št. 95 (15.539) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796500_ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% ČETRTEK, 25. APRILA 1996 Vsi nekoliko bolj svobodni Dušan Kalc Politični načrti | tržaške Oljke TRST - Levosredinska koalicija Oljke je na sinočnji skupščini ocenila volilne rezultate in začela razmišljanje o svoji vlogi v spremenjenih političnih razmerah. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališče Miela, je z burnim aplavzom pozdravilo novoizvoljenega senatorja Camerinija. Pokrajinska tajnika DSL in Ljudske stranke sta bila kritična do župana Illyja. K;s 5. stra-i I Hitro cesta leijata | mlado življenje TRST - Na hitri cesti, v višini Raziskovalnega centra pri Padricah, je vCeraj prišlo do težke prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje mlad finančni stražnik iz Piemonta. Njegov mali avtomobil je dobesedno zmečkal tovornjak, ki je bil namenjen proti Trstu in nad katerim je Šofer izgubil nadzor, tako da se je prevrnil na nasprotno stran prav v trenutku, ko je mimo privozil finančni stražnik. Na 5. strani ITALIJA / PINI SE ŠE NI ODLOČIL, ALI BO SPREJEL MINISTRSTVO | ITALIJA - SLOVENIJA 7h Nikoli ne bom pozabil 25. aprila pred dvema letoma. Preživel sem ga v Milanu. Ves dan je lilo kot iz Škafa, kljub temu pa je morje ljudi z vseh vetrov apeninskega polotoka preplavilo mestne ulice in trge, da bi izpričalo vso svojo navezanost na vrednote odporništva, Id so jih v tistih dneh skušah zamegliti. To je bil tudi prvi odgovor demokratične Italije na izid političnih vohtev, ki je prinesel zmago Berlusconiju in Finiju in krepko premaknil os italijanskega političnega življenja na desno. Po skoraj 50 letih so prev-zeli oblast dediči tistih sil, ki so pahnile Italijo v prepad. S tesnobo' v srcu smo doživljali tiste dneve. Danes bomo praznik osvoboditve 25. aprila doživljali drugače. Doživljali ga bomo osvobojeni more, Id nas je tlači- | la Se pred nekaj dnevi, ko smo se zaskrbljeni spraševali, ah bo Italija krenila Se bolj na desno kot pred dvema letoma. Tokrat je zapihalo na levo, v smer, ki jo na neki način simbolično ponazarja tudi praznovanje dneva osvoboditve italijanskega naroda. Zato se bomo počutili danes nekoliko bolj svobodni. In ko se bomo v Rižarni in ob neštetih drugih priložnostih spominjah odporniške preteklosti, nam bosta zavest o sedanjem trenutku in pričakovanje za jutrijšnji dan lažja in prijetnejša, Čeprav nas vse to ne sme opijanih, kajti nobena zmaga ni večna. Stalno jo je treba negovati in utrjevati in to nam mora biti danes glavno vodilo. Ce vse to velja za povolilni politični položaj na vsedržavni ravni, na kateri Prodi in Veltroni pripravljata prvo levičarsko vlado italijanske republike, žal ne velja za naše kraje. Ce odštejemo Gorico, sodi naša dežela bolj v družbo južnih predelov države, kjer je desnica še zelo krepko prisotna. Živa žalost pa je naše mesto, ki še enkrat dokazuje, da se ne more pa ne more otresti navlake preteklosti, starih predsodkov, sindroma za- j prtosti, samopomilovanja : Prodi pripravlja program za prvih slo dni svoje vlade Napetosti v desnici ki raziskuje vzroke volilnega poraza RIM - Brezposelnost, Sola in integracija v Evropo bodo prioritete Prodijeve vlade v prvih sto dneh vladanja. Tako je povedal lider Oljke Enzu Biagiuju. Sicer pa je bil včerajšnji dan posvečen pogovorom in srečanjem, s katerim stranke zarisujejo organigram vlade in parlamentarnih zadolžitev. Napovedujejo pa v kratkem tudi novosti z Di Pietrom. Medtem pa je desnica začela analizo in razmišljanje o vzrokih volilnega poraza. Na 2. strani V javnih računih manjka 9,600 milijard RIM - Letošnji javni primanjkljaj se bliža 119 tisoC milijardam, kar pomeni 9.600 milijard lir več kot je bilo predvideno. Podatek izhaja iz trime- sečnega državnoblagajniškega poročila, ki ga je zakladno ministrstvo sinoči poslalo v parlamentarni zbornici. Na 2. strani BLIŽNJI VZHOD / CHRISTOPHERJEVO POSREDOVANJE Premirje je še zelo daleč DAMASK - Po pogovoru s sirskim predsednikom Asadom (na sliki) je ameriški zunanji minister VVarren Christopher, ki se trenutno mudi na Bližnjem vzhodu, da bi skušal doseči premirje ob libanonsko-izraelski meji, dejal, da je vsaka rešitev še zelo daleč. Po njegovem mnenju, ki ga je izrazil potem ko se sestal tudi z libanonskimi voditelji, so bili storjeni koraki naprej, vendar je razkorak med Izraelom in Hezbolahom Se vedno zelo globok. ipd. VeC kot 50 odstotkov Tržačanov je volilo za Pinija in Berlusconija, to se pravi za tisto pohtiko, ki vidi v odporništvu, v naprednih idejah, v manjšinah, v vzhodnih sosedah sovražnika. Zakaj se to dogaja? Tudi to se moramo danes vprašati v Rižarni in najti razloge poraza, ki prav gotovo niso samo izven nas. Vse to pa seveda ne more odvzeti današnjim proslavam pečata prazničnosti in obnavljanja dobrih upanj in pričakovanj. Danes v Primorskem dnevniku Tisoč let Avstrije Na Koroškem bo slovesnost o 1000-letnici Avstrije v znamenju sočitja med tremi kulturami. Na prireditev bodo povabili predstavnike iz Slovenije in FJK. Stran 3 Svečanosti ob dnevu odporništva V Rižarni bo danes osrednja proslava obletnice odporništva, druge manifestacije pa bodo tudi po okoliških vaseh. Stran 5 Solidarnost ginekologinji Skupina 122 žensk iz Rojana zahteva, naj dežela poseže, da bi se ginekologinja, ki so jo premestiti, vrnila na delo v rojansko družinsko posvetovalnico. Stran6 Miting za mir in sožitje Bivši borci so na mitingu za mir in sožitje v goriskem Kulturnem domu proslaviti obletnico osvoboditve in poudariti pomen varovanja demokracije. Stran 8 Poraz Slovenije v Grčiji V svojem krstnem nastopu na kvalifikacijah za nastop na prihodnjem nogometnem svetovnem prvenstvu je Slovenija z 2:0 izgubila v Grčiji. Stran 15 Gorbačova oklofutali v Omsku MOSKVA - Mihail Gorbačov, ki kandidira na niških predsedniških volitvah, je med nekim shodom v Omsku bil tarča fizičnega napada: mladenič, ki je bil, tako pravi Gorbačov, pristaS komunističnega voditelja Zjuganova, ga je oklofutal, nakar se je Gorbačov vrnil s prvim letalom v Moskvo. Potrjena smrt Dudajeva MOSKVA - Potrjena smrt čečenskega voditelja Dudajeva naj bi olajšala pogajanja, ki so v teku med Rusijo in Čečenijo. Politični opazovalci menijo, da je napad na Čečenijo bila Jelcinova najvecja politična napaka, pogajanja pa so se doslej izjalovila zaradi nepopustljivosti Dudajeva. EU bo skupno preučila stališče Slovenije o Solanovem predlogu Po mnenju podtajnika Ferrarisa gre za zadeve v pristojnosti Evrope BRUSELJ - Pri skle-* nitvi pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo naj ne bi vec bilo posebnih težav, je danes v Evropskem parlamentu v Bmslju ocenil italijanski podtajnik Luigi Vit-torio Ferraris, ki je v imenu italijanskega predsedstva EU nastopil pred komisijo za zunanje zadeve, varnost in obrambno politiko. Ferraris je evropskim parlamentarcem povedal, da je Italija kot predsedujoča država petnajsterice vsem vladam ter ministrskemu svetu in komisiji v Bruslju poslala pismo, v katerem predstavlja odločitev slovenskega parlamenta v zvezi s podpisom pridružitvenega sporazuma I______________________ z 11. aprila letos. Vlade držav Članic in organi EU naj bi sedaj preučili, Ce je odločitev slovenskega državnega zbora vskladu s t.i. špansko pobudo iz Časa Španskega predsedstva uniji konec lanskega leta ter zakonodajo Evropske unije na področju nepremičnin, pri tem pa po Ferrarisovi oceni naj ne bi bilo posebnih težav. Drugi človek italijanske diplomacije je tudi nakazal, da je v stalnem stiku s slovensko diplomacijo. Poudaril je, da se od Slovenije sedaj v zvezi z uresničevanjem Španske pobude pričakuje predvsem "odkritost", ter dodal, da so dobri odnosi s so- j sednjo Slovenijo v interesu Italije. florgiulia ■ O n AT>m GARDEN SOBNE, BALKONSKE IN VRTNE RASTLINE PO UGODNIH CENAH OD 27. IV. DO 5. V. ČUDOVITA RAZSTAVA »BONSAI« ODPRTO VSAKDAN VSTOP PROST STARANZANO - Strada delle Acacie 5 Tel. 0481/481715 RONKE - Ul. Redipuglia 244 - Tel. 0481/474574 - 474709 Kakovostno pohištvo le korak od vašega doma ugodne cene in kakovost • financiranje do 60 mesecev center sestavljivih kuhinj • projektiranje notranje opreme POLITIKA / GLAVNI OBRISI VLADNEGA PROGRAMA POLITIKA / PO PORAZU Brezposelnost, šola in Evropa prioritete Prodijeve vlade Lider Oljke se je včeraj srečal z Dinijem, ki se še ni odločil, kaj bo Napeti odnosi v Nacionalnem zavezništvu Tudi v Forza Italia razmišljajo o vzrokih volilnega poraza RIM - Vprašanje brezposelnosti, šola in vrnitev v Evropo so trije problemi, s katerimi se bo morala nova vlada spoprijeti najprej. Tako je povedal včeraj Romano Prodi v pogovoru z novinarjem Enzom Biagijem. »Vprašanje brezposelnosti je najbolj nujno, še zlasti je treba zagotoviti možnost zaposlitve mladim na Jugu,« je dejal Prodi. Po njegovem mnenju sta šolstvo in vključitev v proces evropske integracije dopolnilo temu vprašanju. S temi tremi problemi so bo morala vlada spoprijeti v prvih sto dneh, obenem pa si bo prizadevala, da zastavi reformo države. »Sedanja država ni stroj, s katerim bi se lahko lotili novih pobud,« je menil Prodi. Podobne teze je razvil tudi VValter Veltroni v pogovoru z novinarji milanskega tednika Panorama. Sicer pa je bil včerajšnji dan posvečen kopici neformalnih pogovorov. Po Prodiju in Letti je predsednik republike včeraj sprejela tajnika DSL Massima Dilemo, Nicolo Mancinija in VValter j a Veltronija. O vsebini teh pogovorov ni bilo mogoče zvedeti ničesar. Prav tako neprediren je bil zid molčečnosti, v katerega je bilo ovito srečanje med Romanom Prodijem in sedanjim premieram Lambertom Dinijem. Ni potrebno veliko domišljije pa za trditev, da sta se lider Oljke in dosedanji predsednik vlade pogovarjala o premierovi vlogi v zakonodajni dobi, ki se bo začela 9. maja. Di-ni, ki je vCeraj v Turinu dopoldne odprl mednarodni avtomobilski salon, je bil o svoji bodoči vlogi zelo redkobeseden. Na vprašanje, ali bo prevzel zunanje ministrtvo, je odvrnil, da bo o tem vprašanju razmislil. Kaže, da bi Dini rad prevzel krmilo Farnesine, vendar se boji, da bi mu to onemogočilo bolj učinkovito delo za oblikovanje tistega zmernega političnega centra, katerega zametek je prav Italijanska prenova. In govori se tudi, da bi Dini želel, naj bi Prodi potrdil sedanjega ministra za delo Tiziana Treua. Sestava vlada je samo del organigrama, ki ga mora sestaviti Romano Prodi. Poleg ministrov in podtajnikov bo večina morala izvoliti tudi predsednika senata in poslanske zbornice ter predsednike poslanskih komisij. Te zbire bodo nedvomno pogojevale tudi izbire ministrov. Oljka je ponudila, kot dokaz zrelosti italijanske demokracije, predsedstvo enega od parlamentarnih domov in predsedstvo vseh parlamentarnih nadzornih komisij. Kartel svoboščin še okleva, saj je razdvojen med željo sredinskih komponent, da bi ponudbo sprejeli, in pritiskom »jastrebov«, da bi jo zavrnili. Nobenega dvoma pa ni, da bo vlada, ki jo bo vodil Romano prodi politična vlada, v kateri bodo zastopane komponente Oljke. Ali bi lahko v njej tudi kdo drug, kot na primer bivši sodnik Antonio Di Pietro? Prodi je Di Pietru ponudil roko, pripadnik Dinijevega gibanja Ernesto Stajano pa je napovedoval v kratkem »pomembne novosti«. Bivši sodnik se je vCeraj oglasil in pozval desno sredino k treznosti in umirjeni opoziciji, po dolgih letih razvpitosti. Premier Lomberto Dini med ogledom avtomobilskega salona v Turinu (Ap) RAI / SKLEP UPRAVNEGA SVETA Nov predsednik in direktor TG1 Pereči vprašanji imenovanja vodstva in zakona Mammi RIM - Kot je bilo predvideno, je včeraj Raiev upravni svet imenoval za začasnega predsednika javne radiotelevizijske ustanove svojega najstarejšega Člana, Giuseppeja Morella, ki ga je že popoldne sprejel predsednik republike Scalfaro. Upravni svet je tudi imenoval novega direktorja dnevnika prve televizijske mreže in sicer Nuccia Favo. 57-letni novinar po rodu iz Cosenze v Kalabriji je že bil direktor istega dnevnika v letih od 1987 do 1990. Nadomestil bo dosedanjega direktorja Carla Rossello, ki so ga poklicali k vodstvu torinske La Stampe. Medtem se v zvezi z Raiem postavljata dve, v bistvu povezani vprašanji: na eni strani kriterij za imenovanje novega upravnega sveta, na drugi pa posodobitev zakona Mammi o radiotelevizijskem svetu na podlagi do- ločil ustavnega sodišča. Z obemi vprašanji se bo moral že od vsega začetka ukvarjati novi parlament, saj je upravni svet zapadel, zakon Mammi pa morajo prenoviti najpozneje do avgusta. Za imenovanje novega vodstva sta možni dve poti: ali ga bosta po dosedanjih pravilih imenovala nova predsednika obeh vej parlamenta, in imenovanje bo v takem primeru hitro, kot je paC nujno glede na velike probleme, s katerimi se mora ukvarjati vodstvo Rada, ali pa bo sedanji svet ostal na Čelu ustanove do odobritve novega zakonskega okvira, kar terja nedvomno večmesečno pogajanje in politično razpravo. Tako Prodi kot Veltroni sta že poudarila nujnost, da je rešitev tega perečega problema Cim hitrejša. RIM - Volilni poraz je povzročil veliko živčnost v Kartelu svoboščin. Se najbolj zaostreni so odnosi v Nacionalnem zavezništvu, ki je bilo poraženo skupaj s sopotniki Kartela in je doseglo znatno manj glasov, kot je pričakovalo. Predsednik postfašisti-cne stranke Gianfranco Fini ni v dvomu, toda jeza marsikoga se usmerja proti Finijevim pomočnikom. Se zlasti je bil v teh dneh tarCa kritik Maurizio Ga-sparri. Se najbolj napadalna je bila neapeljska poslanka Alessandra Mussolini. Prav zaradi naelektrenega vzdušja med Mussolinijevo in Gasparijem so vCeraj prekinih za eno uro sejo vodstva. Potrebno je bilo prigovarjanje prisotnih, da sta se Mussolinijeva