, ki je mogoča v sedanji draginji. Če pa ena sama ne zmore te naročnine, jo zmoreta dve ali tri skupaj. »Slovenka« bo izhajala za sedaj po enkrat na mesec, in sicer na 24 straneh z ovitkom, in stane letno 12 K, polletno 6 K. Naročnina naj se pošilja: Upravi »Slovenke«, Ljubljana, Jugoslovanska (Katoliška) tiskarna, II. nadstropje. Naročnina naj se pošlje po poštni nakaznici, ker radi dosedaj še neurejenih poštnih razmer ne dobimo položnic. Slovenske žene, slovenska dekleta, agitirajte povsod za svoj list! Uredništvo in upravništvo. u A/ t SLOVENKA GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA LETO I. V LJUBLJANI, DNE 15. JANUARJA 1919. ŠTEV. 1. Sestre! Pred seboj imate »Slovenko«, naš list, naše žensko glasilo. Rodila jo je ljubezen do nas, skrb za naše potrebe in koristi, navdušenje za naše težnje, naše visoke cilje, A naša potreba je srčna in umska izobrazba, naša korist pravica do poštenega dela in zaslužka, naša težnja udejstvovanje našega mišljenja in čustvovanja v javnem življenju, naš cilj nravna., telesna in gospodarska blaginja celokupnega našega naroda in vse človeške družbe. To je program našega glasila. Nobenih predpravic nočemo zase, nobenih sebičnih enostranskih ciljev ne zasledujemo. Biti hočemo le polnopravne, ponosne hčere svobodnega jugoslovanskega naroda z vsemi dolžnostmi in pravicami, ki gredo državljanu kulturne, demokratične države. Imenoma zahtevamo vseh političnih pravic, dobro vedoč, da se bomo le potem mogle uspešno boriti za uveljav-ljenje svojih nravnih, družabnih, družinsko-in državljansko-pravnih zahtev. Da pri tem ne bomo zašle na stran-pota, da se ne bomo izneverile prvotnemu ženskemu namenu: materinstvu in družini, za to naj nam jamči ime našega lista: »Slovenka«. Slovenka je bila vsikdar zgled verne, blage, zveste, požrtvovalne, pridne in dobrotljive žene in matere ter čednost-ne mladenke. Tej lepi in častni dedščini, svojemu dobremu imenu se Slovenke nikdar nočemo izneveriti, marveč hočemo tudi v novih razmerah dokazati, da Slovenka vsikdar ostane Slovenka, To ime, ki ga nosi naš list, bodi nam vsem več nego goli naslov, bodi nam znamenje in zvezda vodnica, V tem duhu bo naš list deloval, A ti, slovenska žena in dekle, spoznavaj v njej samo sebe in svoje vzore. Okleni se je z vso dušo kot svoje učiteljice, zaupaj ji kot svoji iskreni prijateljici, vneto jo podpiraj duševno in gmotno kot tisto moč, ki bo tvojo stvar dovedla do zmage. Slovenke, na delo za »Slovenko«! Cilka Krekova, Žena v krščanstvu. (f Anton Bonaventura, škof.) Pozdravljam »Slovenko«, ki naj izobražuje in razveseljuje naš ženski svet. Upam, da ustrežem, ako pokažem, kako krščanska vera ženo spoštuje in poveličuje, 1, Marija, najlepša žena, S krščanstvom tesno združena je najlepša žena, prečista Devica in preblažena Mati Marija, Začetnik krščanstva je Kristus, ki je središče vse zgodovii , Življenje posameznikov, ter življenje narodov in držav se suče okoli njega. Ves zgodovinski razvoj dokazuje, da Kristus ni navaden človek, ampak zares učlovečeni Bog. Vsa zgodovina potrjuje vero Simona Petra, ki je Kristusu slovesno zatrdil: »Ti si Kristus, Sin živega Boga« (Mat. 16, 16.). Kristus, Sin božji, je postal človek v prečisti Devici Mariji. Kako pa? Ali po navadnem, naravnem potu? Naše srce nam pravi, da to skoraj ni mogoče in tudi ne spodobno za učlovečenje samega Boga. Sami slutimo, da je v taki pregloboki skrivnosti moral sam Bog čudežno vmes poseči. ~2y

tiS, je kakor vsi veliki možje globoko ljubil svojo mater: učiteljevo vdovo, ki je upravljala malo branjarijo in trahko v ieicin nad Skotjo Loko. Nikdar, v najhujših dneh trpljenja, ki so mu ga nalagali ljudje, o katerih je rekel: »Podtikavajo mi .neresnice, ki bi me lahko stale glavo«, ni bil tako žalosten, kakor takrat, ko je odpoklical Bog k sebi njegovo mater. Izbral ji je grob, da gleda na njegov Katitovec, kjer bi bil sam rad pokopan. Na Ratitovcu, pod skalnatimi čermi, pri studenčku je nekoč rekel: »Kadar bom pisal svoj ,testament', bom zapisal, da naj me tu pokopljejo.« »Moja mati«, oj, kolikokrat je govoril o njej in njej, kakor ženi sploh, so pač veljale duhovite besede, katere je spregovoril v svojem znamenitem govoru dne 23, oktobra 1904, ko je slavilo po njem ustanovljeno Katoliško društvo za delavke svojo desetletnico: »Sveča je, ki se prižge, da gori za druge tiho, brez šuma in zgori popolno, do konca«. Ko je pričel rajni dr, Krek v Sloveniji javno delovati, naše ljudstvo ni bilo niti gospodarsko, niti prosvetno, niti stanovsko organizirano. Narodni boji so osre-dotočevali moči vseh naših ljudi. Na-sprotstVo med katoliškim in svobodomiselnim svetovnim nazorom je privedlo do ustanovitve »Katoliške narodne stranke« in v zvezi s tem zgodovinskim prevratom koncem koncev do ustanovitve nekaterih slovenskih katoliških političnih; društev, katera pa niso zajela v velikih množicah ljudstva v ožjem organizacijskem smislu, dasi so politično zavest slovenskih katoličanov splošno zelo razpalila. Dr. Krek je znal, da je naše ljudstvo zaostalo v organizaciji. Vedel je, da mora neorganizirano naše ljudstvo podjarmiti naš nad tisočletni sovražnik Nemec. Najčistejše, najplemenitejše rodoljubje mu je narekovalo, da se ne omejuje zgolj na študij, ki ga je neizmerno ljubil, marveč da zanese, kar zna, tudi med ljudstvo. Njegova ljubezen do ljudstva mu je velevala, da mu pomaga ao boljše sreče in do večjega blagostanja. Le gmotno krepak narod more ostati zdrav m je v stanju, da se ohrani, kar velja še poseono za malo naše slovensko pieme. L/eiati je pričet takorekoč kar naenkrat na vsen poijm, »ker je bilo delo potreono«: bil je stoini vikar v stoimci sv, INikolaja v Ljubljani; veselilo ga je nad vse deio v vinogradu Lrospodovem, vetiko posta in truda ga stato, imel je priliko, oa je spoznal revščino v Ljubljani, »Ker je stolni tarovž taKorekoč zbirališče ljubljansKin revezev.« — »U polnoči sem enkrat poročal. Izvohal sem koruzen zakon, spravit ju sKupaj, no, plačal oklice iz svojega, toaa njega, gr-dobe, ob dogovorjeni uri ni bito; poisital sem ga z njo; sramoval se je priti podnevi, sem ga pa o polnoči poročil. Dooro sem zvezal. Lepo se razumeta.« Delo stolnega vikarja zahteva že celega moža; toda dr, Krek je pisal tiste čase veliko, zelo veliko v »Slovenca«, poleg tega je hodil po shodih okoli in objavljal v »Slovenčevem« podlistku »črne bukve kmetskega stanu«. Upozarjal je svoje sobrate dunovnike že takrat, da naj ustanavljajo slovenska katoliška izobraževalna društva; toda vse svoje sile in moči je osredotočil namenu, da ustvari svojemu rodu mogočno zadružno organizacijo: kmečke posojilnice in hranilnice naj iztrgajo ljudstvo iz rok oderuhov, s konsum-nimi društvi je hotel pomagati ljudstvu in z njimi urediti tudi vso kupčijo, tako da bi pri kupčijah ne šlo blago skozi toliko rok in da bi imel dobiček tisti, ki obdelava zemljo in tisti, ki uživa sadove kmetove žuljeve dlani, da se izloči vmesna kupčija, katera neprimerno poviša ceno živilom. In zadruge so se po celi Sloveniji zelo hitro ustanavljale. Dr. Kreku ni zadoščalo, da bi se bil omejeval na izpeljavo tega velikanskega načrta. Na I, slovenskem katoliškem shodu je zaklical: »Delavcu se mora dati priložnost, da dobi kako stvar, katero imenuje svojo, zato ima vsak pravico, tudi delavec . .. Naše želje so mnogo večje, kakor jih tukaj moremo in smemo izražati. Naj bi torej sleherni premišljal, kaj je delavec, kaj je bil, kaj je v socialnem, kaj v političnem življenju,« Ustanovil je katoliško demokratično delavsko organizacijo in ji začrtal smotre, po katerih hodi in se razvija in napreduje še danes. Dne 22. julija 1894. leta ie ustanovil Slovensko katoliško delavsko društvo v Liub-liani, ki je oo dr. Krekovem delu v tist'h letih postalo takorekoč žarišče katoliškega demokratičnega pokreta med nami in ki je oričelo poučevalno in akciisko delo za splošno in enako volilno pravico po celi deželi. Dr. Krek je obenem mimogrede ustanovil delavsko glasilo »Glasnik«. katerega je več let sam urejeval in pisal. V tolikem delu in pri takih naoorih paš oče pi pozabil žene in je organiziral delavke. Dne 16. decembra 1894 je bil ustanovni shod Katoliškega društva delavke. O Ustanovitvi prvega našega izrecno ženskega društva ie povedal raini orvi društven'' oredsednik Išeutiakobski župnik Drelat Janez Rozman; »Pričetkom decembra 1. 