in bivši podtajnik v notranjem ministrstvu formalno pobotala in izdala skupno sporočilo, v katerem sta poudarila, da je povsem normalno, Ce so pogledi različni, saj je to značilnost vsake demokratične stranke. Vodstvo Nacionalnega zavezništva se je vCeraj sestalo za zaprtimi vrati, da bi začelo z analizo volilnega izida. Kaže, da je vodstvo dalo predsedniku Fi-niju na razpolago mandat, ne da bi odstopilo. Toda to je, kot je pojasnil novinarjem Mirko Tremaglia, običajna praksa po vseh volitvah. Razmišljanje se je vsekakor šele začelo. Nic ne kaže, da bi bil Finijev položaj sploh v dvomu, možno pa je, da bo vodstvo razširjeno, da bo postala notranja opozicija močnejša in da Nacionalno zavezništvo ne bo veC tako monolitno, kot je bilo, od kar je v Fiuggiju na Finijev predlog zakoračilo v post-fašizem. Fini bo moral skratka upoštevati tudi mnenja drugih in ne samo svojih najožjih sodelavcev, ki so mu po oceni notranje opozicije samo pritrjevali. Manj napeto je vzdušje v Forza Italia, kjer se veliko debatira o možnosti, ki jo je nakazal bivši zunanji minister Antonio Martino in sicer povezave vseh komponent Kartela v enotno stranko. Martinov predlog ni naletel na veliko navdušenje, zlasti pri tistih, ki menijo, da mora stranka ohraniti sredinsko vlogo, ki naj bo protiutež desničarski duši Nacionalnega zavezništva. Ne manjka pa polemičnih bodic zlasti na račun izvedenca v javnomnenjskih raziskavah Giannija Pila. »Taki ljudje se hranijo z javnomnenjskimi raziskavami, vendar se niso zavedli, da Severna liga v Venetu presega 33 odstotkov,« je včeraj dokaj jezno dejal bivši pravosodni minister Alfredo Biondi. Doslej se Silvio Berlusconi še ni vpletel v to razpravo. Njegova beseda bo najbrž odločilna. Kaže, da Berlusconi razmišlja, da bi za pohticnega tajnika gibanja imenoval Giannija Let-to in za organizacijskega tajnika Marcella DelVUtri-ja, vendar gre zaenkrat za govorice, ki nimajo še trdne osnove. Drugačno vlogo prevzema sredinska komponenta bivših demokristjanov, ki poziva sopotnike k treznejšemu razmišljanju. Ne Gasim ne Buttiglione zaenkrat ne nameravata prisluhniti vabilom Lamberta Dinija, toda v prihodnje bi se stvari lahko spremenile. NOVICE Priebkeju bo sodilo vojaško sodišče RIM - Bivšemu nacističnemu častniku Erichu Priebkeju bo sodilo vojaško sodišče. Tako je včeraj sklenilo kasacijsko sodišče, ki je menilo, da ni nobenega konflikta glede juriš dikcije med vojaškim in civilnim sodiščem, potem ko je slednje izrazilo prepričanje, da primer Priebke ne sodi v njeno pristojnost. Javni tožilec Pietro Giordano je prejšnji mesec zahteval, da Pribkeja zaprejo in mu začnejo soditi, vendar je sodnik za predhodne preiskave Čira Monsurro zahtevo zavrnil in zapisal, da je pokol v Ardeatinskih jamah vojni primer in je torej pristojno vojaško sodišče. Naprodaj »Vlila Lontana« RIM - Odvetnik Cesare Tumedei je svojo vilo na Ul. Cassia zapustil državi, vendar pod pogojem, da postane zasebna rezidenca predsednikov vlade. Prvi bi se bil moral vanjo preseliti Bettino Crari, vendar ne on ne tisti, ki so prišli za njim, vile niso upo-rabljali. Tako se je predsedstvo vlade odločilo, da poslopje, ki stoji v 8 tisoč kvadratnih metrov velikem parku, dodeli Akademiji znanosti, ki jo je sedaj dala naprodaj: računa, da bo iztržila vsaj deset milijard lir. Lažni policaji za zapahi BENETKE - Pred turisti so se izdajah za pohcaje, pokazah so jim policijske izkaznice, ki pa so bile ponarejene, nakar so jim pobrah denar. Za zapahi se je sedaj znašlo 12 pakistanskih državljanov. Podobno akcijo je komisariat iz Mester izvedel leta 1992, ko so priprh kar 25 Pakistancev. Lažni policaji pa se niso omejih le na Benetke in njeno pokrajino, njihov »delokrog« je segal do Lombardije. Dižavnoblagajniško poročilo potrdilo potrebo po manevru za 9.600 milijard lir RIM - Zakladno ministrstvo je sinoči z enomesečno zamudo posredovalo parlamentarnima zbornicama dr-žavnoblagajniško poročilo za prvo trimesečje, iz katerega izhaja, da se javni primanjkljaj bliža 119 tisoC milijardam lir. To pomeni približno 9.600 milijard več kot je bilo predvideno in potrjuje potrebo po dodatnem bilančnem manevru, ki bo spravil državne račune v red. Poročilo je včeraj popoldne ministrskemu svetu, zbranem v palači Chigi, orisal glasnik predsedstva vlade Mauro Masi. Dejal je, da gre »luknjo« v javnih računih za tretjino njene vrednosti (torej 4.200 milijard) pripisati višjim obrestim na javni dolg, za približno 3.000 milijard poslabšanju makroekonomskega položaja (rast realnega gospodarstva je nižja od predvidene stopnje 0, 6 odstotka) in za preostalih 2.000 milijard izrednemu posegu za sanacijo zavoda Banco di Napoh. »Programirani cilj 109.400 milijard lir bi bil brez teh motilnih dejavnikov dosežen,« je zapisano v sporočilu palače Chigi, kar naj bi dokazovalo pravilnost predvidevanj iz lanskega septembra. Blagajniško poročilo podčrtuje, da je predvidevanje paC podvrženo neznankam v gospodarskih gibanjih, med katerimi so npr. cena denarja instopnja odziva na davCni konkordat. Zadnji dejavnik, ki je prispeval k poslabšanju javnih računov pa so razsodbe ustavnega sodišča na pokojninskem področju, je podčrtano v blagajniškem poročilu, v katerem pa najdemo pozitivno oceno o gibanju inflacije, ki naj bi se letos spustila na PREISKAVA / PODKUPOVANJE Squillante in Berlusconi maja pred Ariostovo Soočenje so zahtevali Sguillantejevi zagovorniki MILAN - Silvio in Paolo Berlusconi, Cesare Previti, odvetnik Attilio Pacifi-co, nekdanji vodja rimskih sodnikov za predhodne preiskave Renato Squillante in nekdanji deželni odbornik Maurizio Ricotti se bodo 6. maja »soočili« s Ste-fanio Ariosto, pričo, ki je s svojimi izjavami spravila Squillanteja in Pacifica v zapor, ostale pa v škripce. Soočenje so zahtevali odvetniki sodnika Squil-lanteja, da bi Cimprej izvedeli, kaj je nekdanja družica načelnika poslanske skupine Forze italia Vittoria Dottija povedala sodnikom. Squillante in Pacifi-co, ki sta v hišnem priporu, sta obtožena podkupovanja, Riccotti pa naj bi prejel podkupnino za ureditev golf kluba v kraju Tolcinasco. Medtem se je v zvezi z zadevo Squillante razvnela nova polemika. Milanski sodniki išCejo osebo, ki je seznanila rimske sodnike o sodni preiskavi proti Squillanteju. Ko bi tako ne bilo, bi Silvio Berlusconi prve dni lanskega avgusta ne vedel, da so Stefanii Ariosto dodelili oboroženo spremstvo in da jo je nekaj dni prej avtomobil poskusil povoziti. Ta detajl izhaja iz pričevanja Vittoria Dottija milanskim sodnikom z dne 22. oktobra lani. Dotti je takrat izjavil, da ga je Berlusconi poklical po telefonu, in želel izvedeti, ali so Ariostovi res grozili. Ko je Dotti seznanil Stefanio Ariosto o tistem telefonskem klicu Silvia Berlusconija, se je le-ta prestrašila, piše še v zapisniku priževanja. Milanski sodniki so torej zaceli z novo preiskavo, da bi izsledili moškega, ki naj bi opozoril Berlusconija o pričevanju Ariostove. To naj bi bil neki zapisnikar »Emilio«, ki naj bi jih »razkril« rimskemu namestniku javnega tožilca Francescu Misianiju, le-ta pa naj bi vprašal milanskega tožilca Fran-cesca Greca za novice o preiskavi proti Squillanteju. Podobne vesti naj bi po sodnih »poteh« prišle tudi na uho odvetniku Cesareju Previtiju. Vittorio Dotti je medtem vCeraj demantiral, da naj bi bil Stefanii Ariosto izjavil, da je Previti zmagal svoje procese na nezakonit način, kar naj bi nato Ariostova izjavila milanskim sodnikom. Dejal je, da je povsem možno, da je njegova nekdanja družica slabo razumela, kar naj bi ji bil svojcas povedal o bivšem obrambnem ministru in Berlusconijevemu odvetniku Previtiju. KOROŠKA / TISOČ LET AVSTRIJE Proslava v znamenju sožitja treh kultur Skupna slovesnost s predstavniki Slovenije in FJK CELOVEC - Letošnjo 1000-letnico prve omembe Avstrije (»Os-tarrichi«) bodo na Koroškem praznovali s posebno slovesnostjo. Jubilej bo v znamenju več stoletij trajajoče povezanosti ljudi ob stiCi-SCu treh velikih svetovnih kultur - germanske, slovanske in romanske. Zato so se organizatorji proslave odločili, da bodo k sodelovanju pri uradni slovesnosti povabili tudi najblizje sosede -društva, ustanove in najvišje predstavnike Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Na predstavitvi programa uradne deželne slovesnosti, ki bo 14. septembra letos v rudniškem kraju Bad Ble- iberg v neposrednji bližini tromeje Avstrija-Slovenija-Italija, je bilo s strani naj višjih politikov dežele Koroške na Čelu z deželnim glavarjem Christofom Zer-nattom poudarjeno, da želi Koroška z vključitvijo Slovenije in Furlanije upoštevati dejstvo, da so te tri velike kulture bistveno oblikovale zgodovinsko zrasli značaj Avstrije in s tem tudi Koroške. S to predpostavko je bil določen tudi kraj uradne slovesnosti, veC kot 700 let stari rudnik v Bad Blei-bergu, v katerem so skozi veC sto let skupno delali rudarji, ki so prihajali iz treh različnih kulturnih prostorov in ki so nam zapustili 1300 kilometrov dolg sistem rovov in rudnik, ki je danes turistična atrakcija - rudarski muzej »Terra misti-ca«. 1000-letnica Avstrije pa naj bi bila razlog veC, da bi poleg rudarskega muzeja nastal se spomenik, ki bi spominjal obiskovalce na večkulturnost in skupno zgodovino tega rudarskega kraja. Ob uradni deželni slovesnosti, na katero bosta povabljena predsednika Avstrije in Slovenije Thomas Klestil in Milan KuCan, predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Sergio Cecotti ter drugi visoki politiki, kulturniki in druge osebnosti javnega življenja v teh treh državah, bodo namreč odkrili se spomenik, ki bo sestavljen iz treh mogočnih kamnitih blokov iz Slovenije, Furlanije-Juli-ske krajine in Koroške. Tridelno skulpturo bo povezoval obroC iz železa, ki naj bi simboliziral medsebojno povezanost teh treh regij in kultur v preteklosti, danes in v prihodnosti. V neposrednji bližini spomenika pa bodo posadili še tri drevesa: lipo za Slovenijo, murvo za Furlani j o-Julijsko krajino in hrast za Koroško. Tako skulptura kot drevesa naj bi bila zunanje znamenje bodočim rodovom za strpnost, odprtost in gostoljubnost te regije na stiCiSCu treh velikih svetovnih kultur. Ivan Lukan TRST / GREGORČIČEVA DVORANA_ Knjigi, ki osvetijujeta odnose Rimljubljana Knjigi so uredili Branko Gradišnik, Jože Šušmelj in zgodovinar Boris M. Gombač ČEDAD / PO NEDELJSKIH VOLITVAH Uveljavitev Severne lige povsod v Benečiji Skoraj povsod je Bossijevo gibanje preseglo 30 odstotkov glasov - V kanalski dolini močno Nacionalno zavezništvo Možen priziv Oljke VIDEM - Na tržaškem priziovnem sodišču so včeraj proglasili izvoljene parlamentarce. Toda lahko bi se zgodilo, da bi v nekaterih enomandatnih večinskih okrožjih morali volitve ponoviti. Gre za obe tržaški okrožji, za okrožje št. 8, ki zaobjema vse občine Benečije, in za okrožje, ki obsega Občino Videm. V vseh štirih okrožjih so zmagali predstavniki Kartela svoboščin oziroma Severne lige (okrožje št. 8). Za dodatno volilno preizkušnjo se zavzema deželna koordinacija Oljke, Id je ugotovila, da je tržaško sodišče, M je zadolženo za preverjanje list in kandidatov, zagrešilo napako. V omenjenih okrožjih je namreč dovolilo, da so se v enomandatnem delu predstavili kandidati, ki niso bili posredno ali neposredno povezani z eno od Ust, ki se je predstavila na pro-porCnem delu, kot veleva zakon. Koordinacija Oljke, bo to nepravilnost preverila s strokovnjaki za volilno zakonodajo in se posvetovala z rimskim vodstvom, da bi preverila, ali obstajajo res možnosti za ponovitev volitev v štirih okrožjih. (R.P.) SEjžjSv > ! r';M- CEDAD - Po nedeljski zmagi Oljke in deželnemu uspehu Severne lige se množijo komentarji in ocene. Kar zadeva stvarnost v Beneški Sloveniji, velja povedati, da je Severna liga v bistvu pobrala vsak tretji glas in v nekaterih občinah že vsak drugi. Gre za pojav, ki bi ga morali podrobneje analizirati in preučiti, saj so razsežnosti uspeha Lige takšne, da presegajo uspeh Bossijevih privržencev v drugih predelih dežele in se bližajo nekaterim zgodovinskim središčem ligašev v Venetu in Lombardiji. V skoraj vseh občinah (izjemi sta je Čedad in Tipana, kjer je Liga dobila dobrih 29 odstotkov) je Severna liga presegla 30 odstotkov glasov, marsikje presegla 40, ponekod pa se približala 50 odstotkom. Ob velikem napredku Lige, velja opozoriti še na nekatere druge značilnosti, ki se nam kažejo po nedeljskih volitvah. Nacionalno zavezništvo je v teh krajih zabeležilo manjše soglasje kot drugje v deželi. Isto velja za Berlusconijevo gibanje, ki je bilo vodilno, danes pa v nekaterih krajih (Dreka, Grmek, Sovodnje) ne presega niti 10 odstotkov. Rahel je porast Demokratične stranke levice, ki pa je še vedno pod deželnim in državnim povprečjem. Isto velja za Stranko komunistične prenove, ki ima svoje konice v Dreki in Grmeku. Bivši demokristjani so si v Benečiji nekoliko razdelili vloge med Ljudsko stranko in CDU/-CCD-jem. Prvi so najmočnejši v Dreki, Sovo-dnjah in Bardu, drugi pa v Tipani in ravno tako v Sovodnjah in Dreki, kar pomeni, da je v teh dveh občinah navezanost na KD zelo močna. Poglavje zase je Kanalska dolina, kjer je Nacionalno zavezništvo precej moCno in presega 20 odstotkov glasov. Tudi Forza Italia dosega v teh krajih dobre odstotke, veliko manj pa stranke, ki izhajajo iz bivše KD. Tudi v Reziji je Severna liga daleC najmočnejša stranka, drugo mesto pa je zaskrbljujoče doseglo Nacionalno zavezništvo. Rudi Pavšič VIDEM / PREDSTAVITEV SPOMLADANSKEGA SEJMA V GRADCU Vse več Korošcev prihaja na nakupe v FJK Po vstopu Avstrije v EU se je zelo povečala tudi blagovna menjava med državama GRAZ - V soboto se bo v Gradcu začel tamkajšnji spomladanski sejem, najstarejši te vrste