1894. pride k meni takratni šenklavški kaolan dr. Krek z g. Matiio Mrakom. Vprašal sem gosnoda. kai hočeta in kmalu sem izvedel. Dr. Krek začne razviiati in dokazovati, kako bj bilo potrebno društvo, katero bi družilo zlasti delavki*. Tn končno sta oriši« z b^rvo na dan, da bi jaz prevzel nredsedmštvo društva.« Prelat Rozman se je udat. Svoie dete ie oozdravil dr. Krek v »Glasniku« ob ustanovitvi tako-le: »Osamelost, slabo stanovanie. dolg čas. revščina so soridile le prevečkrat marsikatero pošteno dekle v Ljubliani. Pouka, zlasti v gosoodmistvu. niso Kmele ljublianske delavke do s^-laj nobenega, skuonega živlienia tudi r°. Zato z naivečiim veseliem Dozdravbamo novo društvo, ki bo organizovalo liublianske delavke in skrbelo za njihovo dušno in telesno korist.« Drugod so se naši socialni organizatorji v tistih časih ozirali oredvsem na moško delavstvo; žensk niso smotreno organizirali in če so iih. so pričeli s tem delom veliko oozneie. kakor z organizaciio moških. Dr. Kreka znači, ker ie istočasno organiziral tako delavce kakor tudi delavke. Predpriprave za ustanovitev Katoliškega društva za delavke je vodil dr. Krek sam in je imel v ta namen veliko oosve-lov, posebno z delavkami iz liublianske tobačne tvornice, ki so tvorile jedro orve-ga našega ženskega društva v Ljubljani, kateremu je priredil dr. Krek pravila, primerna mišljenju prvih članic nove organizacije. Deset let pozneie je označil dobo. ko sc ie Katoliško društvo za delavke ustanovilo, v svoiem znamenitem govoru dne 23. oktobra 1904 tako-le: »Delavska dekleta ored desetimi leti zaničevana, danes imnonirajo. Sooštuje jih prijatelj, priznava tudi sovražnik.« V tem govoru, ki tfa ie bil dr. Krek snisal orei, predno ga je govoril, kar ie bilo nekai ncsebneda. jo povedal. z.akaj je ustanovil društvo delavk: »Kai <'e ko'« 71-ničevanega, nego tvorniška delavka? 7e imenu samemu daje javnost orimes slabosti. ki ie za nič. orimes zavrženosti in unravičeue sužniosti. Ali ie mogoče to razbiti?' — Danes med nami oač ne more biti dvoma o tem . . . zbrani smo ravnn zato, da nolagamo izrabo svoiega 0'ohoketfa snoštovania do deklet - delavk, ki se že deseto leto zbiraio v naistare;šem slovenskem društvu te vrst" v obrambo svoie časti, svoie ženske osebnosti. S hvaležnim sooštovaniem se snominiamo niihovetfa društva v imenu vseh revnih. zanuščen;h bitii. ki so v piem i" ob niem V7ras1a iz svoie osamelosti: dobila so namreč v niem nwi sVoii slabost?. v n*-iiate1isVi ljubezni no duhu sorodnih tovarišic na hrane svr>-iemu srcu. Zahvaljamo tfa v imenu tistih, katerim ie nadomestilo dom. ki rfa delavka tako silno notfreša. Slavimo ga kot nrvo trdniavo časti ženske delavke, ženskega dostojanstva na slovenskih tleh.« In Donosno ie poudaril: »Mnotfo ženskih orga-nizacii ie med tem nastalo v naši domovini. V socialnem, društvenem življenju so se vse učile od tega društva.« Dobo 00 ustanovitvi Katoliškega društva za delavke lahko jznačuiemo za smotreno delo tudi med ženstvom. Žena-go-soodinja je dobivala polagoma zmisla za združevanje v konsumnih društvih, ustanavljati so se pričela tudi na kmetih slovenska katoliška izobraževalna društva, v katerih ima tudi slovensko katoliško žen-stvo svoje odseke. Namen ženskih organizacij ie orisal dr. Krek s sledečimi stavki: »Velika je religiozna vrednost Marijinih družb, a večja se mi še vidi kulturna in socialna. Deklice, žene — osamele, zapuš.čene, teptane v svoji ženski osebnosti se družijo in sijaj Marijin dvigne njihove zveze, dviga vsako posamezno izmed njih. Vrača se osebna samozavest, krepka volja, spoštovanje do osebe — sami zlati žarki, ki prodirajo pogrebno meglo. Organizovane si ženske po ti poti z nadnaravnimi močmi same izsi- ljujejo spoštovanje v svetu in s tem gladijo pot rešitvi. To, kar Marijine družbe, hočejo tudi vse druge ženske organizacije na socialnem polju,« Neizmerno je spoštoval dr. Krek svojo mater in v njej žensko sploh. In smilila se mu je. Zato je z organizacijo ženske prehitel katoličane drugih narodov. Kako je žensko spoštoval, dokazujejo te-le njegove besede: »Ženska nikak©r ni igrača, ni sužnja, marveč možu enakopravna pomočnica .. . Spoštuje se ženska slabost, njena nežnost, njena srčna mehkost, predvsem pa njen visoki smoter v človeški družbi. To spoštovanje ima svoj naravni izvor v spoštovanju, ki ga nosi vsak, kdor zasluži človeško ime, v svojih prsih do tiste, ki ga je v bolečinah rodila in v nebrojnih skrbeh vzgojevala. V licu svoje matere bere pomen in dostojanstvo ženske osebnosti. V njenem očesu, ko se zamišljeno, skrbno upira vate, v gubah njenega čela, v vtripljajih njenega srca je zapisano, da je smoter ženski — žrtva. Sveča je, ki se prižge, da gori za druge tiho, brez šuma in zgori popolno, do konca. Z žrtvami je kupljena lepota deviškega venca; s trpljenjem in skrbmi je pa tudi povit materinski venec — prečesto trnjeva krona, ki razliva mučeniško čast nad materami, ki jo v tihih molitvah nosijo za svoje otroke. — Ženska, da — tvoj znak je žrtva! V svoji vdanosti, v svojem tihem trpljenju, v svojem skritem mučeništvu zmaguješ. In v tem zmislu zaslužiš, da klonemo glavo pred teboj v spoštovanju,« Ženska se je v naših vrstah organizirala. Socialna izobrazba in zavednost ni tako hitro napredovala, kakor bi bil to kdo pričakoval. Premagati so se morali razni predsodki, toda sad zavednosti je med našim ženstvom zoreval. Mogoče bi bila socialna vzgoja bolj napredovala, če bi se bil kdo smotreno lotil tega dela s peresom. Ni ga bilo! »Slovenski list« je od časa do časa objavil kak članek o ženskem vprašanju in zagovarjal načelo, da morajo imeti ženske enake pravice z moškimi. Samoobsebi umljivo je tudi »Naša Moč« branila ženske pravice in se zavzemala zanje, toda ženski primernih, času odgovarjajočih predavanj ni nihče pisal ne jih zbiral. Socialno naša. ženska zato ni tako napredovala, kakor bi to morebiti kdo pričakoval. Dr. Krek je veliko in radikalno govoril ženskam, toda on kakor Sokrat svojih predavanj ni pisal in le malokdaj je kdo širše poročal o njih. Toda kljub temu je posebno med slovenskimi katoliškimi delavkami vedno bolj napredovalo umeva-nje velikih nalog, ki jih mora žena sama rešiti, ker jih zahteva od nje nova doba. Ustanavljati smo pričeli delavska strokovna društva in zdelo se nam je, da mora delavka biti tudi odbornica. Niso rade prevzemale odborniških mest, toda šlo je le. Doba strokovnega združevanja naših delavk se pričenja z letom 1900, ko se je ustanovilo prvo naše delavsko strokovno društvo »Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici«, dne 26. junija 1900. Položaj delavk je označil dr. Krek sam leta 1912. tako-le: »Bil je revež in ubožec tobačni delavec in delavka svoj čas: pičel zaslužek, komaj, komaj ob zdravih, mladih dneh za sproti, brez veljave, zaničevan od vseh, stan sužnjev in sužinj s ceste! Blagor mu, kdorkoli je kdaj mislil na tega reveža in ubožca!« Slovenski katoliški delavski demokratični tisk je krepko razbijal predsodke in marsikdo je rekel, da prekrepko. Dr. Krek je, kadar je le mogel, govoril delavkam, imel z njimi socialne tečaje, težke, kar je predaval v semenišču o narodnem gospodarstvu, je zvečer ponavljal delavkam v socialnem tečaju: »Gre, prijatelj, razumele so me delavke, kar sem jim govoril, četudi je bilo predavanje tako, kakor se predava na vseučiliščih!« Ponosen je bil na to bolj, kot ne vem kaj, da je tako visoko dvignil socialno znanje ne samo med našimi delavci, marveč tudi med našimi delavkami. Bilo je na II. vseslovenskem delavskem shodu na Preski dne 1, julija 1906. Na njem je poročala o ženski organizaciji dolgoletna, res zaslužna predsednica ženskega oddelka S. K. S. Z. Manfredo. V razpravi je delavka Terezija Bučar zahtevala popolno politično enakopravnost ženske z moškimi. Predsednik shoda dr. Krek se je tega tako vzradostil, kakor maloka-tere reči: »Iz njih samih je prišlo!« je vzkliknil zapisnikarju: zadoščenje mu je bilo za njegovo dolgoletno delo na poprišču organizacije" ženske. Sklenila se je sledeča resolucija: »Vseslovenski delavski shod odobrava misel, da skličejo delavke poseben sestanek, kjer se dogovore o svoji organizaciji, zraven pa tudi določijo svoje stališče v političnih stvareh, zlasti z ozirom na so- delovanje v volilnih bojih. Shod priznava popolno politično enakopravnost ženske z moškimi; predvsem pa zahteva, da mora pasti prepoved, ki zabranjuje ženskam vstop v politična društva. V ta namen se prepuste pripravljalna dela ženskemu pomožnemu odboru S. K. S. Z. v Ljubljani, ki naj se pomnoži tako, da bodo zastopane v njem delavke, poleg drugih ženskih organizacij in izvenljubljanskih delavnic, kjer delajo ženske.« To resolucijo je na podlagi razprave in stavljenih predlogov sestavil dr. Krek. To je sklenila slovenska katoliška delavska demokracija že 1. julija 1916, a še letos sem v beli Ljubljani nekje — ne med delavkami! — naletel na odpor nekaterih žensk, ki niso umevale, da njihova lastna korist zahteva, da so politično polnopravne državljanke. Zgodilo se je to še v stari Avstriji, ki je zasužnjevala žensko in ji ni priznavala toliko pameti, da bi mogla biti članica političnih društev. Narodna vlada SHS v Ljubljani je šele odprla ženski v Jugoslaviji vrata v politični društveni hram. Jugoslavija naj izpolni, kar je zahtevala naša delavka že 1. 1906 na Preski: Popolno politično enakopravnost ženske z moškimi. Na omenjenem shodu je govorila podpredsednica »Abstinenta« delavka Josi-pina Eržen proti alkoholu in se je sklenila na njen predlog sledeča resolucija: Vsako delavsko društvo naj ima vsaj vsako leto enkrat predavanje o alkoholnem vprašanju. Skrbi naj se, da bodo delavstvu na razpolago knjige in knjižice, tičoče se tega vprašanja, zlasti »Piščalka«, takratno glasilo slovenskih abstinentov, katero je ustanovil dr. Leopold Lenart. Malokdaj sem videl dr. Kreka tako veselega, kakor po tem shodu: »Vesel sem, ker so pričele delavke na shodih same govoriti.« Dr. Krekovo srce je obsegalo vse jugoslovansko ženstvo. Kako ga je bolelo, ker naše gospodinje na kmetih in med delavstvom niso imele veliko prilike, da se nauče gospodinjstva. Med učiteljicami je iskal leta in leta požrtvovalnih src, ki bi se posvetile pouku o gospodinjstvu. Dobil jih je. Ni miroval, ko je dobila naša stranka moč v deželi, prej, da so se pričeli prirejati po deželi in v mestih gospodinjski tečaji. In vesel jih je bil, dasi je moral seči sam v žep, da je omogočil pouk v gospodinjstvu. Ni bil deželni odbornik in referent o gospodinjskih tečajih, toda učiteljice, ki so se posvetile tej lepi, toda zelo težavni nalogi, so hodile k njemu na posvet. Slabo gmotno stanje učiteljic ga je zelo bolelo. Delal je z vso silo na to, da bi se plače tako učiteljem kakor učiteljicam zboljšale. Nasprotoval je dr. šušter-šič ... O, če bi dr. Krek še živel, kako bi se veselil »Slovenke«! Saj si je iz vsega srca želel samostojne organizacije jugoslovanske žene. Veliko zaslugo ima jugoslovanski apostol in mučenik dr. Krek, da Slovenka danes ve, da ne sme ostati sužnja, marveč da mora zahtevati tiste pravice, ki ji gredo. Slovenska žena je napredovala; bolj bi bila, če bi bila imela svoje glasilo. Tistim, ki ste prevzeli breme z ustanovitvijo »Slovenke«, na svoje rame, bi morebiti zapisal dr. Krek, kakor je zapisal v spominsko knjigo »Podpornega društva« ljubljanskega tobačnega delavstva: V psalmih stoji zapisana beseda: »Blagor mu, kdor misli na reveža in ubožca: ob hudem dnevu mu povrne Gospo d.« Ženska in pravo. Dr. J. Mohorič. V sedanjem času mi pride večkrat na misel grški modrijan, ki je dejal: »dajte mi samo trdno točko, da bom trdno stal, pa bom zemljo premikal«. Usoda je postavila narode v veliki moment, da naj si na novo izberejo pot in določijo smer, zraven pa jim je vzela še tisto malo trdnosti in solidnosti, ki so jo prej imeli. Narodi so postavljeni pred veliko nalogo, manjka pa jim trdno vzhodišče za krepak razmah in visok polet. Nismo pač dobili svobode iz prekipevajoče moči, iz splošne izčrpanosti in oslabelosti smo si jo vzeli. Pravni filozofi, ki bodo razlagali medsebojno razmerje in medsebojen vpliv države in družbe, bodo imeli v zgodovini polpreteklega časa neizčrpno gradivo. Kako je z razpadajočo državo razpadalo pravo, morala in religija, bodo zanimiva poglavja.- Vse leži v razvalinah, vendar so tudi razvaline proučevanja vredne. Marsikaj bomo lahko porabili kot gradivo za novo gradnjo, marsikaj nas bo opozarjalo na vzroke tako silnega propada. Propadla država se je imenovala katoliška, celo apostolska, zgrajena je bila pa na podlagi paganskega rimskega Drava. Osnovna misel javnega orava je bil absolutizem, razmerje med vladarjem in do-daniki analogiia lastninske pravice: Gospodujoči narod fpopulus) in služeči narodi (gentes) so bili že v rimskem javnem pravu izgotovlieni termini. V nrivatnem pravu se je polagoma omiljeval rimski nojem absolutne lastninske pravice. V družinskem pravu je vsak začetnik lahko našel sledove stare rimske družine, v kateri je bila žena sužnia z mladoletnimi otroci vred, sledove rinascimenta. ki ie našel med krščanskim in paganskim Doimova-njem žene čudni kompromis »viteške galanterije«, ki je v zunaniih oblikah kazala zoperno pretirano uslužnost naoram ženi, v srcu pa ie še vedno smatrala ženo za sužnjo in sledove modernih socialnih zahtev do varstvu šibkih. Da je iz tako tujerodnih sestavin zgrajeno pravo moralo hiti brez vsake lastne odporne sile, da ie moralo začeti propadati že pred razsulom državo, s katero je bilo zvezano, je naravno. Moti se vsak, kdor misli, da ie raznadlo samo. ker ie razoadla država, ki ga je ščitila. Padlo je iz notranie slabosti. Mi pa hočemo v novi organično zgrajeni državi SHS pravo z zdravim krščan- skim jedrom, ki vidi v ženi moževo družico in tovarišico. Družica pa naj bo žena možu povsod- ne samo v kuhinji in družinski sobi. Med vojno je šla z niim, zakaj ne bi mogla iti z njim v politično delo. Enakopravnost žene se začenja v javnem pravu. Kdor ie proti politični enakopravnosti žene, bo tudi nieno enakopravnost v zasebnem pravu težko zagovarjal. Najbolj ponižujoče pa je zagovarjati neenakopravnost ženstva z galantno zahtevo varstva šibkih. Žena kot taka ne soada že med »šibke«, ki jih ie treba ščititi, ravno tako malo kot moški kot tak. Pri socialni zahtevi varstva šibkih nam je šibkost vedno relativen ooiem in nikdar se varstvo ne teria radi šibkega samega, amnak radi splošne koristi, ki zahteva, da se šibki v boiu z močnejšim ščiti, — V pojmovanju »šibkega snola« ie skrite silno pogosto mnogo isredneieveške viteške galanteriie z omenjenim dvojnim licem. Zraven ie velika hinavščina zahtevati varstvo šibkih, šibkim samim pa onemogočiti, da se šči-tiio sami. zadrževati jim politične pravice. Vsak priiateli ženske enakopravnosti se mora truditi, da se moderna socialna misel varstva šibkih v ženskem vnrašanju tako ne izkvari, kot se ie krščansko spoštovanje devištva v srednjem veku v viteško galanterijo. Moralna vrednost narodov se meri po njihovem stališču do žene, notrania vrednost vsakega orava se ceni iz niegovega stališča do žene, kakšno bo naše Kodoče pravo? Veliko je od tega odvisno. Uoaimo, da bo vredno naroda »maike Jugovičev« in »Kosovske dievoike«, Idimo pa tudi v tem smislu dosledno in smotreno na delo. Rože in zvezde. J. Mohorov. Da lažje je v zimi od cvetja slovo, pa zvezde bolj gosto na nebu klijo. Oj cvetje, oj roža — tri ure živi, a zvezda nebeška — v vse veke gori. Vsemoder je Bog, vsedober je bil: še slovesa je bridkostim eno kapljo radosti prilil... ■O>R9@KS- Kaj je s podporami? Dr. Fr. Jež. Oblasti so v zadnjih mesecih velikemu številu družin ustavile tako imenovane vojaške in amerikanske podpore. S 15. januarjem 1. 1919. so za obe vrsti podpor stopili v veljavo čisto novi predpisi, ki bodo bistveno izpremenili dosedanje predpise. Zato je v naslednjih vrsticah popisano, kaj je s temi podporami d o 15. januarja tega leta in kdo bo p o tem dnevu imel pravico do podpore: I. Do 15. januarja 1919 imajo pravico do prispevka za preživljanje v dosedanji višini: 1. Družine, katerih vzdrževatelj je a) ujet ali b) se še ni vrnil iz vojne ali c) je v aktivni službi narodne vojske. Pred vsakim izplačilom morata potrditi te podatke na plačilni poli župnik in župan, 2. Družine, katerih vzdrževatelj se je sicer vrnil domov, toda je vsled bolezni, ki si jo je nakopal v vojni, nezmožen za delo. To nezmožnost za delo morata potrditi zdravnik in župan. 