v Avstriji, za katerega prireditelji tudi letos predvidevajo, da bo poleg domačinov privabil tudi veliko obiskovalcev iz sosednje Slovenije in Madžarske. Kot je že ustaljena navada, so upravitelji sejma predstavili letošnje razstavne prireditve tudi v Vidmu in ob tej priložnosti posredovali nekaj podatkov o trgovinski izmenjavi med Avstrijo in Italijo oziroma Furlanijo - Julijsko krajino. Število italijanskih razstavljalcev v Gradcu iz leta v leto narašCa, Čeprav gre v glavnem še vedno za trgovce, ki razstavljajo blago za široko porabo. Pojavljajo pa se tudi poslovni ljudje, ki iščejo stik z Avstrijci za drugačne oblike poslovnega sodelovanja. Podatki o avstrijsko-italijanski menjavi so sicer že kar zastareli, saj se zaključujejo leta 1994, vendar so pomenljivi, Ce jih primerjamo s tistimi iz prejšnjih let. Leto 1994 je bilo namreč zadnje, ko je bila Avstrija še zunaj Evropske unije. Ker pa so bile carine takrat že zamrznjene, se je blagovna menjava med našo deželo in Avstrijo v celoti zelo povečala. Iz Avstrije uvoženo blago v FJK je bilo leta 1994 vredno Cez 366 milijad lir, kar je za 29, 2 odst. veC kot leto prej. Izvoz iz FJK v Avstrijo pa je presegel 593 milijard lir, kar je 36, 3 odst. veC kot leta 1993 in skoraj dvakrat toliko kot leta 1991. Pomembno vlogo je v tem oziru igrala tudi visoka vrednost avstrijskega šilinga, pa čeprav ob branju teh številk ugotavljamo, da so se zelo povečali tudi itaijanski nakupi na avstrijskem trgu. Kako je bilo z menjavo v posameznih pokrajinah? VidemCani so leta 1994 uvozili iz Avstrije blago v vrednosti 216 milijard (39% veC kot leto prej), izvozili pa 345 milijard lir (35, 6% veC). Pordenon je uvozil blago v vrednosti 91 milijard lir (21% veC), izvozil pa 156 milijard (19% veC). Trst je uvozil blago v vrednosti komaj 21 milijard (17, 5% manj kot leto prej), izvozil pa blago v vrednosti 35 milijard (6, 7% veC kot leto prej). Zacuda se je zelo izkazala Gorica: uvozili so za 37 milijard lir blaga (41% veC kot leto prej), izvozili pa so blaga za vrednost 57 milijard lir (kar 246, 7% veC kot leto prej). V vseh omenjenih primerih je to blago, ki je slo skozi carino. Do- bri poznavalci razmer pravijo, da se je lani menjava še zelo povečala, pa Čeprav veliko blaga ne gre vec skozi carino. V Furlanijo in Veneto prihajajo, tako kot iz Slovenije, trgovci iz Avstrije. Gredo v velike nakupovalne centre, kjer kupujejo blago za prodajo na drobno. Na pot gredo samo s spremnim pismom, na meji, kjer zanje ni veC carine, teh dokumentov niti ne pokažejo, razen takrat, ko gredo na pot s tovornjaki. Iz Avstrije je Čedalje vec turistov, ki prihajajo po nakupe v Furlanijo, še zlasti v Videm. V Čedadu, po furlanskih vinskih gričih in v goriških Brdih je vsak konec tedna veliko turistov, ki kupujejo oblačila, prenočijo, se dobro najedo v gostilnah, obiščejo vinske kleti in si oskrbijo ne le elegantno in zanje poceni obleko, marveč tudi zanje ceneno kvalitetno vino. Tudi avstrijski kmetje prihajajo na svoj račun: na zadnjem sejmu kmetijskih strojev v Vidmu je bilo zelo veliko koroških kmetov. Skoraj vsi stroji so bili v Vidmu cenejši od tistih, ki jih prodajajo v Avstriji in veliko kmetov je na Koroško odneslo v Italiji kupljeni stroj. Marko VValtritsch TRST - Spodbudo za klubski veCer, ki je pred-sinoCnjim v Gregorčičevo dvorano privabil pozornost mnogih obiskovalcev (Foto KROMA), sta ponudili pravkar izdani knjigi-dvojCici. Obe sta izšli na pobudo slovenskega zunanjega ministrstva (zato ni naključje, da imata obe predgovor ministra Zorana Thalerja), vsaka iz svojega gledišča pa obravnavata nelahko, ponekod celo dramatično pot odnosov med Italijo in Slovenijo. Bela knjiga, ki sta jo uredila Branko Gradišnik in Jože Su-Smelj, prinaša vesten in kar se da izčrpen pregled diplomatskih odnosov med sedanjima državama: v njej so v slovenščini in angleščini objavljene uradne listine, dokumenti in dopisi, ki so oblikovali te dvostranske odnose na državni ravni. Drugo knjigo, ki je predsinoCjim prav tako doživela prvo predstavitev v našem prostoru, pa je knjiga zgodovinskih pogledov na isto problemsko območje, z naslovom Slovenija-Ita-lija, od preziranja do priznanja pa jo je oblikoval Boris M. Gombač. Gre torej za dve knjižni novosti, ki prispevata k nadaljnjemu poznavanju preteklih in sedanjih odnosov med Slovenci oziroma med Slovenijo in Italijo. Na srečanju, ki sta ga v sodelovanju priredila Slovenski klub in pokrajinski odbor SKGZ, je knjigi in temo razprave uvodoma predstavil Milan Pahor. Med drugim je opozoril na vrsto reakcij, ki sta jih knjigi že ob izidu doživeli: ne nazadnje je bil »opazen« komentar italijanske zunanje ministrice Susanne Agnelli, ki je potezo slovenske vlade ocenila kot negativno, v kolikor gre za objavo tudi dokumentov o grozodejstvih, ki so jih italijanske oborožene sile leta ’42 zakrivile na slovenskih tleh. Zal je bil eden izmed , napovedanih gostov zadržan. Kljub njegovi odsotnosti je tako tudi o delu dolgoletnega slovenskega konzula v Trstu in izkušenega diplomata Jožeta Sušmelja spregovoril Bors M. Gombač. Priznani zgodovinar, tržaški rojak, odlično poznan tudi v naših krajih, je podal izčrpen vpogled v opravljeno raziskovalno in zbirateljsko delo. Njegova knjiga nekako z razlago in podatki dopolnjuje zbirko dokumentov, ki jih prinaša Bela knjiga. Pojasnilo k mnogim že znamenu dogajanju se bo morda komu zdel odveč. Nikakor ni tako, saj je že izhodiščno pokroviteljstvo slovenskega zunanjega ministrstva očitno pomemben podatek. V razpravi je prišla na dan nadvse pozitivna ocena te pobude, ki je z diplomatskega zornega kota hvalevredna. Na visoki, uradni ravni in z odmaknjenim znanstvenim pristopom namreC omogoCa trezno obravnavo že zgodovinskega področja, ki ga mnogi še danes (ali pa: danes že spet) pogrevajo z jasnimi manipulacijskimi nameni. Ob komentarjih na »kakovost« odnosa do Slovenije in ob tem seveda do slovenske manjšine je prišla na dan tudi kritična misel o tem, kako ni nobenega glasu z naše strani. Številnim pismom, ki se vztrajno pojavljajo na straneh krajevnega italijanskega časopisja, bi bilo potrebno marsikdaj dodati odgovore z zornega kota manjšine, ki na tem začaranem območju od naselitve živi. Kot je ob zaključku povzel tudi sam Gombač, se v Trstu žal nic ne spremeni, mesto živi v zaprtih krogih, med katerimi ni nikakršnega sporočanja. Te dni so voltive jasno pokazale, kako je Trst s tolikšnim zasukom na desno pravzaprav volil za lastno evtanazijo. Damjana Ota Ali se je pokojni Faruk uštel? Londonski Royal National Theatre ima letos na programu med drugim tudi tragedijo Victo-rija Hugoja »Le roi s’amuse«. Gre za viharno romantično dramo, ki pripoveduje zgodbo o dvornem norcu, kateremu Franc I. zapelje hcer-ko-edinko. Da bi se maščeval, nesrečni oCe skuje zaroto proti pohotnemu vladarju in si priskrbi plačanega morilca. Toda ta naCrt mu prekriža njegova lastna hči, komaj se zave, kaj se dogaja. Iskreno zaljubljena v pokvarjenega in nezvestega kralja gre sama v past, M mu je bila nastavljena, in za ceno svojega reši njegovo življenje. Dvomi norec prepozno spozna, da je postal žrtev lastne spletke in se na koncu pohlevno izroči roki pravice. Hugojeva tragedija, primerna kvečjemu za Verdijevega »Rigoletta«, je doživela pravi fiasco že na svoji prvi pariški postavitvi leta 1832. In res ne bi bilo vzroka, da bi ta »romantični Waterloo« (tako je zapisal sodobni kritik), skoraj 170 let pozneje Royal National Theatre spet Jože Pirjevec obujal k vsej svoji nekoliko smešni melodramatičnosti, moCne pohtiCne poante. Francoski pisatelj je v njej namreč dal duška vsem svojim pro-timonarhiCnim Čustvom in narekoval dvornemu norcu nekaj tako krepkih tirad na raCim kraljev in njihovih aristokratskih prisklednikov, da so pariške oblasti že po nekaj predstavah delo prepovedale; na oder se je vrnilo šele petdeset let kasneje, ko se je Francija dokončno odločila za republiko. Verzija, ki jo je mogoče videti te dni v Londonu, ostaja sicer zvesta Hugojevemu tekstu, je pa tudi krepko predelana in prirejena angleškim razmeram. Dogajanje je preneseno v prejšnje stoletje, protagonist pa ni veC francoski kralj temveč valeški princ iz dinastije Windsor. Očitno so bili v vodstvu Royal National Theatra mnenja, da je mogoče gledalcem posredovati moCno politično sporočilo tudi s tako zastarelim besedilom in - sodec po napeti atmosferi, ki se je ustvarila v dvorani bolj ko se je dogajanje bližalo svojemu koncu -se tudi niso zmotili. V današnji Angliji piha paC močan republikanski veter, ki vladarski hiši ne obeta nič dobrega. V taki atmosferi je kraljica Elisabeta H. prejšnjo nedeljo praznovala svojo sedemdesetletnico. Kljub čudovitemu vremenu pa so ji praznik skoraj gotovo krepko pokvarili najbolj ugledni Časopisi, ki so izrabili priliko za korenit in nadvse kritičen razmislek o vlogi in pomenu monarhije v sodobni družbi. »Kraljica govori jezik«, je zapisal Obser-ver, »ki ga njeni podaniki ne razumejo veC«. In pri tem ni mislil samo na izbrano izgovorjavo Njegovega Veličanstva, temveč verjetno še bolj na njeno odutjenost dinamični, iriverentni a ži-vljenski britanski stvarnosti, v kateri forma ne pomeni veC dosti, v kateri je pravzaprav vsebina vse. Vprašujem se, ah se pokojni egiptovski kralj Faruk ni uštel, ko je pred časom dejal: »V prihodnjem stoletju bo ostalo samo pet kronanih glav: štirje kralji iz kart in angelski vladar«. CELOVEC / MINIMUNDUS Mali svet ob Vibskem jezeru še privlačnejši Skupaj je razstavljenih 170 miniaturnih modelov iz 50 držav - Letno pol milijona obiskovalcev jolndijanska cerkev San Andres Xecul iz druge polovice 16. stoletja, ki so zgradili Mayji na severu Gvatemale. CELOVEC - Mini-mundus, Mali svet ob Vrbskem jezeru je prejšnjo soboto, 20. aprila, spet odprl svoja vrata. Največja turistična atrakcija koro- ške prestolnice je od letos še privlačnejša, saj so se skoraj 170 miniaturnim modelom (1:25) iz 50 držav sveta pridružili štirje novi - poslopje prtnih hal v Varšavi, indijanska cerkev San Andres Xecul iz Gvatemale, palača Sel-mun na Malti ter naj-večje vodno kolo v Evropi Lady Isabella Water Wheel na otoku Man v Veliki Britaniji. Obnovili pa so Brandenburška vrata v Berlinu, solnograj-sko stolnico ter razširili mrežo miniaturne železnice. Kot je sporočil poslovodja Minimundu-sa Josef Kleindienst na novinarski konferenci, Mali svet ob Vrbskem jezeru letno SEŽANA obišče skoraj 500.000 obiskovalcev, od tega 70 odstotkov iz tujine. Cisti dobiček iz dohodnin gre v celoti v korist avstrijskega društva »Rešite otroka« in je namenjen otrokom v stiski. Minimundus bo odprt do 13. oktobra. V mesecih april in oktober dnevno od 9. do 17. ure, maja, junija in septembra do 18. ure, julija in avgusta pa do 19. ure (vsako sredo in soboto do 21. ure). Vstopnica za odrasle stane 85 šilin-ov, za otroke (od 6 o 15 let) 25 šilingov, za skupine odraslih (najmanj 20 oseb) 65 šilingov, skupinska karta za upokojence pa znaša 55 šilingov. Ivan Lukan Drevi večer Kosovelu v spomin Nastop skupine Gallus Consort SEŽANA - Vrsti prireditev ob 70-le-tnici smrti Srečka Kosovela, ki so že bile in še bodo na Sežanskem, se pridružuje tudi knjižnica, ki nosi po pesniku ime. Tako vabi vse prijatelje Kosovela in njegove poezije danes, ob 19. uri v Kosovelovo knjižnico, kjer bo spominski večer. V knjižnico so povabili dr. Janeza Vrečka, ki je prvi in edini doslej opravil doktorat iz Kosovela. Srečkova pisma domačim bosta interpretirala gledališka igralca Aleš Kolar in Vojko Belšak. Izbor Kosovelovih pesmi v glasbi bodo posredovali glasbeniki iz Trsta Gallus Konsort: Di-na Slama, Irena Pahor in Miloš Pahor. Ob tej priliki je Občina Sežana omogočila tisk posebnih razglednic in posterja, po zamisli avangardnih oblikovalcev Novi Kolektivizem, (a.n.) PISMA UREDNIŠTVU Slovenski člani LS o izjavi Sen. Spetiča V torkovi izdaji Primorskega dnevnika smo prebrali ocene strank in nekaterih slovenskih političnih prvakov v zvezi z volilnimi izidi. Posebno svojevrstna se nam je zdela izjava sen. Stojana Spetiča, s katero se tudi delno strinjamo. Prav gotovo soglašamo, da je poraz desnice na vsedržavni ravni izrednega pomena in da je to rezultat-enotne-ga nastopa demokratičnih sil, ki so se združile v Oljki. Ni dvoma, da so tržaški rezultati veC kot zaskrbljujoči, kajti izražajo vso zaprtost večjega dela tu živečih prebivalcev. Izvolitev prof. Camerinija nas prav gotovo razveseljuje, vendar ne moremo si zapreti oči pred dejstvom, da v drugem tržaškem okrožju že drugič zaporedoma desnica izvoli svojega predstavnika. Prav ima sen. Spetič, ko trdi, da pri nas ni se tako moCno zasidrana zavest »koristnega glasovanja« in iskreno obžalujemo, da nismo bili vsi skupaj sposobni izvoliti drugih demokratičnih kandidatov. Vendar se nam zdi nekorektno kriviti za to druge stranke, kot npr. Slovensko skupnost, ki je po SpetiCe-vih besedah podpirala nekega mladega demokristjana... Ljudska stranka je v deželi FJK predstavila res mladega kandidata, vendar ne tako anonimnega, kot ga sen. Spetič hoče prikazati. 