3. Svojci invalidov, katerim invalidna pokojnina še ni nakazana, oziroma glede katerih še ni uradno ugotovljena mera (%) njih nezmožnosti za delo. Potrebo podpore morata na plačilni poli potrditi župnik in župan. Te določbe so stopile v veljavo s 15. novembrom t, 1, ali nekoliko kasneje in veljajo tedaj za prispevke, ki so zapadli 15. novembra, 1. in 15. decembra in 1. januarja 1919 (1, januarja je zapadel zadnji polmesečni prispevek, katerega bo davkarija izplačala po starih predpisih. II, Kaj je s pred 1. novembrom 1917 zapadlimi zneski? Veliko je ljudi, ki so dobili nakazano podporo za več mesecev nazaj. Vladni naredbi z dne 28. novembra t. 1. štev. 176, uradni list štev. 18 in z dne 2. decembra 1918 št. 175, uradni list štev. 18, določata, da se pred 1. novembrom 1918 zapadli zneski izplačajo le svojcem invalidov, vdovam in družinam, katerih oče ali vzdrževatelj se je sicer vrnil domov, a je vsled bolezni nezmožen za delo. Ti zapadli zneski pa se jim izplačujejo le tedaj, ako so te osebe ali družine tako nujno potrebne podpore, da bi bila sicer njihova prehrana resno ogrožena. To nujno potrebo vsled resno ogrožene prehrane morata potrditi župnik ali župan. Za te pred 1, novembrom 1918 zapadle zneske je davkarijam ukazano, da v vsakem posameznem slučaju preiščejo, ali obstoja resnična potreba za izplačilo, zlasti pa pri strankah, ki imajo a) svoje posestvo ali b) neprikrajšane drugostranske prejemke, ali c) kak trajni zaslužek, kjer se je prispevek za preživljanje priznal le vsled stroge razlage zakona in preživljanje dejansko ni bilo in ni ogrožen o. Davkarije bodo ravno za te stare zneske posebno stroge. Le redek bo človek, ki bo od teh starih, pred 1. novembrom 1918 zapadlih zneskov dobil samo nekaj (ne vsega) denarja in sicer le tedaj, če je to neobhodno potrebno za preživljanje do-tične družine. III. Važen je tudi ukaz, da morajo davkarije ustaviti izplačilo, ako so potrdila o nujni potrebi nadaljnega izplačevanja vzdrževalnin v očitnem nasprotju z uradnimi podatki pri davčnem uradu. IV. Vsakdo, kdor misli, da se mu dela krivica, če ne dobi redne ali zapadle podpore, se lahko pritoži na okrajno komisijo za preživljanje, ki posluje pri njegovem okrajnem glavarstvu. Le tedaj, če je ta okrajna komisija zavrnila njegovo pritožbo, se lahko pritoži na Narodno vlado v Ljubljani, V. Svojci invalidov, padlih, vsled bolezni umrlih ali pogrešanih vojakov, ki so doslej dobivali takoimenovane n a k 1 o -ni t ve, imajo do 15, januarja še vedno pravico do njih, seveda, ako je podana upravičenost (invalid mora biti vsaj 20% nezmožen za delo in tak, da ne more izvrševati svojega poklica) in potreba, Pred 1, novembrom 1918 nakazani in zapadli zneski se izplačajo le tedaj, kakor je bilo ravnokar povedano za prispevek za preživljanje (Glej na koncu II, odstavka!) Po 1, novembru 1918 nakazani zneski se izplačujejo le v primernih zneskih za sproti, če je dokazana izredna potreba, O tej izredni potrebi bodo odločale okrajne komisije, ki so se preuredile in že začele poslovati. To velja tudi za prispevke za preživljanje, nakazane p o 1. novembru 1918, kar naj si zapomnijo upravičenci pod I. VI. Kako pa bo s podporopo 15. januarju 1919. Vlada je z naredbo z dne 18. decembra 1918 štev. 219, uradni list štev. 28, odredila, da ostane v veljavi naredba, ki govori o zneskih, ki so zapadli pred 1. novembrom 1918 (glej odstavek II. in IV.). Prav ta najnovejša vladna naredba pa odloča; S 15, januarjem 1919 so ustavljene podpore po starih predpisih. Ali je teh podpor sploh konec? Ne in nikakor ne; toda kdor hoče izza dne 16. januarja 1919 nadalje prejemati prispevek za preživljanje, mora najkasneje do dne 3 1. januarja 1919 vložiti pri pristojnem davčnem uradu prošnjo, na kateri potrdita občinski in župni urad: 1, Da je v p o k 1 i c a n e c še v vojaški službi narodne vojske, pa ne v službi narodne straže, ali pa da se še ni vrnil iz ujetništva; 2, da je vzdrževatelj-vpoklicanec preživljal sebe in družino le z mezdnim zaslužkom, odnosno s svojo plačo; 3, da so svojci vpoklicančevi brez zaslužka in dohodkov, ali pa da bi se navzlic svojim zaslužkom in dohodkom brez prispevka nikakor ne mogli preživljati. Prošnjam naj se prilože dosedanje plačilne pole, ako jih oblast ni že pridržala. Kako visoka pa bo ta podpora? Splošno veljajo stari postavki po 1 K 80 vin, za Ljubljano, Trst, Gorico in Maribor in 1 K 60 vin. na deželi za osebo na dan, če so upravičenci povsem brez zaslužka in dohodkov. Če pa imajo upravičeni svojci vsaj nekaj zaslužka ali dohodkov, tedaj se v navedenih mestih postavek 1 K 80 vin, zniža na 1 K 20 vin., na deželi pa postavek 1 K 60 vin. na 1 K. Vse osebe v skupnem gospodinjstvu vpoklicanca pa za en dan ne smejo dobiti v mestu skupaj več kot 8 K, na deželi pa ne več kot 6 K. Dobro pa naj si zapomni vsakdo, da pri ravnokar navedenih pogojih dobe prispevek za preživljanje samo tisti, katerih vzdrževatelj je še v aktivni službi narodne voj- ske ali se še ni vrnil iz ujetništva. VII. Kaj pa je, če je vzdrževatelj (oče, sin, brat) padel v vojski ali se je vrnil kot invalid? Ali vdove in sirote in ubožne družine invalidov nimajo več pravice do podpore? Seveda jo imajo. Toda ne imenuje se prispevek za preživljanje, ampak naklonitev, in je tudi drugače urejena. Kdo> ima pravico do teh naklonitev? Zakon pravi; Svojci invalidov: Zakonske žene, zakonski in nezakonski otroci, zakonski oče in ded, zakonska in nezakonska mati in babica in nezakonska mati zakonskega očeta. Zaostali padlih, vsled vojne umrlih ali pogrešanih vojakov so: vdova, zakonske ali pozakonjene sirote, nezakonske sirote, zakonski oče in ded, zakonska ali nezakonska mati in babica, nezakonska mati zakonskega očeta. Sirote imajo pravico vedno tedaj, če imajo po zakonu v vojaški preskrbi pravico zahtevati vzgojevalni prispevek. Vse druge osebe pa imajo pravico do teh naklonitev le tedaj, če je dokazana potrebnost in je rajni ali pogrešani vojak te osebe vzdrževal ali trajno podpiral. Potrebnost je dana tedaj, ako bi bilo preživljanje brez naklonitve v nevarnosti. Pri tem se je ozirati razun na hrano, stanovanje, obleko in enake neobhodne življen-ske potrebščine tudi na stroške zdravljenja in strežbe, pri otrocih tudi na stroške vzgoje. Kako visoke" so te naklonitve? Z a svojce padlih, vsled vojne pogrešanih so prav tako visoke, kakor prispevek za preživljanje, tedaj v mestih Ljubljana1, Trst, Gorica, Maribor 1 K 80 v., in na deželi 1 K 60 vin. za osebo na dan. Za svojce invalidov pa: Pri polni delanezmožnosti invalida 1-80 1-60 Ako je invalid manj sposoben za izvrševanje svojega poklica za: 60—100 % 1'80 1-60 40—60 % 1-50 1-40 20—40 % V— 1 — Svojci invalida, ki je samo do 19% nezmožen za svoj prejšnji poklic, nimajo pravice do naklonitev. Svojci vojakov, ki so trajno bolni, in invalidov, pri katerih niso še določeni odstotki njihove nezmožnosti za delo in pridobivanje, imajo v slučaju po- trebe tudi pravico prositi za naklonitev. Toda bolnika ali invalida mora preiskati uradni okrajni zdravnik in njegovo spričevalo se mora, priložiti prošnji. Prošnje za naklonitev se morajo vložiti ravnotako do 31, januarja pri davkariji. VIII. Kaj pa dobivajo invali-d i ? Imamo več vrst invalidov, katere je treba dobro ločiti, ker so denarni prejemki v vsaki vrsti drugačni, V prvo vrsto spadajo invalidi: a) Katerim je že nakazana pokojnina. Pokojnino so doslej dobivali po pošti z Dunaja. Par mescev je že niso dobili, a tekom januarja dobe vso zaostalo penzijo še vedno z Dunaja, zato naj potrpe in ne hodijo v Ljubljano, ker dobili bodo vse do zadnjega vinarja prav tako po pošti. To je sedaj gotovo! Toda taki invalidi, katerim je pokojnina že nakazana in so vsaj 20% nezmožni za poklic, imajo tudi pravico do naklonitev, ki so različno visoke po odstotkih (%) njih invalidnosti. Seveda je predpogoj za tako naklonitev, da je res potreben. Prošnja naj se vloži tudi na davkarijo. V drugo vrsto spadajo i n v aJ 1 i d i : b) Katerim je lansko leto (ker so bili le za gotovo število mesecev superarbi-trirani), potekla, ali jim bo v bližnjih mesecih potekla pokojnina in bi morali k novi superarbitraciji, da se nanovo določi % njihove nezmožnosti in jim nanovo določi pokojnina. Taki invalidi se že kličejo k novi superarbitraciji. V Ljubljani že delujeta dve komisiji, v kratkem pa bosta začeli delovati še dve, tako da bo samo v Ljubljani na dan lahko pregledanih do 300 invalidov. V Celju poslujeta dve komisiji, v Mariboru 1, v Borovljah 1. Po potrebi se ustanove še nove komisije, tako da bodo v nekaj mesecih — upajmo že do poletja — pregledani nanovo vsi slovenski invalidi. Narodna vlada v Ljubljani se trudi na vso moč, da se vsi invalidi čim prej vnovič pregledajo in da se jim pokojnina pravičneje odmeri. Pregledati pa je treba ogromno število invalidov. Težava pa je, ker so spisi o vseh invalidih na Dunaju in v Gradcu, od koder jih le počasi dobivamo. Invalidom, kateri so sedaj na novo pregledani doma, se takoj pri superarbitraciji izplačajo od dneva superarbitra- cije do dneva, ko bodo začeli svojo pokojnino dobivati po pošti, d o k 1 a d e in sicer: za delo popolnoma nezmožne 5 K na dan, v njegovem poklicu za 76 do 100 odstotkov nezmožnemu 3 K, za 51 do 75 odstotkov nezmožnemu 2 K, za 25 do 50 odstotkov nezmožnemu 1 K na dan. Tudi nove pokojnine so dosti višje. V tretjo vrsto invalidov spadajo tisti invalidi c) ki še niso bili nikdar pri superarbitraciji in se zaradi hibe in bolezni, dobljene v vojaški službi, ne morejo preživljati sami ter so mimo tega v slabih gmotnih razmerah ali celo v bedi, brez vsakih pomočkov in brez podpore. Narodna vlada je zaukazala, da naj taki invalidi prvi pridejo na su-perarbitracijo. Zato jih je že pozvala, da naj se po orožništvu ali okrajnem glavarstvu pismeno priglasijo pri vojno dopolnilnem poveljstvu v Ljubljani ali Celju, ki jih bo čimprej' poklicalo k nadpregledu, da se jim prizna pokojnina. V prijavah, katerim naj se priloži — če le mogoče — zdravniško izpričevalo, je treba natančno navesti ime, čin (šaržo), polk, rojstno in naborno leto, domovinsko občino in bivališče. Te vrste invalidi naj se takoj prijavijo, kajti toliko hitrejše bodo sami prišli do doklad in redne pokojnine. Amerika nske podpore se dajejo do 15. januarja 1919 le družinam, katerih oče ali mož je v Ameriki. Po 15, jan. bodo oblasti ravno pri amerikanskih podporah zelo previdne in stroge. Potrebni upravičenci bodo dobivali v mestih 1 K 80 h ali 1 K 60 h na deželi, če. so povsem brez zaslužka in dohodkov, Če pa imajo le nekaj dohodkov ali zaslužka, se jim zniža na 1 K 20 h ali 1 K. Tudi za te podpore je treba vložiti do 31. januarja pismene prošnje na davkarijo. Priložiti morajo plačilno polo, če je davkarija ni obdržala. Na prošnji morata župnik in župan pred vsakim izplačilom vnovič potrditi, da bi bila brez izplačila te podpore podpirancu resno ogrožena prehrana. Ponavljamo, da bodo oblasti strogo pazile, da se podpirajo samo res upravičeni in potrebni. Komisije bodo' hitro delale. Ljudje pa naj po nepotrebnem ne zamude roka in naj do 31. januarja vlože pravilne prošnje. Otrokovo stoletje. M. Tam v mrzli Švedski je zatlel začetkom tega stoletja plamen, ki je podžgal širne kroge. »Dvajseto stoletje — otrokovo stoletje«, tako je zaklicala navdušena švedska pisateljica Ellen Key. V vznesenih besedah slika premnoge nedostatke, ki se pojavljajo pri vzgoji, v divnih poletih se po-penja nad topo vsakdanjost, njene zahteve prekašajo vse dosedanjih pedagogov in zvene kot klici Rousseaujevi. Otrok ji je božanstveno bitje. V živih besedah toži, da ni še prišel do svojih pravic. Med drugim prarvi: »Dokler ne skloneta oče in mati svojega čela pred vzvišenostjo otrokovo v prah, dokler ne spoznata, da je beseda otrok samo drutg izraz za pojm veličastvo, dokler ne občutita, da spava v podobi otrokovi v njunih rolkah njih bodočnost, da se odigrava ob njunih nogah bodoča zgodovina, toliko časa ne bosta doumela, da nimata moči in oblasti, začrtavati svojevoljno temu novemu bitju postave. Šele, ko bo mati ob pogledu v oko otrokovo pre-šinjena z istim spoštovanjem kot tedaj, ko opazuje nad seboj neznane svetove, krožeče odkazana jim pota, šele takrat, ko bo uzrl oče v svojem otroku kraljevskega sina in mu posvetil svoje najboljše moči, tedaj šele bo prišel otrok do svoje pravice.« Res, da so mnogi ideali Ellen Keyeve pre-dalekosežni, nedosegljivi, da so nekatere zahteve le brezplodne sanje, da je marsi-kako njeno načelo naravnost pogubonosno, a iz vseh njenih besed diha ljubezen, močna in velika, ki osredotoči vse moči, da osreči otroka. »Dvajseto stoletje — otrokovo stoletje,« ta klic pozdravlja 'zlasti navdušeno tudi jugoslovansko ženstvo, ki stooa s tem letom na torišče javnega dela. Kot silen orkan se je pojavilo vsepovsod žensko stremljenje po enakopravnosti z moškimi. Odpira se nam mnogo dela, toda čuvajmo se, da nas ta vihar ne odtuji od presvetih nam dolžnosti, da bomo zrli v jugoslovanski ženi res ideal in ne — karikature. Pred vsem moramo zastaviti svoje moči, da bo Jugoslovanlka skrbna mati, vzorna gospodinja, ljubeča soproga, zgledna vzgojiteljica. Ženska mora biti med onimi činitelji, ki bodo preustvarili obličje rodne zemlje. Vanjo upira svoje oči naša deca, upajoča, da bo našla v njej blažilno bitje, ki bo prineslo sreče, blagostanja, lepšo bodočnost. Vrla žena pa bo zrla v otroku vzvišen zaklad, ki ga ji je dal Bog sam, zaradi katerega bo zahteval enkrat obračuna. Res, otrok ni imel sedaj pravic. Devetnajsto stoletje je bilo stoletje železa; bila je doba mrzlega kapitalizma, krute strahovlade, zasužnjenega tvorniškega delavstva; brezčutnim strojem in tvornicam se je posvečala kar največja pozornost, a pri tem se je pozabljalo na ona mlada bitja, ki bi jih morali čuvati kot zenico svojega očesa. Bledi, drobni, sesulšeni obrazki, žalostni pogledi so pričali zadosti jasno o tugi, ki je razjedala mlada srca. To je bila morija, počasna, a sigurna, zato tem krutejša. In na kmetih! Živina v hlevu, delo na polju, vse je kar največje važnosti, otroci pa naj odrastejo, kot vedo in znajo. — Kakšni so pač končni rezultati takšne vzgoje? Ni vse slabo in gnilo, a dobršen del je zelo nerazveseljiv. Kmetilška dekleta silijo v mesta, fantje v tujino in vendar bi jim lahko nudila domača okolica najlepšo bodočnost. Oni pa, ki ostanejo vendar še doma, so mnogokrat skoro nič ali vsaj mnogo premalo izobraženi; najlepši kosi zemlje, najboljša podjetja so bila v rokah tujcev. — In v mestih in tvorniških krajih! Koliko pohajkovanja, brezposelnosti, in posledica — nemorala. To so nedostatki, ki kriče po odpomoči, ki morajo izginiti iž mlade Jugoslavije. Dvajseto stoletje mora biti posvečeno otroku, saj le-ta je naš up, le-ta bo naš ponos! Vzgajati moramo našo de-co, saj se mora vzgojiti še celo mlado drevesce, če hočemo, da bo kras našega vrta, koliko bolj otrok, ki je spričo mnogolično-sti včasih prava zagonetka. Ne strašimo se truda! Stvarnik je položil v otrokovo dušo že itak kali vseh zmožnosti, naša naloga je le, da jih čuvamo, da jih razvijemo. Kateri činitelji pridejo pri vzgoji v po-štev? Gotovo vsi tisti, ki jih določa že njih narava in ustroj, njihovi interesi; torej: dom, šola, cerkev, država. Vsak izmed teh faktorjev sme in mora poprijeti za T>lug na vzgojeslovnem polju. Pred vsem dom, dom! Vtiskov, ki jih dobi otrok v materinem objemu, v očetovem naročju, v krogu svojih bratcev in sestric, ne more nadomestiti nobena sila. Ti so globoki, neizbrisni, tako blažilni, vsi poznejši so plitveji. Kar zamislimo se nekoliko nazaj v prošlost! Dožitki rodne hiiše so nam kot zaklesani v dušo; tako jasni nam vstajajo v duši, kot bi jih dojeli včeraj. Pozneje so se odigravali dogodki v vsej pestri obilici, a od teh so ostale le motne, meglene poteze; le izvan-redni slučaji so se nam vtisnili globlje v dušo. Spomini na očetovo hišo nam pričarajo čuvstva tolikanj mehka, sladka, polne sreče in blaženosti. Da, prevelike važnosti je vzgoja domače hiše; zato žrtvujmo vse moči, da zasnujemo srečne domove. To pa bo le mogoče, če preustrojimo našo vzgojo, naše šolstvo, če odpro* jugoslovanski domovi pedagogiki, vzgojeslovju vrata na stežaj. Pedagogika med širne ljudske mase! Dvajseto stoletje bodi otrokovo stoletje! Na delo! Dekletova molitev. J. Mohorov. Oče nebeški! Prijatelj lepih stvari: ptičic in zvezdic in rožic in mladih ljudi! Sebi v čast si cvetja priklical iz tal, kakor roži veselo, še meni rasti si dal, kakor ptičici peti, kadar srce boli, kakor zvezdici tletivmraku pomladne noči! Oče nebeški! Veseli prijatelj otrok, večni Vrtnar, vesoljstva sinjega Bog! Čuvaj do groba moje jasne oči, čuvaj do groba veselje moje krvi, čuvaj nedolžno pesem mojih želja, mojih bridkih in sladkih nočnih solza! A kadar ovenem, presadi v vrt me svoj, saj sem ptiček in zvezdek in cvetek Tvoj! Za naš Jadran« Lea Fatur. Jasno nam je zasvetilo solnce svobode, začelo se je povsod novo življenje, začelo se je živahno delo, da bi stali narod med narodi, država med državami in izpolnjevali na vreden način mesto, ki nam gre po božjem pravu. Solnce svobode je poklicalo nas Jugoslovanke, da zastavimo tudi me poleg moških delavcev svoje moči in znanje v prospeh in procvit naše domovine, Z radostjo smo se lotile dela, z radostjo smo