27 letni Francesco Russo je vsedržavni mladinski tajnik naše stranke in bi lahko kandidiral tudi v bolj gotovem volilnem okrožju, kljub temu je izbral svojo deželo in se v predvolilnem boju prav odlično izkazal, saj je stalno in vztrajno opominjal na nevarnost desnice in desničarskega skrajneža Menio, ki ga je zaradi tega tudi tožil. Ce kandidat Russo ni bil izvoljen, kljub relativno visokemu številu prejetih glasov, je tega kriv italijanski volilni zakon, ki je žel tudi druge bolj vidne žrtve (Napo-litano, Ripa di Meana, Bianco itd.). Ljudska stranka se zavhaljuje vsem slovenskim volil-cem, ki so podprli našega kandidata in se zavzame, da bo bocen-ski dogovor dosledno spoštovala. Na koncu želimo sen. Spetiča še spomniti, da je iz bivše KD nastalo več strank, od teh je Ljudska stranka izbrala koalicijo Oljke že ob svojem nastanku kot naravno izhodišče svojih političnih prepričanj. Med največjimi mesti v Italiji je LS prav v Trstu beležila najboljši rezultat in pridobila skoraj dvakrat VeC glasov od katoliško usmerjenih strank, ki so izbirale Berlusconijevo koalicijo. Upamo zato, da ne bomo veC brali ironičnih izjav o nekem mladem demokristianu. S spoštovanjem Slovenska komponenta v Ljudski stranki MIELA / SKUPŠČINA KOALICIJE OLJKE NA HITRI CESTI / OB RAZISKOVALNEM CENTRU »Desnica le ni nepremagljiva...« DSL in LS kritično do župono lllyjo Mlad finančni stražnik je bil pri priči mrtev Nonj je zopeljol tovornjok, ki je prebil vornostno ogrojo Kabina težkega tovornjaka je skortaj povsem zmečkala mali Y10 (foto Kroma) Levosredinska koalicija Oljke je na sinočnji izredno dobro obiskani skupščini v Mieli (na sliki-f. KROMA) ocenila volilne rezultate in postavila temelje za svojo politično vlogo v tržaški stvarnosti. Desnica je na krajevni ravni zmagala, bo pa v opoziciji v primerjavi z rimsko vlado, Oljka pa bo v Cisto nasprotnem položaju, kar ji seveda nalaga velike odgovornosti. Na skupščini je bilo slišati kritike na račun Illyjeve uprave, Ceš da je politično premalo karakterizirana in upravno premalo aktivna. Po uvodnih besedah pokrajinskega korodina-torja Maurizia Fannija, ki je najavil odstop, so spregovorili senator Fulvio Camerini ter kandidata Paolo Rumiz in Orazio Bobbio. Novoizvoljeni senator, ki so ga pozdravili z burnim aplavzom, se je zahvalil za izvolitev in omenil naloge, ki ga čakajo v Rimu, Rumiz in Bobbio pa sta'spregovorila o svojih izkušnjah med volilno kampanjo. Rumiz, ki se vse je bolj uveljavlja kot politični li-der tukajšnje Oljke, je nekajkrat oškvmil desnico, a tudi levico, ki se mora po njegovem dokončno otresti kompleksa manjvrednosti pred desnico, ki ni nepremagljiva. Tržaška Oljka bo morala izkoristiti Prodijevo zmago in ustvariti pogoje, da bo mesto zaživelo kot normalno mesto brez sindroma obkoljenosti, ki ga desnica od vedno spretno izkorišča. Tajnik DSL Stelio Spa-daro (v razpravi se je oglasil tudi tajnik SSk Pe- ter MoCnik) je povedal, da nasprotuje, da bi iz Oljke, kot predlagajo nekateri, nastala Demokratska stranka, Ceš da mora Prodijevo gibanje ohraniti sedanjo značilnost večstrankarske koalicije. Leva sredina se mora sedaj dobro pripraviti na jesenske pokrajinske volitve in skušati pri tem vzpostaviti nove odnose s Severno ligo. Spadaro je rekel, da Illy pri vsem tem ne more ostati nevtralen, saj njegov odbor vendarle sloni na levosredinski koaliciji. Bolj kritična do župana je bila tajnica Ljudske stranke Elettra Dorigo, ki je Illyju očitala, da je popolnoma pasivno in križem rok spremljal izredno težko volilno kampanjo Oljke. Napovedala je, da bodo občinski svetovalci leve sredine odslej naprej aktivnejši ter agresivnejši pri spodbujanju Illyja na poti izvajanja upravnih in programskih obvez. Mlademu finančnemu stražniku Danieleju Mar-chettiju niso mogli pomagati, bil je pri priči mrtev: nad njegov mali avtomobil Y10 se je namreč prevrnila težka kabina tovornjaka-hla-dilnika, nad katerim je šofer izgubil nadzor, nakar je vozilo prebilo varnostno ograjo in delno zapeljalo na nasprotni del cestišča. Težka prometna ne-sreCa se je pripetila nekaj pred 9. uro, okrog tristo metrov od vstopa na hitro cesto, v višini Centra za raziskave pri PadriCah. Tovornjak, ki ga je upravljal 52-letni Vittorio Della Ricca iz Rivignana v videmski pokrajini, je bil namenjen proti Trstu, bil je natovornjen s kolesi sira. Tragedija se je zgodila v trenutku: naenkrat je vozilo zapeljalo na levo, s kabino, ki se je vzpela, je prebilo varnostno ograjo in se prevrnilo na bok. Usoda je hotela, da se je prav tedaj na nasprotni strani znašel 25-letni Marchetti: nic ni mogel narediti, da bi se izognil najhujšemu, kabina tovornjaka je padla na avto in ga dobesedno zmečkala. Iznakaženo truplo so gasilci šele Cez nekaj Časa potegnili iz razbitin avtomobila. Della Ricca se je le lažje ranil, vendar je bil ob prihodu reševalcev pod šokom, morali so mu nuditi pomoč. Tovornjak z registrsko tablico iz Brescie je last podjetja F.lli Tonelli iz Mazzana, prevažal je okrog 25 ton sira. Zaenkrat ni znano, zakaj je Della Ricca izgubil nadzor. Deževalo je, cesta je bila spolzka. Kaže tudi, da je pred nesrečo zaviral. Morda bosta kaj vec povedala dva očividca, eden je vozil za tovornjakom, drugi pa je bil blizu Y10. Tisti, ki je bil za Della Ricco, se je zaletel v kolesa sira, ki so padla s tovornjaka, drugi pa v pločnik, potem ko se je skušal izogniti težkemu vozilu: oba sta ostala nepoškodovana, le na avtomobilih je bilo nekaj škode. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Trsta in z Opčin, karabinjerji, policija, finančni stražniki, sodni zdravnik Co-stantinides, osebje Rdečega križa, mestni redarji 4. okraja (torej z OpCin), ki so tudi opravili izvide. Gasilce (sku-paj okrog 12 mož s petimi vozili, med katerimi sta bila dva opremljena z žerjavom) je vodil častnik Maiolo, ki sta mu pomagala načelnika oddelkov Martissa z OpCin in Musina iz mestne centrale. Najprej so dvignili kabino, nakar so morali delno razrezati avtomobil, da so lahko osvobodili truplo Mar-chettija, ki je bil doma iz Piemonta in je bil zaposlen na italijansko-slo-venski meji pri Škofijah. Namenjen je bil prav domov, v avtomobilu je imel tudi dirkalno kolo. Kaže, da je s sabo nosil pištolo, ki pa je nekaj Časa nikakor niso mogli najti. Zaradi nesreče je prišlo do hudih zastojev v prometu, ki se je normaliziral šele v popoldanskih urah. Vozila, ki so prihajala iz smeri OpCin in so bila namenjena proti Trstu, so preusmerili na izhod pri Raziskovalnem centru, ostale pa so ustavljali na križišču nad Katinaro ter preusmerjali na Bazoviško cesto. Gasilci in osebje podjetja Anas so počistili cestišCe, pri Anasu pa so poskrbeli tudi za začasne cestne oznake, medtem ko bo za postavitev nove varnostne ograje potrebno še nekaj Časa. SKR proslavlja volilno uveljavitev Stranka komunistične prenove bo danes popoldne praznovala volilni uspeh v Ljudskem domu pri Sv.Sergiju (Ul.Peco 7). Na družabnosti, ki se bo začela ob 17.uri, bodo spregovorili deželni svetovalec Fausto Monfalcon, pokrajinski sekretar Giorgio Canciani in predstavnik strankine slovenske komponente Stojan Spetič. SKP je volilne rezultate ocenila na včerajšnji tiskovni konferenci. Njeni voditelji so poudarili, da je stranka v primerjavi z volitvami izpred dveh let napredovala za veC kot tri odstotke (skoraj pet tisoč glasov vec). Uspeh je sad požrtvovalnega in inteligentnega dela velikega števila prostovoljcev, ki so s svojim doprinosom prispevali k porazu Pinija in Berlusconija. NOVICE Danes odprt vrt Carsiana Botanični vrt Carsiana pri Zgoniku bo na ogled od danes do prihodnjega 15. oktobra. Od torka do petka bo vrt odprt za publiko od 10. do 12. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure OBLETNICA / OSREDNJA MANIFESTACIJA V RIŽARNI Dan spomina na osvoboditev Ob današnji obletnici osvoboditve se bodo v mestu in vaseh zvrstile razne spominske svečanosti. Borčevska združenja Anpi, Aned in Anppia bodo danes položile vence pred vse spomenike NOB in jih okrasile s cvetjem; obenem pa vabijo vse bivše borce in deportirance, da se udeležijo današnje manifestacije ob 10.30 v Rižarni. VRižami Proslavo v Rižarni prireja Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij; manifestacija se bo zaCela s polaganjem vencev prefekta, Dežele, tržaškega župana, Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij. Nastopil bo zbor Zavoda združenega sveta Jadranskega morja, sledili pa bodo katoliški, židovski in srbsko-pravoslavni verski obredi. Spominske govore bodo imeli pokrajinski komisar Domenico Mazzurco, tržaški podžupan Roberto Damjani, deželna in pokrajinska tajnica Uil Adele Pino, dolinski župan Boris Pangerc in ravnatelj Instituta srednjeveške in modeme zgodovine na Tržaški univerzi Giovanni MiccolL V Dolini Prvomajski prazniki so v dolinski občini zelo občuteni. ZaCenSi s 25. aprilom, ki je kot nekakšen uvod najprej k zbranosti ob spomenikih pod Grmade. padlim, nato pa v proslavljanje pomladne prebujenosti v tednu majev, ki simbolizira nadaljevanje življenja. Prav na dan odporništva, danes 25. aprila, priredi sekcija VZ-PI Dolina, Mackolje, Prebeneg svečanost ob 51-letnici osvoboditve. Proslava na dolinskem Taborju se bo pričela ob 17.30. Priložnostno misel bo podal Edvin Švab, pel pa bo moški pevski zbor Valentin Vodnik. KD Valentin Vodnik pa bo ob tej priložnosti organiziralo že peti pohod po domačih naravnih poteh. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 v Sanci. Pohod pa bodo sklenili ob 17. uri pri spomeniku NOB v Dolini in se udeležili svečanosti. Sinod so dolinski, mackoljanski in prebe-neški partizani počastili spomin na padle tovariše s polaganjem vencev k spomenikom padlim. V Devinu-Nabrežini Občinska uprava bo danes v sodelovanju s krajevno sekcijo Vzpi-Anpi položila vence pred spomenike in obeležja v občini. Svečanosti se bodo zaključile ob 10. uri pred spomenikom padlih na trgu v Nabrežini, pred katerim bodo govorili župan Giorgio Depangher, Ivan Vo-grig in predstavnik Vzpi-Anpi; sodelovali bodo godba na pihala ter pevska zbora I. Gmden in Fantje iz- Na Repentabru Repentabrska občinska uprava bo proslavila obletnico osvoboditve danes ob 11.30 pred spomenikom padlim v NOB v Repnu. Na proslavi ' bodo sodelovali moški lovski pevski zbor Doberdob in osnovnošolski otroci z Repentabra. Pred svečanostjo v Repnu bo občinska uprava položila cvetje na grob komandanta Franca Nemgarja na pokopališču na Colu (ob 11. uri) in venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma pri Stenah na Colu (ob 11.15). V Zgoniku Ob 51. obletnici osvoboditve bo zgoniška občinska uprava 30. t.m. z začetkom ob 18. uri polagala vence na spomenike in obeležja po naslednjem razporedu: Repnic (18.10), BrišCiki (18.20), Prosek - pokopališče (18.30), Proseška postaja (18.40), Gabrovec (18.50), Samator-ca (19.), Salež (19.15) in Zgonik (19.30). V sodelovanju s krajevnimi družbenimi in političnimi organizacijami pa bo priredila v nedeljo 5. maja ob 11. uri v RepniCu proslavo 51. obletnice osvoboditve. V Miljah Miljska občinska uprava ter sindikalne in družbene organizacije so včeraj položile vence k spomenikom Alme Vivoda v Trstu, E. Mariani in O. Buttoraza, na partizansko pokopališče, L. Mauru v Starih Miljah in k spomeniku padlim v Camporah. Danes ob 8.30 bo polaganje venca k spomeniku padlim pri Korošcih, pred katerim bo zapel zbor Jadran s počastitvijo spomina N. Colaricha; ob 9.30 bo svečanost na Trgu Marconi; po položitvi venca k spominski plošči Luigija Frau-sina bo zborovanje, na katerem bodo spregovoril občinski komisar Pa-squale Vergone, Jurij Vodopivec za Društvo Slovenscev miljske občine ter Roberto Spazzali za partizansko združenje Anpi-Vzpi-Api-Interar-ma; ob 9.50 pa bo odhod sprevoda z vencem k spomeniku padlim v Miljah, kjer bo po pozdravu vojaške Čete zapel zbor Jadran. Manifestacija CISL Pomiriti, ne pa pozabiti je naslov manifestacije, ki jo bo priredila jutri sindikalna organizacija FIM-CISL v Rižarni, ki se je bodo udeležili sindikalisti sindikata kovinarjev CISL iz vse Italije. Prisotni bodo tudi tržaški Zupan Illy, podpredsednik glavni tajnik CISL D'Antoni. Popoldne se bo manifestacija nadaljevala v miramarskem parku. ter od 15. do 19. ure. Vpisovanja na izlet »Trst na kolesu« Tržaška občina sporoča, da bodo sprejemali do sobote ob 12. uri vpisovanja na kolesarski izlet, ki bo v nedeljo, 28. aprila od Trga Unita do Naselja S. Mauro pri Sesljanu in nazaj po obalni cesti. Kolesarji bodo Startah ob 9.15, pred tem bo Se možno vpisovanje v pritlični dvoranici občinske palače. Aretirana prostitutka in njen zvodnik Karabinjerja iz kasarne v Novem pristanišču sta priskočila na pomoč ženski, ki jo je v eni izmed središčnih ulic pretepal neki moški, a sta jo še sama skoraj skupila: 33-letni Mile Simič iz Srbije in 26-letna Danijela Rastovac iz Hrvaške sta se namreč spravila nanju in eden od karabinjerjev se je moral zateci po zdravniško pomoč, zdravil se bo pet dni. Posegli so še drugi karabinjerji, ki so tako Simiča kot Rastovičevo odpeljati v kasarno v Novem pristanišču, kjer pa se Simič nikakor ni mogel pomiriti: zmerjal je može postave in se dvakrat zagnal proti oknu, razbil šipe in se ranil, tako da so morali poklicati osebje 118. Nasilneža so obtožili žalitve, nasilja in upiranja javnemu funkcionarju. Simič je sicer star znanec sil javnega reda, saj so ga že lani prijeli in prijavili zaradi izkoriščanja prostitucije. Tudi tedaj se je silovito upiral. Akcija, v kateri so aretirali omenjeno dvojico, sodi v okvir pobude preprečevanja prostitucije, s katero se ukvarjajo mlade ženske iz držav, ki ne pripadajo Evropski uniji. V okviru te akcije so karabinjerji iz Ul. Hermet (tudi karabinjerji iz Novega pristanišča sodijo pod centralo v Ul. Hermet) prijeli in izročili kvesturi mlado rusko državljanko, 22-letno Irino Nazarovo, proti kateri so druge italijanske kvesture že izdale dva naloga o izgonu. PRED CERKVIJO SV. ANTONA ZDRAVSTVO / PO PREMESTITVI GINEKOLOGINJE Pomladanska srečanja Razstavljajo tudi člani Kmečke zveze V Rojanu ženske branijo svojo posvetovalnico Peticija deželnemu svetu za poseg pri zdravstveni ustanovi Trg pred cerkvijo sv. Antona se je vCeraj popoldne razcvetel v mavričnih barvah tisočerih lonCnic, ki so jih dali na ogled in v prodajo naši domači