pozdravile glasilo, ki naj druži in vnema sestre od severa in juga — a že se je prikradel na jasno nebo zel oblak; solza gnjeva nam sili v oko, ko izhaja prva številka tako težko pričakovanega ženskega lista, kajti ravno one naše sestre, ki so se tako živo zanimale za razvoj lista, zavedne Tržačanke, Primorke, Notranjke, one so ločene od nas ... Kar je kraljica brez venca, to je država brez morja. Dragocen biser je morje, je naš Jadran, ki obliva naše Primorje; biser je, ki je vabil vladarja sveta Rimljana, biser, ki je mamil dolga stoletja Italijana, biser, po katerem je segal Nemec. In ta biser, ki se ne da nadomestiti z ničemer, nam hoče ukrasti, uropati sovražnik. S krivičnostjo in s hinavskim licemerstvom, ki ga ni enakega v zgodovini. Brez morja Jugoslaviji ni varnega obstanka. Kakor zasmeh na naše gospodarske načrte zveni italijansko imenovanje Jadrana »mare no-stro«, Zapro nam dohod in odhod v svet in mi, ki hočemo delati iz vseh sil, da se pomnoži pridelek naše grude, ki hočemo dvigati zaklade naših gora, ki hočemo razviti obrt po Jugoslaviji, zanemarjeni toliko let od zanikarne ali sovražne vlade, ne moremo naprej, če nam zapira Italijan pot na morje. Jadran, to je naše oko v svet. Vreden je, da smo umirali in da umremo zanj. Za svobodo naše trgovine, ki jamči svobodo narodu, razcvit države. Ob njem nas vabi oljka in rožmarin, žari trta, zori smokva, žolti pomaranča. Ob njem in v njem si naberemo' bogastva, ob bregovih nasadimo cvetličnjake in vinograde, sive skale spremenimo v plodna polja, umno izrabimo obilico v njegovih valovih in pokažemo svetu, da znamo ustvarjati zlato' iz skale. Jadran mora ostati naš, vedno naš! To so naša vrata v svet, to pljuča, s katerimi dihamo. Pa naj nam to morje res postane samo še grob? Ali naj umre ob njem naša pesem, naša beseda, izgine naš brodar? Država, ki nima morja, si išče poti do njega. Bili so se boji za Balt, bije se boj za svobodo v svetovnem morju, stoletja že se bije zavraten in trdovraten boj za naš Jadran, Kdor ima morje, je gospodar sveta, Jadran v italijanskih rokah je toliko kot suženjska veriga na našem vratu. Jugoslovanke, vaša dolžnost je, da kličete glasno: Svobodo našemu Primorju! Kličite, da bo šel glas žalosti do belega gradu, do mladega kneza: Veter je odnesel lepi Mari kruno, »tko če meni kruno načif toga ču ja ljuba biti...« Kličite: »Življenje damo, pa ne damo Trsta, ne damo morja!« Najrevnejša.' Rabindranath Tagore.J »Kdo izmed vas hoče prevzeti dolžnost, da nasiti lačne?« je vprašal Buddha svoje učence, ko je v Skravasti divjala lakota. Ratnakar, menjalec, je povesil glavo in rekel: »Mnogo več je treba nego vsega mojega bogastva, da se nasitijo lačni.« Jaysen, kraljev vojskovodja, je rekel: »Rad bi dal kri mojega življenja, toda v hiši ni dovolj jedi.« 1 Iz zbirke »Žetev«, ki je nedavno izšla v nemškem prevodu Anemarije pl. Puttkamer v Lip-skem. Dharmapal, ki je bil lastnik obširnih zemljišč, je vzdihnil in rekel: »Demon suše je iizsesal moja polja. Ne vem, kaiko naj plačam kraljeva bremena.« Tu se je dvignila Supriya, beračeva hči. Poklonila se je pred vsemi in rekla ponižno: »Lačne bom nasitila jaz,« »Kaj!« so vskliknili presenečeni, »Kako moreš upati, da boš spolnila to obljubo!« »Najrevnejša sem med Vami vsemi,« je rekla Supriya, »to je moja moč. Svojo skrinjo in svojo kaščo imam v vsaki vaših hiš.« Ženske naloge in pravice. Jožef Gostinčar. Socialno mišljenje in razmotrivanje o raznih družabnih vprašanjih ni moglo iti preko prevažnega »ženskega vprašanja«. Saj je ženski v družbi dana pred vsem najvažnejša naloga — vzgoja otrok. Ta naloga je tako pomenljiva za družbo, da bi sama zadostovala za vse pravice v družbi. Toda poleg te ima ženska še nebroj drugih nalog, pred vsemi gospodinjstvo v hiši. Stari pregovor, da ženska drži tri vogale hiše, je po večini resničen. Nje skrb za družino in red v hiši, je nekaj posebno izrazitega pri ženski. Gorje hiši, v kateri se ženska ne zaveda te naloge. Novejša doba in rastoča naobrazba je pa ženski določila še druge delokroge. Dandanes dobimo žensko skoro pri vseh javnih poslih in delih. Ženske zdravnice, uradnice, učiteljice, sprevodnice, delavke v raznih tovarnah in podjetjih, trgovske sotrudnice, šivilje, trgovke, paznice, bolniške strežnice itd., skratka: ženska si je osvojila ogromno poslov, katere so opravljali preje le moški. Naravno je, da so ženske, zavedaje se svojih čimdalje večjih dolžnosti, jele zahtevati zase tudi pravice, ki so v zvezi z dolžnostmi. Tako zahtevajo aktivno in pasivno volilno pravico v vse zakonodajne in avtonomne zastope, soupravo pri ratznih socialnih zavodih in ustanovah, nadzorstvo nad ženskim delom, sploh soodločanje pri vseh javnih zadevah. Te zahteve žensk temelje na dolžnostih in so torej ob sebi upravičene. Zakonodaja prihodnjosti se bo morala ozirati na te zahteve in jih privesti do popolne veljave. Varstvo mladine ter izobrazba je gotovo ženski bolj pri srcu kot moškemu. To vidimo v vsakdanjem življenju, Vsled tega je pa tudi potrebno, da dobe ženske vpliv v zakonodaji, da morejo po svoji volji in srcu vplivati, da se v tem oziru ustvarijo najprimernejše določbe. Da je zakonito varstvo žensk in mladoletnih nujno, ni treba posebej po- vdarjati, saj nas vsakdanja skušnja uči dovolj. Prezgodno opešanje in onemoglost vsled prevelikih naporov, predolgega delavnega časa, preslabe prehrane, slabih stanovanj in nezadostne obleke so pač vsakdanje prikazni, ki spričujejo žalostno dejstvo pomanjkljivega varstva ženskega in mladinskega dela. Sedaj, ko imamo Jugoslovani lastno državo, moramo skrbeti, da dobi ženska sipričo svojih velikih in težkih dolžnosti tudi vse pravice, ki ji gredo kot državljanki, materi, vzgojevalki in delavki. Naša šolska mladina. — r — Vojska je huda nesreča , to smo občutili vsi. Nihče pa ni bil od nje toliko prizadet kot naša mladina. Vse toži, da je izprijena, podivjana. Nihče se temu ne čudi, kajti vojska je zlasti tudi šolam zadala hude rane. Šole v mestih in na deželi so zasedli vojaki, vsledtega je bil pouk prekinjen ali skrajšan. Učitelji so bili vpoklicani, ali pa so jim časovne razmere naložile druga opravila — in šolski pouk je bil odgoden. Poleg tega pa je zlasti mladina po mestih morala postajati po več ur pred prodajalnami in pekarnami, da je prinesla domov potrebnih živil; kajti matere niso mogle vsemu kaj, očetje pa so bili na bornem oolju, ali pa so bili preobloženi z delom. Ta dejstva gotovo niso dobro vplivala na vzgojo otrok. Mladino zopet spraviti v pravi tir, to naj bo sedaj prva skrb vzgojitelja, učitelja. Tok časa pa je mladini prinesel drugo nevarnost. Sokoli in Orli vabijo našo mladino v svoje organizacije. Nisano proti telovadbi, nasprotno, dobro se zavedamo, da je telovadba koristna ne - le telesnemu razvoju, marveč tudi za vzgojo značaja. Vendar smo odločno proti temu, da bi se naša šolska mladež pridruževala omenjenima organizacijama. To pa zato, ker se mladina že v letih, ko še ni sposobna sama okoliščine presojati, pride nehote v strankarstvo. In kar je najžalostnejše pri tem, imeli bodemo med učenci in učenkami kar več strank. Tako Sokole, Sokolice, Orle, Orlice in nevtralce. Kaj bomo v šoli s takim strankarstvom? Kje bo sloga? Kakšna vzgoja? Mladina naj ostane, kolikor časa po-seča šolo, pod vplivom učiteljev in učiteljic. V takih organizacijah nam bodo podirali, kar bomo gradili v šoli. Žal, da to stori dostikrat že itak domača hiša. Izkusili smo že, kako slabo vplivajo taki telo-vadski večeri na deklice. Ves ljubi dan sede v šoli zamišljene, raztresene so, misli jim uhajajo drugam. Prihodnji dan dohajajo v šolo večinoma nepripravljene, ali celo fizično utrujene. Ni čuda, če potem otroci v šoli nazadujejo. Če pa to splošno velja za mladino, koliko bolj za deklice. Prav neumestno je, da pri takih organizacijah poučujejo deklice mladeniči - neučitelji. Dekliška nrav je nežna in njo more le ženska - učiteljica voditi; zato se nikakor ne moremo ogrevati za žensko telovadbo, ki jo poučujejo moški. Če pa protestiramo zoper organizacijo šolske mladine, pa povdarjamo tembolj organizacijo 'šoli odrasle mladine. Saj se ta nima in ne ve kam dejati, ko izstopi iz šole, Zato čestokrat krene na slaba pota. Takoj, ko mladina zapusti šolo, naj se pridruži kaki organizaciji. Ženska mladina pa naj vsekalko ostane pod vplivom učiteljice, kajti le ženska razume in pozna dekliško nrav. Naj deklice