cvetličarji, ob njih pa so s svojimi proizvodi od vina do oljčnega olja, od medu do sira in pršuta, od po-vrtnin in spomladanskih sadežev, od slašCic do kmetijskega in vrtnarskega orodja tja do domačih živali postavili še drugi krajevni pridelovalci pristnih domačih pridelkov in izdelkov. VCeraj popoldne se je namreč zaCela prireditev z naslovom »Pomladanska srečanja«, v bistvu razstavno-prodajna prireditev domačih pridelkov v organizaciji tržaške Trgovinske zbornice, ki bo trajala vse do 1. maja. Udeležuje se je kakih 20 razstavljalcev v prav tolikih kioskih. Med njimi je tudi lepo število slovenskih kmetijskih podjetnikov in posebej tudi elanov Kmečke zveze kot sta mlada cvetličarja IVatler Orel in VValter Stanissa ter vinarsko-oljkarsko podjetje Parovel. Na seznamu razstavljalcev je tudi Kraška mlekarna s sirom Tabor in dugimi mlečnimi proizvodi. Neformalne otvoritve prodajne razstave Pomladanska srečanje so se nekaj po 16. uri udeležili med drugimi predsednik Trgovinske zbornice dr. Donaggio, tržaški župan Illy in podžupan Damiani, načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništ-va dr. Vegenhardt in drugi. V preteklih dneh smo poročali o protestih, ki jih je izzvala premestitev ginekologinje Cosette Monte iz rojanske družinske posvetovalnice, v kateri je delovala poldrugo desetletje, v posvetovalnico pri Sv. Soboti. Koristnice posvetovalnice so najprej protestirale pri službi tržaške zdravstvene ustanove, zatem je o zadevi razpravljal na javni skupščini rajonski svet za Barkovlje, Rojan in Greto, ki je tudi izrazil negativno mnenje o premestitvi ginekologinje in jo ocenil kot poskus razkrajanja domače posvetovalnice. Sedaj so se spet oglasile ženske. Pripravile so peticijo, pod katero so zbrale 122 podpisov, in jo poslale predsedniku deželnega sveta z zahtevo, naj deželna skupščina zavzame svoje stališče do pereče zadeve, in naj prisili zdravstveno ustanovo, da preklice sklep o premestitvi ginekologinje. V peticiji je najprej poudarjen pomen družinskih posvetovalnic in tudi zaupanje v osebje, ki v njem deluje. Človeški odnos, ki se z medsebojnim spoznavanjem razvije med zdravnikom in koristnico, je ženskam v pomoC pri premagovanju težav in - s psihološkega vidika - izredno delikatnih zadev, kakršne so uvajanje v kontracepcijo, nosečnost, prekinitev nosečnosti in menopavza. Zenski je mnogo lažje, če se o teh zadevah pogovori in jih obravnava z osebo-zdravnikom, ki ji zaupa. Koristnice rojanske posvetovalnice so zaupale dr. Monte, prav zato so ob njeni premestitvi dvignile svoj glas. Premestitev pomeni zanje poslabšanje zdravniške službe na teritoriju, pa Čeprav zdravstvena ustanova trdi, da je treba posvetovalnice reorganizirati. Tako izvedena reorganizacija pa je po mnenju rojanskih žensk povsem neučinkovita in vodi v padec kvalitete zdravstvenega servisa. Zato je povsem nesmiselna. Premestitev verjetno ni sama sebi namen. Za njo se skriva nova politika zdravstvene ustanove do družinskih posvetovalnic. Koristnice ro- V okviru Pomladanskih srečanj jutri tudi nastop skupine Sfu ledi Jutri ob 18. uri bo v okviru Pomladanskih srečanj, ki jih na Trgu sv. Antona prireja tržaška Trgovinska zbornica nastopila Tržaška folklorna skupina S tu ledi. Prodajna razstava, ki na z belimi senčniki pokritimi stojnicami ponuja tukajšnje kmečke pridelke in kmetijsko orodje, rezano cvetje in rastline v lončkih, vrtno opremo in razne potrebščine za male hišne živali, bo odprta do 1. maja; vsak dan so predvidene tudi kulturno obarvane prireditve z zbori in godbami, pa tudi nastopi čarodejev, ki bodo zabavali predvsem malčke. V tem okviru bodo plesalci, godci in pevke S tu ledi v pesmi in plesu prikazali nekaj utrinkov iz ljudskega izročila tukajšnjih krajev in bližnje okolice, kakršne so bile ljudske šagre, ki so jih ob prazniku vaškega patrona prirejali na Tržaškem, pa tudi v Istri - v vseh vaseh so plesali iste plese na isto glasbo, vendar je bilo le nekaj kilometrov razdalje dovolj, da se je pojavila nova zanimiva različica. Prav na teh podobno- stih in razlikah sta grajena tržaški in istrski splet, ki ju je skupina uvrstila v jutrišnji spored. Več je razlik v spletu beneških plesov in pesmi, s katerim se bo skupina poslovila od gledalcev. Poleg plesalcev bo nastopila še ženska skupina S tu ledi, ki bo zapela nekaj ljudskih pesmi iz tukajšnjega ljudskega izročila, vse pa bodo popestrile še ljudske viže na diatonično harmoniko s priljubljenim Denisom No-vatom in mladim Igorjem Spetičem. (hov) »Kdo so drugi« jutri v Mieli V gledališču Miela bodo jutri ob 11.30 predstavih tisku in javnosti kulturni projekt ”Kdo so drugi", ki je sad sodelovanja med kulturno zadrugo Bo-navventura in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Gre za ciklus gledaliških predstav, filmov, debatnih večerov, razstav o različnosti v deželnem in širšem okolju, ki so ga prireditelji posvetili nedavno umrlemu političnemu in družbenemu delavcu Alexandru Langerju. Zveza slovenskih kulturnih društev je ob tej priložnosti (knjigo bodo predstavili javnosti sredi maja) prevedla v slovenščino knjigo Alexandra Langerja ”La scelta della convivenza-Odlocitev za sožitje", ki je izšla pri založbi E/O. Knjigo so izdali v sodelovanju z založbo Devin, v slovenščino pa jo je prevedla Jasna Rau-ber. V Mieli bodo jutri ob isti uri v sklopu te zanimive kulturne pobude tudi odprli umetniško razstavo slikarjev, ki jo je postavila Maria Cam-pitelli v sodelovanju z Bonavventuro in s "skupino 78“. Svoja dela bodo razstavljali Gianni Caruso, Mario Sillani Djerrahian, Cesare Pi-cotti, Marko Jakše in Robert Pauletta. janske posvetovalnice se upravičeno bojijo, da bo na ta način posvetovalnica izgubila svojo prvotno vlogo: biti v službi žensk in družin. Zato so zahtevale javno srečanje z deželnim odbornikom za zdravstvo Francom Faso-lo, z glavnim ravnateljem tržaškega zdravstvenega podjetja Montesantijem in odgovornim za zdravljenje in rehabilitacijo na teritoriju Rotellijem ter s koordinatorko službe družinskih posvetovalnic Danielo Gerin. Na srečanju v Primčevi vili 12. aprila je Čerinova govorila o razširitvi posvetovalnic (a ni povedala, kako naj bi se s tem povečala tudi kvaliteta zdravniške ponudbe), a je zelo ostro podčrtala naCelo mobilnosti posameznih operaterjev. S tem je dejansko zanikala pomen, ki ga ima zaupanje koristnic zdravniških služb v zdravnika. V tej luCi ostaja zaščita pravic koristnikov posvetovalnic le votlo besedičenje. Podpisnice peticije so še opozorile na dejstvo, da se je mandatna doba upravnih odborov posvetovalnic, ki jih predvideva njihov ustanovni akt, že zdavnaj iztekla, odborov pa še niso obnovili, kar tudi kaže na brezbrižnost zdravstvenih oblasti do posvetovalnic. Koristnice rajonske družinske posvetovalnice zato zahtevajo, naj se deželni svet izreče o tem odprtem vprašanju in naj obenem poseže pri tržaški zdravstveni ustanovi, da bi le-ta preklicala premestitev dr. Montejeve. NOVICE Natečaj za štiri redarje v devinskonabrežinski občini Devinsko-nabrežinska občina je razpisala natečaj za štiri mesta redarja za obdobje štirih mesecev. Mesta so 5. funkcionalne kvalifikacije in predvidevajo plačo 12.141.000 lir na letni osnovi. Kandidati morajo imeti diplomo višje srednje šole, vozniško dovoljenje kategorije B in morajo zadoščati splošnim zahtevam za sprejem v javne službe. Prošnje je treba predstaviti najkasneje do 11.30 dne 10. maja letos. Razpis je na razpolago v občinskem uradu za osebje, za informacije pa je treba klicati tel. številko 6703332-3-4. 20 štipendij MIB Konzorcij MIB (Master in International Business) prireja celoletni teCaj za specializacijo univerzitetnih diplomirancev v mednarodnih poslih. Tečaju, ki bo začel septembra, bo sledilo 40 udeležencev, vpisnina pa znaša 16 milijonov lir. MIB je razpisal natečaj za dodehtev 20 štipendij: 10 štipendij bo krilo vso vpisnino, 10 pa polovico. Prošnje je treba predstaviti najpozneje do prihodnjega 31. maja. Za informacije je na razpolago tajništvo na telefonskih številkah 350984 in 350990. Obisk francoske korvete V soboto bo priplula v tržaško luko francoska korveta P. M. L’Her, ki sodeluje pri križarjenjih v Jadranskem morju v zvezi z vojaškimi operacijami v nekdanji Jugoslaviji. Francoski kulturni center v Trstu'(tel. 575707) prireja obisk 1.350-tonske ladje, na kateri je vkrcanih 91 elanov posadke. Na kulturnem centru zbirajo tudi prijave družin, ki bi gostile na kosilu elana posadke. Rešila gaje pogumna avsfnjska zdravnica Jadrnica z avstrijsko zastavo Seacloud je vCeraj dopoldne plula po bazenu za veliko ribarnico, ko so s krova opazili starejšega moškega, ki je s pomola padel v vodo. Slo je za 85-letnega Giuseppeja Pacorja s Trga S. Giacomo 10/3, ki so mu z jadrnice takoj priskočili na pomoč. Na krovu je bila prisebna in pogumna zdravnica, katere ime preiskovalci niso sporočili, ki je brez nadalj-nega skočila v vodo in pridržala Pacorja na površju. Ko so ga potegnili na kopno, ga je zdravnica še obdržala pri življenju z umetnim dihanjem, dokler ni prihitel rešilni avtomobil službe 118. Z rešilcem so Pacorja odpeljali v glavno bolnišnico, ker so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. Ni še znano, Ce je padel v vodo, ker je nerodno stopil, ali pa ker si hotel vzeti življenje. ___________RADIO OPČINE_____________________ Zmo v etru - radijski glas ZSKD tokrat o Primorski poje Oddaja Zmo v etru - radijski glas ZSKD se nadaljuje z razgovori o ljubiteljski kulturi na valovih Radia Opčine s srečanjem, ki bo na sporedu jutri s pričetkom, kot običajno, ob 15.30. Gostje tokratnega razgovora bodo nekateri zborovodje, ki več let delujejo v našem prostoru v sklopu ZSKD. Povod za sočanje bodo osebni pogledi in izkušnje v zvezi z letošnjo pevsko revijo Primorska poje, ki se je pravkar sklenila. O Primorski poje je na oddaji Zrno v etru namreč že tekla beseda, ko so o njej spregovorili organizatorji. Mneja zborovodij, ki so skupaj s pevci pravzaprav duša te prireditve so pa nedvomno najbolj dragocena in koristna navodila za razvoj priljubljene pevske revije. Razgovor se bo nedvomno dotaknil tudi drugih zanimivih vprašanj in morda tudi težav, ki zadevajo zborovstvo pri nas. V drugem delu oddaje bodo poslušalci podrobno seznanjeni s programom pobude Chi e Paltro - Kdo so drugi, katere ZSKD je soorganiztor. Niz prireditev, ki se bodo razčlenile od 4. do 17. maja v Gledališču Miela in vključujejo bogat kulturni spored z gledališkimi predstavami, koncerti, predavanji, razstavami, filmi in drugim, je sad sodelovanja med Zvezo in kulturno zadrugo Bonatventura. Pobuda je posvečena liku in delu Alexanderja Langerja, ki je veliko razmišljal in pisal o vprašanju drugačnosti in o problematikah, ki so povezane z obstojem in razvojem jezikovnih manjšin v Italiji in Evropi. V sklopu te pobude je ZSKD, v sodelovanju z založbo Devin, izdala v slovenskem prevodu njegovo zbirko esejev Odločitev za sožitje, ki ho uradno predstavljena v Gregorčičevi dvorani 14. aprila. Ponovitev oddaje bo jutri (v nedejo) ob 9.30. BOLJUNEC Proslava 25. obletnice Mladinskega doma V Mladinskem domu v Boljuncu so v nedeljo proslavili 25. obletnico otvoritve doma. Proslavili so ga z bogatim programom, ki so ga oblikovale pevke domačega ženskega cerkvenega pevskega zbora in tamburaški ansambel KD Prešeren; nastopili so učenci osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca s seštevanko domačih običajev, ki sta jo pripravili učiteljici Ge- ni Kozina in Silvana Do-brila. Slavnostni govor je imel bivši župnik v Boljuncu Marij Gerdol, ki je prav gotovo med najzaslužnejšimi za postavitev doma in kateremu je Mladinski dom v znak zahvale podaril sliko Stana Žerjala; ob koncu prireditve pa je nastopil tudi MePZ MaCkolje. Program lepo uspele prireditve je povezoval Aleš Stefančič. TRST Četrtek, 25. aprila 1996 ZABAVNO SENTIMENTALNA KOMEDIJA danes v kinodvorani A. R I ST N v Trstu )ACK LEMMON WALTERMATTHAU ANN-MARGRET, _ S0PHIA1.0REN KD Fran Venturini y v DOMJO V sredo, 1. maja, ob 14. uri v Centru »Anton Ukmar-Miro» VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 25. aprila 1996 DAN VSTAJE Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 14.02 - Luna vzide ob 12.13 in zatone ob 2.03. Jutri, PETEK, 26. aprila 1996 ZDENKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,3 stopinje, zračni tlak 1021,4 mb naraSCa, brezvetrje, vlaga 97-odstotna, nebo oblačno, padlo je 2,3 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 15,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Michele Fonda in Francesca Valente. UMRLI SO: 95-letna Maria Sabaz, 81-letna angela Ban, 86-letna Olga Leoni, 90-letna Eu-genia Gruber, 69-letna Bianca Zuliani, 83-letna Nerina Ulci-grai, 90-letna Costantina Gomi-sel, 89-letna Aliče VVaidi, 78-letni Slavko Vrše, 84-letna Pia Giudici, 74-letni Emilio Maz-zuia, 91-letna Marcella Micco-li, 72-letni Guido Sinibaldi, 86-letni Fausto Stanco, 75-letna Luigia Colja, 65-ietni Livio Na-dizar, 74-letni Giulio Zmajevi-ch, 81-letna Ermelinda Veliak, 84-letna Vittoria Radessich, 79-letna Francesca Valencie, 61-letni Sergio Gargottich, 86-letna Bernarda Canziani, 85-letna Luigia Sulini. □ LEKARNE ČETRTEK, 25. aprila 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziano Vecellio 24 (tel. 633050), Ul. Roma 15 (tel. 639042), Trg XXV Aprila 6, Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998), Nabrežina (tel. 200121). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere. .r-J GLASBENA MATICA TRST Mil Koncertna sezona 95/96 TRŽAŠKI OKTET Slavnostni koncert ob 25- letnici v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SKD CEROVUE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 28. t. m. v sodelovanju z občinama Devin-Nabrežina in Komen ter Vaško skupnost Gorjansko TRETJI POHOD PRUATEUSTVA MAVHINJE-GORJANSKO Z ODPRTO MEJO Zbirališče ob 10. uri pred restavracijo Al Carso v Mavhinjah. Odhod ob 11. uri. Vljudno vabljeni! POSLOVALNICA [ctocatab tetip TRIS ENALOTTO BAR SLADOLEDI UUIŠS& PROSEK 140 - Tel. 040/225286 Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Trg XXV. aprila 6 (tel. 281256). Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (639042). Od PONEDELJKA, 22., do SOBOTE, 27. aprila 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziano Vecellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3-Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (639042). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505- TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. tire. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »ThaVs Amore -Due improbabili seduttori«, i. Jack Lemmon, VValter Matthau, Sophia Loren. FACELSIOR - 17.20, 19.40, 22.00 »Decisione critica«, r. Kurt Rusell, Števen Seagal. EXCELSIOR AZZURRA -16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Di-sney. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II giura-to«, i. Demi Moore, Alec Baldvvin. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tre giomi per la verita«, i. Jack Nichol-son, Angelica Huston. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Four Rooms«, i. Madonna, Antonio Banderas, Bruce VVillis, Jermi- fer Beals. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertoluc-ci, i. Jeremy Irons. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mary Reilly«, i. Julia Roberts, John Malcovich. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Copycat - Omi-cidi in serie«, i. Sigourney VVeaver, Holly Hunter. CAPITOL - 16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart - Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdone, i. Veronica Pi-vetti, Claudia Gerini. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Jane Eyie«, r. Franco Zeffirelli, i. VVilliam Hurt. ml IZLETI KD SLOVAN - PadriCe prireja v nedeljo, 12. maja izlet v Rašico, grad Turjak, Muljano in Stično. Na razpolago je še nekaj mest. Za podrobnejše informacije tel. na št. 040/226253 ob uri večerje. E3 ČESTITKE NATALIE! Ker praznuješ danes tvoj 7. rojstni dan ti mamica in očka voščita vse najboljše. Tvoj konjiček s katerim se vsako noč zatopiš v sladke sanje ti pošilja mnogo poljubčkov. \M PRIREDITVE V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu (Donizettijeva 3) bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 za niz »Izbrana poglavja iz slovenskega zgodovinopisja o letu 1945« govoril mag. Boris Mlakar z Instituta za novejšo zgodovino v Ljubljani na temo »Nasprotniki partizanstva ob koncu vojne«. V GLEDEUSCU MLELA bo v ponedeljek, 29. t. m. in v torek, 30. t. m., ob 18. uri pregled filmov bosanskega režiserja Bata Cengiča. V ponedeljek, 29. t. m. bo ob 21. uri srečanje z režiserjem, ki ga bo predstavil Sergij Grmek Germani. SKD TABOR, SKUPINA 85, Krožek ARCI Rumena hiša, Krožek “La Rupe - Ob pečini" - Opčine, ARCI Nova -teritorialni odbor Trst - CER-NOBVL - MON AMOUR - ob 10- letnici tragičnega dogodka danes, 25. t. m. ob 13 uri Navzkrižni okusi v naših loncih - kosilo s “kontaminirani-mi“ edmi in pijačo - Rumena Hiša, Strada del Friuli 293 (tel. št. 43520), jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinh - Kaj vse ima nečisto kri- drezanje v jezik, umetnost in kulturo (razprava) ter v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah -KANTAMINACIJA!! Bastar-dizmi v muziki - Paolo Paolin e I Rocciosi The Orginal Klez-mer Ensamble (koncert). NADALJUJE se škotski te- Cenjene bralce, ki so se prijavili za potovanje po državah Srednje Evrope prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine v torek, 30. aprila, od 9. do 13. ure na upravi našega dnevnika v Trstu, Ul. Montec-chi 6. Za vpis na skupni potni list prinesite s sabo - v kolikor že niste - fotokopijo osebne izkaznice. den v Boris sports clubu -športni center Briščiki. Se veliko nagrad na razpolago. Jutri, 26. t. m., ob 21. uri vrhunec tedna z navdušujočo irsko glasbo skupine The Gvven.Obve-zen obisk! V PIVNICI m. Generazione v Boljuncu bo jutri, 26. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Bakala Blues Band. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 27. t. m. na srečanje s pesnikom VLADISLAVOM STRESOM, ki bo sam izvajal multimedialni recital svojih pesmi. Začetek ob 18.30. Vabljeni vsi! KD SKALA organizira v soboto, 27. t. m., ob 20.30 PRAZNOVANJE OB PRVEM MAJU. Nastopata godba na pihala iz Proseka in domači pevski zbor Skala. Vabljeni! KD L GRBEC - Skedenjska ul. 124 - SPOZNAVAJMO REZIJO z rezijansko skupino ROŽE MAJAVE. Predstavile nam bodo svojo dolino s poezijo, s pesmijo in z diapozitivi v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri . Vljudno vabljeni! VABIMO Vas na otvoritev razstave ALEKSANDRA STARCA -Umetnost kot spoznanje in osvobajanje v njegovi razvejani estetski izkušnji, ki bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 19.30 v prostorih umetnostne galeriji Isis v Ul. Corti 3/A v Trstu. Sodeluje umetnostni kritik Sergio Molesi. Razstava bo odprta do 9. maja od 10. do 12.30 ter od 16. do 19.30. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI ter Založba D.Z.P.-PR.A.E.- Prosvetni dom v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 okrogla miza ob izidu zbornika NA OBROBJU-ALI JE PRIMORSKA KLONILA. Sodelovali bodo Andrej Berdon, MiloS Budin, Aurelij Juri, Marko Kosin, Klavdij Palčič, Stojan Spetič. Vabljeni! KD V. VODNIK vabi vse likovne ustvarjalce v Bregu na tradicionalno razstavo, ki jo prirejamo v okviru vsakoletne Majence. Za prijave in informacije kličite na tel. st. 635626 (Damiana) ali 227037 ( David od 17. do 19. ure). Prvo srečanje s postavljanjem del bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 v galeriji Torkla v Dolini. Vabljeni! KD LIPA, SD ZARJA, SZ SLOGA IN MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA organizirajo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu otvoritev razstave barvnih fotografij “Štiri letni časi" in diapozitiv iz Bazovice Janka Kovačiča. V torek, 30. t. m., ob 21. uri kres pri “kalu“ in ob 22.30 10. nočni pohod na Kokoš. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - Koncertna sezona 95/96 TRŽAŠKI OKTET- Slavnostni koncert ob 25- letnici v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek - Kontovel vabi na proslavo 51. obletnice osvoboditve Trsta in 1. maja - praznik dela v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Kultrnem domu na Proseku. Slavnostni govornik bo tov. Milan Pahor. V sredo, 1. maja bo budnica, zbirabšče ob 8.30 pred Sosčevo hišo. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras prireja 30. aprila in l.maja na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah PRVOMAJSKO SLAVJE. V torek, 30. t. m, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol; 1. maja, ob 13. uri odprtje kioskov, ob 16. uri pozdravni govor, koncert TPPZ P. Tomažič, ples z ansamblom Long Slunk. KD F. VENTURINI - Domjo - GLAS HARMONIKE v sredo, l.maja, ob 14. uri v centru A.U.Miro pri Domju. MALI OGLASI tel. 040-361888 □ OBVESTILA ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB iz Skednja, s Kolonkov-ca in od Sv.Ane vabi vse demokratične organizacije samo na polaganje vencev ali cvetja danes, 25. t. m., ob 10. uri. SEKCIJA VZPI-ANPI KRIŽ vabi danes, 25. t. m., ob 10. uri na polaganje vencev. ODBOR zadružnega pašnika v Bazovici vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo jutri, 26. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v prostorih Bazoviškega doma. Dnevni red: poročilo glavnega odbora, poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilance, diskusija in razno. VZPI - ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci - V soboto, 27. t. m., ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah OBČNI ZBOR sekcije. Toplo vabljeni vsi, ki se sklicujejo na vrednote NOB. TABORNIKI RMV vabimo otroke od 9. do 12. leta,da se nam pridružijo na TABORNIŠKEM DIRENDAJU ( med dvema, poligon, razne šaljive igre), ki bo potekal v soboto, 27. t. m. od 14.30 di 18.30. Zbirališče ob 14.30 na trgu v Repnu. SEKCIJA VZPI-ANPI Križ vabi v soboto, 27. t.m„ ob 17. uri na sekcijski kongres v Ljudskem domu v Križu. ZADRUGA NAS KRAS vabi člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju v ponedeljek, 29. t. m„ v drugem, pa v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. Na dnevnem redu je poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo in odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora in razno. PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 30. t. m., ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Fran-cesco 20 v Trstu. Dnevni red: • poročilo upravnega sveta, obračun za leto 1995 in predračun za leto 1996, razrešnica nadzornega odbora in razno. SVETOIVANCANI se bomo zbrali pred spominskim obeležjem na Narodnem domu danes, 25. t. m., ob 11. uri in se poklonili spominu padlih. SKUPNOST PARTIZANSKIH POMORŠČAKOV SLO- VENIJE vabi na odkritje spominske ploSče posvečene poveljstvu Mornariškega odreda IX. korpusa NOV, ki bo v soboto, 27. t. m., ob 11. uri na domačiji pri Bridniku nad Cerknem, kjer je bil njegov sedež pred odhodom na zaključne vojne operacije na obalo. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Aquilinia (Milje) Ul. F. Severa 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severa 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) PODARIM psička majhne rasti mešane pasme, križanec. Tel. St. 040/231670. RAZNOVRSTNO pohištvo: sobe, dnevne sobe. otroške sobe, sedežne gamiure, kuhinje prodam po zelo ugodnih cenha. Tel. št. 54390/575145. HIŠO ob škedenjski šoli, oddana lokala, en poseben prostor v pritličju, prazno stanovanje v nadstropju prodam. Tel. št. 815340 -pozno popoldne. PRODAM Mercedes 190, letnik ’89, dobro vzdrževan, garažiran in brezhiben, izjemna priložnost. Tel. št. 637560 od 8. do 13. ure. EDINI lastnik proda WV Golf GTI1800 k.c. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040/814242. DRUŽBA v likvidaciji ugodno proda pisalne mize, omare, stole, kompjuterje in tiskalnike. Informacije na tel. št. 0481/537386 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure. TEHNIČNI pregled in plavi kolek (bollino blu) vam izročimo. Tel. št. 228908 ob uri kosila. URADNIKA/CO išče podjetje. Ponudbe, pisane lastnoročno, poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Uradnica". DRUŽBA uvoz/izvoz išče uradnico/ka z znanjem srbohrvaščine, angleščine in nemščine, knjigovodstva (kompjuter, praktična tudi v operativi). Pismene prošnje pošljite na “Centro studi Krono Srl“, Ul. S. Lazzaro 2 - Trst, pod šifro “Uvoz/Izvoz" GOSPA srednjih let z veliko potrpežljivostjo in izkušnjo z bolniki išče delo na domu. Tel. št. 040/576116. ODDAM v najem malo stanovanje v Gorici, po želji tudi Ze opremljeno. Tel. v večernih uah na št 0338/364067. OSMICO sta odprla Anica in Renato v Samatorci štl. ŠKRK v Praprotu ima odprto osmico. OSMICO sta odprla Maksi in Rosana Komar, Log 243. Točita črno in belo vino, vitovsko ter nudita domačo slanino. OSMICO ima odprto Fran-doli v Slivncm. Toči odlično belo in črno vino. DANES, 25.APRILA se v Benetkah praznuje “Dan zaprte vrtnice". Tudi mi bomo danes ponudili vsem gospem in dekletom eno vrtnico. Zato Vas vljudno vabimo v gostilno pri občini Dolina. Priporočamo se! PRISPEVKI V spomin na moža Maksa Ota daruje zena Marija 50.000 lir za MPZ Valentin Vodnik iz Doline in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Dolini. Ob obletnici smrti očeta Josipa daruje Irma Škabar 50.000 lir za CPZ Sv. Jerneja na Opčinah. Ob 3. obletnici smrti tete Ivanke Dolenc darujeta Marica in Uči 30.000 Ib za CPZ Sv. Jerneja na Opčinah. 25. 4.1995 25. 4. 1996 Sergio Kocijančič Z ljubeznijo in bridkostjo v srcu tvoje Klara, Eleonora in Tamara Kroglje, 25. aprila 1996 V tem neizmerno žalostnem trenutku ob izgubi male vnukinje Francesce izrekamo naše iskreno sožalje kolegici Jožici Sabadin ravnateljica, podravnateljica, učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva pri SvJvanu Ob pretresljivi smrti male vnukinje sočustvujemo z naSo učiteljico Jožico učenci, učiteljice in starši OŠ »Fran Milčinski« na Katin ari. 7 t Nepričakovano nas je zapustil Michele Riolino (Marcello) Pogreb bo v soboto, 27. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Proseku. Žalostno vest sporočajo hči Nori, sin Marcello, zet Silvio, snaha Irma, vnuki Giulio, David in Marco ter sestra Pierina in ostalo sorodstvo Prosek, 25. aprila 1996 Ob smrti dragega očeta izreka Nori Riolino in svojcem iskreno sožalje smučarski klub Brdina Uslužbenci in odbor Društvene prodajalne na Opčinah izrekajo občuteno sožalje Nori ob izgubi očeta Marcella Riolino t Draga mama nisi naju zapustila, potopila si se samo v globoko mirno spanje Marija Kocijančič vd. Gregori (Milka) „ Pogreb bo v soboto, 27. t.m., ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Hčerki Elda in VVilma Trst, 25. aprila 1996 Ciao nona Rossana in Cinzia Prerano je umrl prof.dr. Giulio Zmajevich Z veliko hvaležnostjo se ga spominjajo in sočustvujejo s svojci Maja Demšar, Zdenko Floridan, Jasna Jelenc, Franko Križmančič, Marijan Nabergoj, Borut Spacal, Renato Štokelj, Rado Ukmar Trst, 25. aprila 1996 ZAHVALA Svojci Amalije Vodopivec vd. Štolfa se iskreno zahvaljujejo tudi MPZ RDEČA ZVEZDA. Salež, 25. aprila 1996 25. APRIL / KOMEMORACIJA NA TRGU PRED POSTAJO Spominske slovesnosti ob prazniku vstaje Kaj ima X. MAS opraviti z odporništvom? S komemoracijo in polaganjem vencev na trgu pred gorisko železniško postajo se je vCeraj zjutraj pričel niz spominskih slovesnosti ob Dnevu vstaje italijanskega ljudstva proti nacifašizmu. Spominu civilnih žrtev za svobodo, ki so bile s tega mesta odpeljane v Nemčijo, so se poklonili predstavniki Občine, Dežele, borčevskih organizacij in združenja političnih deportirancev (ANED). Delegacija Občine (vodil jo je podžupan Noselli) je zatem obiskala Se druga spominska obeležja v mestu in primestnih krajih ter položila vence. Spominu padlih za svobodo se je vCeraj popoldne poklonila delegacija SKGZ, ki je položila venec pred grobnico padlih partizanov na glavnem go-riškem pokopališču in nato pred spominsko obeležje na gradu. Priložnostno misel je ob obeležju na pokopališču povedal Aldo Rupel. Podčrtal je občutek sproščenosti, ki nas preveva ob letošnjem prazniku, ki pa nas ne sme uspavati, saj bo treba že v prihodnjih dneh spet resno poprijeti za delo in Se bolj strnih napore, da se v okolju, ki je'danes poseb- no na Goriškem .ugodnejše, dosežejo kakovostni premiki v korist manjsinj-ske skupnosti. Na pobudo goriške sekcije VZPI/ANPI, Kulturnega doma in SKGZ in ZSS-DI je bil popoldne v Kulturnem domu Miting za solidarnost, mir in sodelovanje, o čemer poročamo posebej. ZveCer so kome-morativno slovesnost s priložnostnim kulturnim sporedom pripravili v Ga-brjah. Večina slovesnosti bo danes dopoldne: poleg tistih, o katerih smo že poročali, naj povemo, da bo danes ob 8. uri polaganje vencev tudi v Steverjanu, pred spomenikom na trgu Svobode. Spominu žrtev za svobodo se bo danes dopoldne poklonila tudi pokrajinska uprava, ki pa žal, tako kakor občinska uprava, ne loCi, kdo se je boril za svobodo in osvoboditev izpod nacifašizma. Težko je sicer razumeti, zakaj se ob 25. aprilu, Dnevu oborožene vstaje proti naci-fasizmu, poklanja venec tudi pred spomenik Deci-ma mas. Na slikah (foto Bumba-ca): slovesnost pred spomenikom na postaji in na glavnem pokopališču GORICA / MITING ZA MIR IN SOŽITJE Brez demokracije razvoj ni mogoč Tako sen. Darko Bratina - Ob dokumentarcu o odporništvu razstava slik ruske umetnice »Ko bi na volitvah zmagala desnica, bi morali danes razmišljati drugače in tudi praznovanje 25. aprila bi zadobilo drugačen pomen. Na srečo pa so prav nedeljske volitve pokazale, da so v Italiji še trdne korenine demokratičnih sil, ki so se pred pol stoletja združile v boju za osvoboditev in ki so danes spet skupaj za ohranitev demokracije, za razvoj države in njeno novo dostojanstvo v Evropi, ki mora temeljiti prav na demokraciji.« Tako je senator Darko Bratina pozdravil sinoCi udeležence 7. Mitinga za sožitje, mir in razvoj, ki so ga v Kulturnem domu priredili goriški odbor VZPI in upravni odbor doma v sodelovanju' z borčevskimi in antifašističnimi organizacijami AVL, ANED, ANPPIA ter SKGZ in ZSKD. Srečanje je najprej ponudilo predvajanje dokumentarnega filma o rojstvu odporniškega gibanja in dogodkih, ki so privedli do osvoboditve, nato pa je v galeriji doma sledila otvoritev likovne razstave v Genovi živeče ruske slikarke Olge Samarine “Iz Rusije v Sredozemlje”. Umetnico je po pozdravnem nagovoru ravnatelja Kulturnega doma Igorja Komela predstavil likovni kritik prof. Joško Vetrih. V imenu VZPI m sorodnih borčevskih organizacij je spregovoril Silvino Poletto. Ob zahvali Kulturnemu domu za pozornost in gostoljubje je podčrtal mednarodno dimenzijo in vlogo Gorice, ki se napaja tudi ob takih kulturnih srečanjih in ki mora temeljiti na duhu odprtosh in medsebojnega spoštovanja. Vse za hišo in za prosti čas na 26. sejmu Expomego Predsednik goriške sejemske ustanove Gianni Orzan bo danes ob 11. uri na sejmišču pri Ločniskem mostu odprl 26. izvedbo vzorčnega sejma Expomego. Sejem na 25 tisoč kv. metrih površine, na katerem sodeluje 150 razstavljalcev, bo trajal vse do 5. maja. Najvecjo pozornost posvečajo hiši in vsemu, kar je s tem v zvezi od pohištva do inštalacij in gradbenih materialov, od bele tehnike do ponudbe za urejanje vrtov. Med ostalo ponudbo izstopa vse, kar je v zvezi z izrabo prostega Časa (šport, hi-h, knjige, fitness, turizem), posamezni raz- stavljalci pa ponujajo še marsikaj različnega. Poseben prostor na sejmu bo letos vsak dan med 19. in 21. uro odmerjen glasbenim srečanjem v živo. Danes bo nastopil tržaški nareCni kantavtor Lorenze Pilat, jutri bo na vrsti Paolo Del Ponte s skupino “I menestrelli”, v soboto pa bo Daniele Taurian predstavil spektakel posvečen priljubljeni skupini “Lnomadi”. Sejem bo danes odprt nepretrgoma do 21. ure, ob sobotah in nedeljah bo odprt od 10. do 21., ob delavnikih pa od 16. do 21. ure. NOVICE TRČENJE MED AVTOMOBILOM IN AVTOBUSOM Praznik frtalje v Rupi Na prireditvenem prostoru v Rupi se danes zaCenja tradicionalni Praznik frtalje v organizaciji prosvetnega društva Rupa - Peč. V današnjem sporedu gre omenih nastope ohoških in mladinskih pevskih zborov od 16.30 dalje. Praznika se bo udeležil tudi sen. Darko Bratina, ki bo predvidoma med 17. in 18. uro spregovoril, da bi se vohlcem zahvalil za podporo in zaupanje. Coroninijev dvorec danes odprt Coroninijev dvorec bo danes odprt za občinstvo od 9.30 do 13. ure in od 15. do 19. ure. Poleg atrija in dveh prostorov v prvem nadstropju, ki so bih dostopni že zdaj, bosta na ogled še dve dvorani, kjer so pripravili razstavo tapet, srebrnine in izdelkov iz porcelana. Uprava Coroninijevega sklada obvešča tudi, da boso vsako uro poskrbeh za vodstvo. Neugodno presenečenje Okrog dva tisoč ulužbencev Goriške zdravstvene ustanove bo današnji praznik in konec tedna pričakalo ob neprijetnem presenečenju. Plačilni dan je redno 27. v mesecu. Ko pade to na nedeljo ah dan pred praznikom, se datum anheipira na 25. v mesecu. 25. april pa je državni praznik, na denar pa bo treba počakati. Mokre ceste - številne nesreče Včeraj zjutraj prometni zastoj na vozlišču na Tržaški cesti V prometni nesreči, ki se je zgodila v torek proti večeru v Gradišču v križišču avtocestnega izvoza in državne ceste St. 252, je bila huje ranjena 31-letna Jasna Pavlovičiz Lovrana, ki so jo prepeljali na zdravljenje v Videm. V omenjenem križišču je prišlo do trčenja med avtomobilom r 4, ki ga je upravljala Verica Dimitrovski in linijskim avtobusom podjetja APT (foto Bum-baca). V nesreči sta bili, poleg Jasne, ranjeni še dve drugi osebi. Mokro in spolzko cestišče pa je včeraj zjutraj presenetilo marsikaterega avtomobilista. Pri Rupi se je okrog 7. ure zaletel Marc o Via- ro iz Gorice; nastala je zastoj zaradi verižnega precejšnja gmotna ško- trčenja treh avtomobi-da, hujšega pa ni bilo; ob lov; ena oseba pa je bila pol devetih so na voz- laže ranjena v nesreči, ki lišču na Tržaški cesti za- se je zgodila nekaj po 11. beležili velik prometni uri v Ločniku. IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR ZADRUŽNE KREDITNE BANKE DOBERDOB Vabljeni ste, da se udeležite izrednega in rednega občnega zbora članov, ki bosta 25. aprila 1996 ob 19.00 ob prvem sklicanju na sedežu banke ter ob drugem sklicanju dne 26. aprila 1996 ob 18.30 v Doberdobu v župnjiski dvorani, Goriška ul. 8. Prosvetno društvo »Rupa-Pec« prireja 25. in 28. aprila ter 1. maja 1996 v Rupi TRADICIONALNI PRAZNIK »FRTALJE« Spored: Danes, 25. aprila 1996 ob 16.30 nastop zborov: otroški zbor Stmaver, otroški zbor Rupa-Peč, skupni otroški zbor Standrež in Oton Zupančič, PZ Tabor z Opčin, MePZ Miren-Orehovlje-Bilje. Ples z ansamblom HAPPY DAV Nedelja, 28. aprila 1996 Ob 16.30 nastopata M1PZ Vrh sv. Mihaela in MePZ »J. Srebrnič« - Deskle. Tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje. Ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET. Sreda, 1. maja 1996 Slavnostni govornik: Marija Ferletič. Sledi igra dramske skupine Standrež. Ples z ansamblom HAPPV DAV. Deloval bo dobro založen bife z raznimi specialitetami na žaru, tipično frtaljo in domačim vinom. KINO GORICA VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »La dea deli’ amore«. Woody Allen. TR22C COMUNALE 15.15-17.30-19.45-22.00 »Ragione e senhmento«. PRIREDITVE KLUB GORIŠKE MLADINE vabi na reggae rave party, ki bo v soboto, 27. aprila, od 20.30 dalje v Kulturnem domu v Gorici. SKPD MIRKO FILEJ vabi na lutkovno predstavo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Ivana Cankarja v izvedbi Freyer teatra, ki ga vodi Edi Majaron. Predstava bo v soboto, 27. aprila, ob 20.30 v komorni dvorani ob Katoliškem domu. □ OBVESTILA OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta do vključno 30. aprila. OBČINSKA KNJI2MCA V SOVODNJAH bo zaprta od 26. aprila do 3. maja. S_____________IZLETI SPD GORICA obvešča udeležence nedeljskega izleta na Grmado, da avtobus odpelje ob 6.30 iz Rožne doline. Kosilo iz nahrbtnika. Povratek okrog 21. ure. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v Cinque Terre pri La Spezii in v San Marino, od 15. do 18. maja. Informacije in vpisovanje pri Mih v Doberdobu do 4. maja. PRISPEVKI V počastitev spomina Klare Fornazarič Čandek daruje Vlado KlemSe 50 tisoč lir za KD Sovodnje. V počastitev spomina ljube mame Gizele Perko prispeva hčerka 50 tisoč Ih za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Podgore. E ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne sledeče bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. Duca d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo Argentina ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TR2IC ESSO-Ul. Boito API-U1. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP-Ul. Duca d Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipugha ZAGRAJ API - Trg Garibaldi TURJAK DP - državna cesta vti.f.s ERG - Ul. Aquileia KRMJN API - Drev. V. Giuha DOBERDOB CHEVRON - Palkišče :: LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANOM, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TR2ICU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. •FARGO, FINE CHEMICALS 34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA RTOPRTMA* COSMETICS ITALY FARGO, FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY TRGI / UTRDITEV LIRE IN BORZE Donosnost državnih vrednotnic padla pod 8% Pogodbe futures no BTP so dosegle 114 lir RIM, MILAN - Tudi tretji povolilni dan so italijanski trgi ohranili pozitivno usmerjenost. Lira ga je izrabila za utrditev močnega ovrednotenja po volilni zmagi leve sredine, čeprav ni mogla mimo neugodnega učinka ošibitve dolarja na mednarodnih, predvsem azijskih trgih. Stabilizacija lire pri 1.020 do 1.025 lir za marko je po mnenju analitikov in tržnih operaterjev povsem fiziološka in pomeni dobro osnovo za novo ovrednotenje, ko se bo dolar spet okrepil. Da je vrnitev lire v Evropski monetarni sistem več kot realistično pričakovanje, je včeraj - po Romanu Prodiju - zagotovil tudi nekdanji proračunski minister in generalni direktor zavoda IMI Rainer Mašera. »Glede na to,« je dejal Mašera, »da je bil pogoj za vrnitev lire v EMS stabilnost in zanesljivost italijanske politične situacije, zdaj ni več razlogov za odlašanje in tudi trgi dokazujejo, da je stvar uresničljiva.« Najbolj ugodna novica pa je včeraj prišla z dražbe državnih obveznic BOT, kjer je donos pri vseh treh zapadlostih (na 3, 6 in 9 mesecev) padel pod 8 odstotkov, kar se ni zgodilo že od junija 1994. Enako velja tudi za CTZ, ki so praktično dveletni BOT. To je nadaljnja potrditev ugodne klime na trgih in padajočega trenda tržnih obrestnih stopenj, čeprav centralna banka vztraja, da uradna cena denarja ne more pasti preden se inflacijska stopnja ne zniža pod 4 odstotke. Zelo kritični do nepopustljivosti Banke Italije so seveda podjetniki, medtem ko bančni sistem zagovarja politiko monetarne oblasti. Predsednik ABI Tancredi Bianchi je včeraj izjavil, da uradna eskomptna mera ne vpliva na račune bank in da bi morali imeti industrije! več razumevanja za banke, ki preživljajo zelo težavno obdobje. Se več, po ugotovitvah polletnega poročila raziskovalnega zavoda Prometeia se bo razmeroma nizka dohodkovnost bank, ki ne bo presegla štiri odstotke, nadaljevala še prihodnje leto, ko se bo tudi upočasnjevala posred- niška dejavnost kreditnih zavodov. Toda vrnimo se k trgom. Milanska borza, ki se pripravlja na privatizacijo, do katere naj bi prišlo že poleti, je bila tudi včeraj pozitivna (Mibtel +0,73%, Mib-30 +0,75%), čeprav so bili posli vredni komaj polovico rekordnih torkovih. Kljub temu so dosegli solidno vrednost 1.200 milijard lir, napredovale pa so predvsem industrijske delnice, v prvi vrsti Olivetti (+4,27%). Pogodbam futures na državne vrednotnice je včeraj zadostoval še en, rahel napredek, da so prišle do pomembnega cilja 114 lir, ki se je le nekaj tednov nazaj zdel neuresničljiv. Ac ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA obvešča cenjene člane, da bo redni občni zbor, v drugem sklicanju danes, 25. aprila 1996 s pričetkom ob 9.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 1 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo Upravnega sveta, prikaz in obrazložitev Obračuna z dne 31. 12. 