telovadijo, a organizacije naj jim nudijo več. Vadijo naj se petja, goje naj se znanstvena, religijozna, socialna in praktično - gospodinjska predavanja. Tako bo postala inteligentna tudi tista mladina, ki ji ni dano, da bi študirala dalje. -®££X5JSSSJSSG*©- ioooooooooooooooooooooooooooocxxxxxx)o< Zapiski. OOOOOOOOOVoOOOOui OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI Slovensko ženstvo za neokrnjeno Jugoslavijo. Na velikem protestnem shodu proti italijanski zasedbi slovenskega ozemlja, ki se je vršil koncem decembra v Ljubljani, je v imenu ženstva nastopila gdč. Cilka Krekova in izjavila, da stoji v boju za osvoboditev jugoslovanskega morja in Primorja z narodom na braniku tudi celokupno slovensko ženstvo. Slovenska žena, ki je v političnem boju za jugoslovansko deklaracijo stala v prvih vrstah, globoko občuti neznosno ponižanje in veliko nevarnost, ki preti tako težko priborjeni jugoslovanski domovini vsled italijanske zasedbe. Noče mirovati preje, dokler ne bodo zagotovljene neokrnjene južne meje ter je v ta namen pripravljena še enkrat vse žrtvovati. Ženska volilna pravica in Hrvatice. Dne 6. oktobra 1918 je priredila Zveza jugoslovanskih demokratičnih žena v Zagrebu predavanje o nalogi bodoče jugoslovanske žene. Predavateljica gospa Peleš-Kernic je povdarjala gospodinjske in materinske dolžnosti žene, politične pravice za ženo je pa odklonila, češ, da bi to bila v ženskih rokah igračka, s katero ne bi vedele kaj početi. Proti tej izjavi je takoj protestirala socialistinja ga. Korač, ki je naglasila, da žene nujno potrebujejo in zahtevajo vse politične pravice, ker bodo le tako mogle vplivati na zakonodajo. Ista organizacija je 13. oktobra zopet sklicala žensko zborovanje, na katerem je govorila gospa Zofka Kveder-Demetrovič. Govornica se je med drugim zavzela za politično enakopravnost ženstva in nazadnje predložila resolucijo, katere prva točka se glasi: »Narodno Veče se prosi, naj se tudi ono izjavi, kakor so se dosedaj izjavili Narodni sveti Čehoslovakov, Nemcev in iMažarov, da smatra v bodoči naši zedinjeni jugoslovanski državi SHS sodelovanje žena v zakonodaji in upravi opravičenim in potrebnim ter da se ženstvu že za volitve v bodočo konstituanto prizna enaka volilna pravica kakor moškim.« Resolucija je bila soglasno sprejeta. Žensko večerno šolo otvorijo sredi januarja t. 1. v Zagrebu. Razen francoščine in angleščine so na programu naslednji predmeti: 1. Hrvatsko-srbska narodna pesem; 2. slike iz hrvatske književnosti, 3. kako vzgojimo misel, čustvo in voljo v sebi in otrokih; 4. v čem iščejo ljudje vrednost in zmisel življenja in katero je edino pravo stališče v presojanju tega vprašanja; 5. hrvatski umetniki v zvezi z mo- derno umetnostjo, panoge umetnosti, razne tehnike in slogi; 6. najvažnejši možje in dogodki jugoslovanske zgodovine; 7. opis jugoslovanskih dežel; 8. predavanja iz prirodopi-sja; 9. o fizikalnih pojavih okolu nas; 10. najnujnejše iz matematike. Večerne tečaje bodo vodili profesorji z obeh ženskih realnih gimnazij v Zagrebu; pomagale bodo akademičar-ke. Učnina za posamezni jezikovni tečaj znaša 3 K mesečno; za posamezna predavanja plača vsaka udeleženka 50 vinarjev. Kdaj se v tem oziru zganemo pri nas? Tudi naše ženstvo hrepeni po izobrazbi. 200 učiteljic brez službe je ostalo na Koroškem po vrnitvi moških učiteljev iz vojaške službe in vojnih maturantov. Ker je podobno po vseh nemških deželah, opozarja vodstvo koroške učiteljske zveze gojenke na učiteljiščih, naj svojo nadaljno izobrazbo urede tako, da se bodo mogle posvetiti drugim poklicem. Poleg tega opominja starše, naj svojih hčera ne šolajo za učiteljski poklic, ki je prenapolnjen. — Kako bo z učiteljstvom pri nas, smo dobili naslednje pojasnilo: Koliko učiteljic se bo potrebovalo, bomo približno izvedeli, ko bo določena državna meja SHS. Sedaj niti ne vemo, koliko jih bomo rabili na primer v sedaj po Italijanih okupiranem ozemlju, tudi ne, koliko na Koroškem in Štajerskem in med ogrskimi Slovenci. Nobeno uradniško vprašanje ni tako nejasno kot baš učiteljsko. Na vsak način moramo računati s tem, da bo dobila službo vsaka učiteljica, ki bo pripravljena iti na deželo in se tudi ne bo ustrašila hribovskih krajev, ki ne leže ne ob cesti in ne ob železnici. Od učiteljev jih bo gotovo precej šlo v obmejne kraje (Koroško!) in tudi v Srbijo, kjer ni inteligence sploh skoraj nič. S "tem se bodo izpraznila mesta na Kranjskem. Učiteljica se bo morala znati vživeti v kmetske razmere, kar bo pa mogoče le tedaj, če bo imela o kmetijstvu in zlasti o gospodinjstvu, otroških boleznih in higijeni sploh nekaj znanja. Kolikor se sedaj č u j e , (a še ni nič gotovega), bo imela pripravnica v bodoče pet letnikov in dodali se bodo še strokovni tečaji. Učiteljske plače so se sedaj uredile in bodo kakor učitelji tako tudi učiteljice dobivale enako plačo kakor uradniki od XI.—VIII. či-novnega razreda ali vojaki od poročnika gori do majorja. Prepoved možitve za učiteljice so odpravili v čehoslovaški republiki. Razmere hišnih uslužbenk. Nemška pisateljica Rikarda Huch je priobčila v »N. Fr. Presse« podlistek, v katerem med drugim piše: Koliko gospa mora zatrepetati ob misli, da bi njena lastna hči prišla v položaj njene služkinje! Kako malokatera gospa se pošteno potrudi, da svoji služkinji ne bi dala samo dela in kruha, marveč tudi dom! Dekle, dostikrat še skoraj otrok, pride v tujo hišo, kjer se stavijo nanjo takoj najrazličnejše zahteve, njej pa se daje v denarju le neznatna odškodnina, na notranjih vrednotah pa dostikrat sploh nič. Od tujega dekleta se zahteva dalekosežno zanimanje za družino, v katero je stopila, dela, misli in štedi naj zanjo; a kdo se zanima zanjo, za njene interese in želje, za njeno družino, njene spomine, njen razvoj? Čuditi se moramo, kakšne sposobnosti in moči nekatere dame pričakujejo od svojih služkinj, kako se razvnemajo nad pomanjkanjem gotovih talentov in sposobnosti, ki jih same nimajo, niti jih od sebe zahtevajo. Mlada služkinja naj bi razumela vsa hišna opravila, bila točnejša, urnej-ša, manj pozabljiva, spretnejša, iznajdljivejša, neutrudljivejša nego gospa, ki bi ji morala biti pravzaprav v vseh teh čednostih zgled. Čim manj kaka gospa sama razume o gospodinjstvu, čim manj sploh dela, tem večje zahteve stavi navadno na služkinjo. Ali ni sramota za gospe, da imajo njihovi možje mnogokrat več sočutja in umevanja za služkinjo nego one; na drugi strani je pa žalostno, da si možje tega mnogokrat ne upajo uveljaviti, ker se boje, da se njihovo človekoljubje ne bi napačno ume-lo. Celo blagohotne gospe mnogokrat ne vedo najti nasproti svoji služkinji prave besede, ker nimajo pravega čustvovanja; njihovo srce jim ne da preko ovir, ki so jih postavili družabni predsodki, ošabnost in neznanje. V mnogih slučajih bi bilo spoštovanje, neredko celo občudovanje umestnejše nego prisiljena priljudnost. Nemške žene proti ločitvi cerkve od države. Liberalno in napredno žensko društvo v Gdanskem je sklenilo energičen protest proti stremljenjem, ki hočejo, da se cerkev loči od države. Protest povdarja, da se s tem ustvarja le nov kulturni boj, ki moči nemškega naroda le še bolj cepi in slabi. Družba, ki danes napoveduje kulturni boj, kaže, da nima interesa za urejene razmere v državi. — Liberalno ženstvo na Nemškem se združi v lastni državni organizaciji. Demokracija in ženska. Meščanska demokracija v Nemčiji in Nemški Avstriji,- ki se je organizirala v obeh novih »Nemških demokratičnih strankah«, je sprejela v svoj program tudi enakopravnost ženske. Tako za- hteva N. D. S. na Koroškem »demokratično volilno pravico za oba spola«, dalje: »Popolno izenačenje žene z ozirom na družinsko in državljansko pravo, v kolikor ne nasprotuje naravnemu poklicu žene. — Stvari, ki se tičejo žensk, naj zastopajo ženske same; v vse stanovske korporacije in upravne panoge, ki se pečajo z gospodarskimi, gospodinjskimi in pa skrbstvenimi vprašanji, naj se pritegnejo tudi ženske svetovalke. -— Ženski naj se odpro vsi uradi in poklici, ki odgovarjajo njenim sposobnostim, nagnenjem in naravni nadarjenosti.« — »D. S.« v Nemčiji pa se v svojem volilnem oklicu izreka za »popolno enakost vseh državljanov in državljank pred zakonom in v upravi.« Ženske porotnice. V Nemški Avstriji pripravljajo zakonski načrt o sestavi porote, glasom katerega pridejo v porotniški imenik tudi ženske. Nemško-demokratična ženska zveza se je sredi decembra 1. 1. ustanovila na Koroškem. Za predsednico je bila izvoljena ga. Herbst, Takoj začetkom je štela zveza 700 članic. Organizaciji je kumoval dr. Angerer in je v prvi vrsti mišljena pač kot opora nemško-de-mokratični stranki, ki je izvolila v strankino vodstvo tri ženske zastopnice (2 v delovni in eno v gospodarski odsek). Tudi v Beljaku se je nemško-napredno ženstvo organiziralo v N. D. Ž. Z. Ženska volilna pravica na Angleškem. Koncem decembra 1918. so se vršile na Angleškem prve volitve po novi volilni pravici za državni zbor, po kateri smejo voliti in biti voljene tudi ženske. Izvoljeni sta bili dve ženski. O ženi. Polkovnik Milan Pribičevič, ki mu je poverjena naloga, da organizuje skupno armado SHS, je imel 21. novembra 1. 1. v ožjem krogu v Zagrebu predavanje o ženi in njenih nalogah. Tu je rekel med drugim: Ob našem narodnem, kulturnem in gospodarskem preporodu morajo sodelovati tudi ženske. Narodi, pri katerih sodelujejo v javnih vprašanjih in javnem življenju tudi ženske, so danes najnaprednejši. V naši jugoslovanski državi SHS brezpogojno potrebujemo tudi sodelovanja žene. Da pa to dosežemo, moramo našo ženo dvigniti gospodarsko. Samo gospodarsko neodvisna žena more svojo inteligenco in svoje delo postaviti v idealno službo naroda. Niti najsposobnejša in najinteligentnejša žena ne more javno delati, ako so njene gospodarske razmere tako bedne, da mora trošiti vso svojo moč za zaslužek ali za to, da sama, brez pomoči opravlja hišna opravila v številni družini. Francoska in angleška, posebno pa ame- riška žena je gospodarsko neodvisna ter more zato veliko delati v javnosti. Pri nas je mnenje, da je žena samo za družino in ako ne živi samo zanjo, potem je njena družina slaba. Toda temu ni tako. V Ameriki so družine na tako visoki nravni in kulturni stopnji, kakor pri nas še davno ne, a vendar najdejo Američanke čas in priliko za javno delo. Tudi v Ameriki vlada v družini velika ljubezen. Toda tam žena ni samo žena, nego tudi tovariš in prijatelj svojega moža. Čustvo družinske pripadnosti je izredno razvito, vendar pa vsak član tudi v družini ohrani svojo individualnost, neodvisnost in samostojnost. Napaka naših žen je, da se preveč udajajo svoji ženskosti, da je žena preveč žena svojega moža, sestra preveč sestra svojega brata, hči preveč hči svojega očeta, a premalo osebnost zase, premalo — državljanka. Američanka je nasprotno v veliki meri državljanka in to je njena vrlina in moč. Ona je hrabra, smela in samostojna. A dasi Američanke zelo močno sodelujejo v političnem življenju in zakonodaji, so si vendar ohranile ves ženski čar in vso nežnost svojega spola. Nikjer se ne vidi več nežnosti pri vzgoji dece, nego v Ameriki. Samostojnost Američanki ni vzela nežnosti, nego je to nežnost poduševila, iztanjšala. Francija gleda z velikim idealizmom v Ameriko in ne pošilja tjekaj samo svojih sinov, marveč tudi svoje hčere, — Tudi naša žena mora postati drugačna, odločnejša. Naš kmet ima zemljo, a je ne zna prav obdelovati. Slabo stanuje, slabo je, slabo se oblači. Nasproti ameriškemu kmetu, ki obdeluje svoja polja s stroji in motorji, ki ima v hiši elektriko in te-lefcn, je naš kmet še prav barbar. Moramo ga dvigniti, poučiti, V to so poklicane tudi žene. Poklicane so, da širijo prosveto, da narod dvigajo in organizujejo. Dr. Živko Topalovič piše v decemberskem zvezku »Jugoslovanske Žene« med drugim: Človeštvo bi se bilo v svetovni vojni že davno zrušilo v prepad, davno bi bila vsa naša produkcija mrtva, ves promet ustavljen, vsako družabno življenje zastalo, ako ne bi bili imeli velike rezerve telesnih in duševnih moči, ako ne bi bili imeli žene. Žena je rešila človeštvo! Nadomestila je moškega na vseh mestih po-čenši od priprostega mestnega pometača, preko vozovodje do inženerja, direktorja in organizatorja, sposobnega za samostojno ustvar- janje, Žena je rešila produkcijo in promet, ona je obvarovala notranje organizacijske vezi med družabnimi celicami, Dočim smo moški ubijali, so one rodile, dočim smo mi podirali, so one ustvarjale, dočim smo mi človeštvo z vsemi njegovimi pridobitvami rušili, so ga žene reševale! Žene so v enem trenotku razvile sposobnosti, za katere so rabili moški dolga stoletja in jih smatrali za svoj nedosegljivi monopol. Sedaj so žene tu in tu bodo ostale kot enakovreden in neločljiv tovariš moškega. Kdo bi mogel po vsem tem globokem socialnem preobratu v položaju žene postaviti vprašanje, da-li gre ženi tudi politična enakopravnost z moškim? Kdo bi mogel ženi, na čije ramah sloni ogromen del vsega narodnega dela, odrekati pravico, da soodločuje, kako naj se urede razmere v državi, kako naj se vlada? In če bi kdo to hotel — ali mislite, da bodo žene šele vprašale za milostno dovoljenje? Žene so danes ogromna večina ne samo po številu, ampak tudi kot gospodarski činitelj in jim ne bo nimalo težko, da porušijo vsako oviro in si pribore popolno socialno in politično enakost. Ves kulturni svet je danes priznal ženam polnopravnost. Žensko vprašanje je zaključeno. Kdor bi se usodil, da ga znova postavi, bo izbrisan. Sedanji minister za socialno politiko, Vi-tomir Korač, je rekel na svojem predavanju o nalogi žene dne 17, novembra 1918: Naloga žene v državi SHS je, da zahteva svojo popolno ravnopravnost. Doslej so imele žene samo dolžnosti, a nobenih pravic. Ko pride čas, da bomo urejali to državo, tedaj mora jugoslovanska žena imeti besedo, da pove, kakšna naj bo ta država. »Krekova prosveta«. Najstarejše žensko društvo v Ljubljani je bilo »Katoliško društvo za delavke«, v katerem so predvsem delavke iz tobačne tovarne črpale skozi 25 let svojo izobrazbo in dobivale poštenega razvedrila. Društvo je ustanovil dr. Krek in letos si je društvo v 25. letu svojega obstanka v spomin na svojega velikega ustanovitelja nadelo ime: »Krekova prosveta«. Ob stoletnici Vodnikove smrti dne 8. januarja 1919 je S, K, S. Z. izdala Vodnikov življenjepis in izbrana dela ter poslala izobraževalnim društvom načrt za prirejanje spominskih slavnosti. Knjižica se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. / Priporočamo sledeče knjige: Nova izdaja. Navodila za » vsavv domačem gospodinjstvu važna opravila. Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj. Knjiga je tako izpopolnjena, da bo ustrezala v vseh gospodinjskih vprašanjih. Cena še ni znana, vsekakor pa jo naznanimo v prihodnji številki. Pleiweis, Slovenska kuharica • natis izpopolnila in predelala S. M. Felicita Ka-linšek, šolska sestra in učiteljica na »Gospodinjski šoli". Velika izdaja s slikami stane vezana K 18"—. Ta izdaja »Slovenske kuharice" prekaša po svoji obsežnosti in praktični razvrstitvi vsa podobna, dela in vpošteva najrazličnejše potrebe in razmere." :.: Dr. Dostojen, Pravila za oliko. Navedena knjiga nam daje navodila, kako na-stopajmo, da izpolnimo pravila olike in dostojnosti, da se priljubimo ljudem. Tega, vse slučaje družabnega občevanja in vse sloje vpoštevajočega, zelo praktično sestavljenega navodila za lepo vedenje ne more pogrešati noben Slovenec. Knjiga stane broširana K 3"—. Narava sama Kiintzle, Zdravilna zelišča. _ nam nudi najboljša, najcenejša ter najpripro-stejša sredstva, s katerimi si zdravje pridobimo ali okrepimo. Kot glasnik takih naravnih zdravil je navedena knjižica neprecenljive vrednosti. Stane broširana K 1"—. :.: Majdič, Nasveti za hišo in dom. V tej knjigi je zbranih polno praktičnih nasvetov, kako pametno gospodariti. Delo vsebuje nasvete o kmetijstvu, vinogradništvu, ži-vinorejstvu, sadjarstvu in čebelarstvu. Obširno poglavje je namenjeno ludi domačemu zdravljenju. Knjiga velja broširana K 5"—, vezana K T—. :.: Triink, Amerika in flmerikanci. Ta izborna knjiga nas seznani z našo mogočno zaščitnico Ameriko. Snov je izredno obširna in temeljito obdelana. Opisuje gospodarske, politične in kulturne razmere silne velevlasti. Avtor nam predstavi v obširni razpravi tudi njeno preteklost. - S številnimi ilustracijami opremljena knjiga stane lepo vezana K 16'—. Knjige dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva (H. Ničman v Ljubljani) priporoča svojo bogato zalogo de-vocijonalij, male podobice, navadne in boljše, podobe za ohvirje vseh velihosti do najfinejše izpeljave, razne svetinjice za Marijine družbe in Marijin vrtec, hipe, velika in mala stensha razpela, rožnevence, razne mašne knjige hahor tudi vsa-hovrstne pisarnišhe potrebščine. e©O©0©000:©00©00© 05426770