1995 2. Poročilo Nadzornega odbora 3. Razprava in odobritev Obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1995 4. Odobritev pravilnika za vodenje občnega zbora 5. Odobritev pravilnika za volitve zadružnih organov 6. Določitev sejnine Odbornikom in honorarja Nadzornikom 7. Izvolitev treh elanov Upravnega odbora, celotnega Nadzornega odbora in razsodišča. Ge se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izključno drugega elana. Za vstop v dvorano je obvezno vabilo. ZA ČLANE IZ NABREŽINE IN OKOLICE BO POSKRBLJENO ZA PREVOZ Z ODHODOM S TRGA SV. ROKA, OB 8.50. -|SDGZ / GOSTINSKA SEKCIJA^ Vabilo na tradicionalni gostinski izlet v Veneto TRST - Kot smo poročali že včeraj na straneh tržaške kronike, bo v ponedeljek, 29. aprila tradicionalni strokovni izlet za gostince, njihove sodelavce in prijatelje. Program enodnevnega avtobusnega izleta obsega ogled tovarne sladoleda Šanson v kraju Colognola ai Golli pri Veroni, kosilo v restavraciji Dalla Rosa Alta v kraju San Giorgio di Valpolicella (VR) in ogled kleti Speri v Pedemon-te, S. Pietro in Cariano (VR). Odhod z avtobusom je predviden ob 6.45 z Opčin (trg pred tramvajsko postajo), ob 7.00 iz Nabrežine (trg pred knjigarno Terčon) in ob 7.15 pri vhodu na avtocesto pri Moščenicah (Lisertu) za goriške gostince. Vrnitev je predvidena ob 22. uri. Gostinska sekcija SDGZ toplo vabi k udeležbi in k čimprejšnji prijavi v organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040/362949) ali pri predsedniku goriskih gostincev SGZ Avguštinu Devetaku (0481/882488) za goriške gostince. Na obeh številkah nudijo tudi vse informacije. HHfA ČET PET PON TOR SRE 70,9 15( 55,0 15) V 54,9 15 51,7 155 7,1 X 10 nM 41,0 10 000* 13,1 io; !4,9 io: >0,8 102 3,2 X K Mi ISCO predvideva padanje inflacije RIM - Prve anticipacije o gibanju cen v aprilu kažejo, da je v teku nadaljnje, čeprav skromno upadanje inflacijske krivulje, zavod ISCO pa v svojem konjunktur-nem poročilu ugotavlja, da so perspektive ugodne. Potrjuje tudi upočasnjevanje proizvodnih dejavnosti, kar zadeva javne finance pa meni, da »luknja« V javnih izdatkih ne bo presegla 10 tisoč milijard lir. V takih razmerah, zaključuje ISCO, je znižanje cene denarja vsak dan bolj nujno, še posebno, ker se mora Italija prilagoditi evropskemu trendu na področju obrestnih stopenj. BTPP/02 BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO g Obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1996 in zapadejo 1. februarja 2006. g Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. g Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. g Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno 8,97%. g Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. g Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 26. aprila. g Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1996; ob vplačilu (2. maja) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon. g Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. g Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. g Podrobnejše informacije nudi vaša banka. 24. APRIL 1996 v LIRAH 1 5 S valuta nakupni prodajni g ameriški dolar 1537,00 1577,00 1 nemška marka 1010,00 1037,00 3 francoski frank 298,00 307,00 gf holandski gulden 900,00 927,00 11 belgijski frank 45,80 50,80 g 8 funt Sterling irski Sterling 2323.00 2398.00 2393.00 2473.00 P ll danska krona 261,00 269,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1126,00 1160,00 japonski jen 14,30 14,90 Švicarski frank 1243,00 1280,00 11 avstrijski šiling 143,10 147,50 norveška krona 234,00 243,00 11 švedska krona 227,00 234,00 portugalski escudo 9,80 10,20 španska pezeta 12,00 12,70 § . avstralski dolar 1205,00 1242,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 1 slovenski tolar 11,30 11,80 3 hrvaška kuna 265,00 290,00 24. APRIL 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1540,00 1570,00 nemška marka 1015,00 1033,00 francoski frank 297,00 307,00 holandski gulden 898,00 923,00 belgijski frank 48,91 50,71 funt Sterling 2318,00 2398,00 irski Sterling 2393,00 2488,00 danska krona 261,00 271,00 grška drahma 6,23 6,83 kanadski dolar 1123,00 1158,00 švicarski frank 1247,00 1272,00 avstrijski šiling 142,86 147,36 slovenski tolar 11,40 11,80 24. APRIL 1996 V LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1557,070 — . ECU — 1925,010 — nemška marka — 1023,250 — francoski frank — 302,930 — funt Sterling — 2355,690 — holandski gulden — 914,200 — belgijski frank — 49,798 — španska pezeta — 12,312 — danska krona — 265,330 — irski funt — 2431,520 — grška drahma — 6,432 — portugalski escudo — 9,999 — kanadski dolar — 1146,600 japonski jen — 14,566 — švicarski frank — 1262,520 — avstrijski šiling — 145,450 — norveška krona — 238,080 — švedska krona — 230,950 — finska marka — 323,010 — avstralski dolar 1222,920 12. APRIL 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt Sterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 nizozemski gulden 89.387 89.497 89.607 švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4,8687 4.8787 francoski frank 29.375 29.435 29.495 danska krona 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska peseta 1.1912 1.1952 1.T992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 RAZSTAVA / V PARMI Antološki pregled italijanskega denarja Bankovci in kovanci od leto 1861 do današnjih dni Marsikdo med odraslimi se prav gotovo še spominja kvadratnih in podolgovatih zavezniških okupacijskih lirskih bankovcev, ki so bili v obtoku v Gorici in Trstu in sploh v vsej Italiji v prvih letih po 2. svetovni vojni. Prav tako se bodo naši ljudje spominjali »jugolir«, t.j. bankovcev, ki jih je jugoslovanska vojaška uprava po vojni izdala ter so bili normalno plačilno sredstvo v Coni B, od Idrije in Postojne pa tja do Kopra in Reke. Ljudje bolj v letih, ki so živeli na Kranjskem, se bodo nedvomno spominjali papirnatega denarja, ki je bil v takoimenovani Ljubljanski pokrajini v veljavi do 1943 do 1945, v Času nacistične okupacije. Le srečnejši med starejšimi se bodo spominjali zares velikih bankovcev po 50 in 100 lir, ki so bili pri nas v obtoku pred 2. vojno, med njo in kar nekaj let tudi po njej. Takrat je bilo sto lir kar čedna vsota. Sele kasneje je prišla inflacija in nominala bankovcev je postala občutno večja. nih vojnah zasedla, ali pa v krajih pod italijansko upravo, ki so jih ob raznih priložnostih zasedle vojske drugih držav ter tam seveda izdale svoj denar. Poglejmo kaj se je dogajalo na ozemlju države, ki se je združila leta 1861. Banca dTtalia je od takrat dalje imela emisijsko pravico. Podobno pa sta kljub temu ohranila Banco di Napeli in Banco di Sicilia, ki sta izdajala svoj denar, seveda označen v lirah, tja do leta 1926, pa Čeprav je že leta 1893 Banca dTtalia vzela v svoj delokrog vse emisijske Tudi vse te omenjene bankovce lahko vidimo na razstavi z naslovom »Soldi dTtalia«, ki jo je Guido Crapanzana uredil v Parmi. Razstava je tam že od zadnjih februarskih dni, odprta pa bo še do 5. maja. Priredili so jo v prostorih Fundacije »Cassa di Rispar-mio di Parma«. Gre za antološki pregled denarja, kovancev in bankovcev, ki so bili v obtoku in so še, bodisi na ozemlju italijanske države kot v krajih, ki jih je Italija v svojih osvajal- zavode državic, ki so prej bile na Apeninskem polotoku. Na začetku se-demdestih let prejšnjega stoletja je na tem polju v Italiji veljal pravi kaos. Enotnega denarja ni bilo dovolj v obtoku. Zaradi tega si je že takrat kakšnih 500 malih bank, občin, raznih društev in ustanov pomagalo tako, da je tiskalo, brez vsakega uradnega dovoljenja, svoje bankovce malega formata in majhne vrednosti. Tak denar j seveda krožil le na omejenem območju. Takrat se je zgodilo nekaj podobnega tistemu izpred petnajstih let, ko so pri nas zaradi pomanjkanja drobiža, krožili takoimenovani »miniassegni«. Na razstavi v Parmi je na ogled nekaj sto takšnih lokalnih denarjev iz prejšnjega stoletja. Razstavljeni so seveda vsi bankovci, ki jih je izdala Banca dTtalia. Ko jih vidimo v izložbah, brž ugotovimo, da smo samo v zadnjih petdesetih letih imeli v rokah cel kup najrazličnejših bankovcev, od že omenjenih velikega formata pa do podolgovatih, ki so bili zelo podobni bančnim Čekom. Italija se je v svoji zgodovini šla tudi kolonialistično politiko. Svoj denar, običajno označen, v lokalni valuti, so tiskali v Dodekanezu, v Eritreji in Somaliji, v Abesiniji in Libiji, v Albaniji in še drugod. Med 2. svetovno vojno so svoj denar tiskali v Grčiji. Imeli so že tiskan denar, ki naj bi ga uporabljali takrat, ko bi bili zasedli Egipt in Sudan. Sreča jim ni bila naklonjena. Ko so leta 1941 zasedli Jugoslavijo, so dali okrogli okupacijski žig na dinarje ter takšne bankovce uporabljali v Črni Gori. Tudi D’An-nunzio je v tem oziru imel nekaj povedati takrat, ko je zasedel Reko. Avstrijci so po kobariškem prodoru zasedli Furlanijo in del Veneta. Tiskali so svoj denar, izražen v lirah. Ko so zavezniki med 2. vojno zasedli Italijo in njene kolonije, so naprej uporabljali angleški okupacijski denar (to je veljalo še zlasti v Afriki), potem pa že omenjene AMG lire. Tudi Nemci so takoj po 8. septembru na italijanskem ozemlju uporabljali svoje lire. V uporabi so bili zlasti pri nemških vojakih, enako kot v drugih zasedenih krajih Evrope. Ko je septembra 1943 v jugozahodnem delu Slovenije (Ljubljanska pokrajina) prenehala italijanska uprava, ter so prevzeli skupno upravo nacisti in domobranci, so tiskali poseben denar. Slike na bankovcih so bile vzete iz slovenske folklorne tradicije, besedilo je bilo nemško in slovensko. Tudi v Italiji, kot na Slovenskem, so med zadnjo vojno krožili boni raznih partizanskih edinic. Kar precej jih je na razstavi v Parmi. Med njimi so tudi boni edinic Garibaldi Friuli Osoppo. Na ogled pa je tudi nekaj takšnih bonov fašistične salojske vojske, ki so jih uporabljale posamične edinice. Ker že govorimo o lirah, bi lahko rekli, da na tej razstavi manjkajo podatki o slovenskem partizanskem denarju in bonih, ki so bili izraženi v lirah. Sicer pa tu najdemo že prej omenjene »jugolire«, ki so vec let veljale bodisi v Istri kot v Slovenskem Primorju. Spominih se bomo, da so napisi na njih slovenski, hrvaški in italijanski. Zanimivo je še to, da so vitrine z bankovci opremljene tudi s fotografijami iz Časov, ko je denar prišel v obtok. Tudi dogajanje med NOB na Primorskem je prikazano na slikah. Marko VValtritsch ITALIJA / PODATKI MINISTRSTVA ZA KULTURNE DOBRINE Vse več obiskovalcev italijanskih muzejev V Furlaniji-Julijski krajini zabeležili 25-odstotni porast števila obiskovalcev RIM - Ministrstvo za kulturne dobrine je objavilo podatke o obiskanosti italijanskih muzejev in arheoloških najdbišC, iz katerih izhaja, da sta turizem in kultura nedvomno ena najuspešnejših dejavnosti. V muzejih so leta 1994 zabeležili skupno 24.717.870 obiskovalcev, kar je za 4 odstotke vec kot leta 1993. Največ obiskovalcev kulturnih središč je seveda bilo v Laciju (skoraj 6 milijonov in pol), v Kampaniji jih je bilo le nekaj tisoč manj, v Toskani pa vec kot 4 milijone 800 tisoč. V teh treh deželah so zabeležili 70 od- stotkov vseh obiskov italijanskih muzejev. NajveC obiskovalcev je bilo v arheološkem območju Pompeji (skoraj milijon 800 tisoč obiskovalcev), v galeriji Uffizi v Firencah (nekaj nad milijon obiskovalcev), ter v rimskem Pantheonu (veC kot 950 tisoč obiskovalcev). V Furlaniji-Julijski krajini je leta 1994 bilo 25 odstotkov več obiskovalcev muzejev kot leta 1993. Večji porast so zabeležili samo na Sardiniji (+75%), v Venetu (+33%) in v Kalabriji (+32%). V zadnjih Časih skušajo posodo- biti italijansko kulturno turistično ponudbo: v najkrajšem bo dostopna po Internetu elektronska rekonstrukcija 15 najpomembnejših kulturnih spomenikov iz antičnega Rima. Na Internetovem naslovu http:/-/www.saritel.it/giubile02000/-mirabiha2000/vt bodo med drugim dostopne rekonstrukcije Koloseja, Masencijeve bazilike, Karakalovih term itd. Od prihodnje nedelje bodo rekonstrukcije na ogled tudi na zaslonih računalnikov, ki jih bodo nastavili na nekaterih rimskih mestnih avtobusih. GLEDALIŠČE / SCHMITTOV OBISKOVALEC Čudno srečanje med Bogom in Sigmundom Freudom V tržaški dvorani Rossetti je v okviru še preradodarne ponudbe Deželnega stalnega gledališča, ko se ob koncu sezone naznanjajo še številne predstave obetavnega prvega festivala sodobne dramatike, na sporedu delo mladega francoskega avtorja Erica-Emmanuela Schmitta Le visi-teur (Obiskovalec), ki ga je za to priložnost v italijanski jezik prevedel ugledni Enzo Siciliano z naslovom II visitatore. Delo je leta 1994 v Franciji poželo velik uspeh pri občinstvu in zlasti pri kritikih, ki so takoj navdušeno pozdravili novega avtorja. Prevzelo je tudi režiserja Antonia Calendo, umetniškega ravnatelja tukajšnjega stalnega gledališča, ki je delo uprizorilo v koprodukciji s skupino Plexus T in Stalnim gledališčem iz Cata-nie. V glavni vlogi nastopa Turi Ferro, eden najuglednejših igralcev starejše italijanske gledališke generacije, ob njem pa mladi zvezdnik italijanskega filma Kirn Rossi Stuart. Junaki Schmittove drame niso kar tako. Najprej spoznamo velikega Sigmunda Freuda, ki se na stara leta in že smrtno bolan pripravlja, da bo zapustil Dunaj, potem ko so ga zasedli nacisti. Ustanovitelj psihoanalize, ki je poleg tega še Zid, ni pogodu novim gospodarjem, ki ga skušajo z raznimi šikaniranji prisiliti k odhodu. Ko nekega večera odpeljejo hčer, se v Freudovo stanovanje skozi okno prikrade skrivnosten mladi mož. Obiskovalec presenetljivo veliko ve o Freudu; o njegovem delu, a tudi o njegovi preteklosti in celo o njegovi prihodnosti. Je to morda mitoman, ki je pobegnil iz bližnje norišnice in ki ga išče tudi policija, ali le hudomušnež, ki je izbral nepravi C as za svoje norčije, je to morda duh, angel, demon? Avtor gledalcu ne pusti nobenega dvoma: to je sam Vsemogočni, ki se je utelesil pred prepričanim ateistom. Na prvi pogled se zdi zamisel dokaj briljantna in transgresivna, saj se utelešeni bog celo norčuje iz svojih pritlehnih fizioloških potreb, vendar iz dialogov veje neizbrisni dej a vu, Ce naj uporabimo freudovski izraz v avtorjevem jeziku. Tako je predstava, v kateri je Čutiti solidni rezijski prijem Antonia Calende, sicer dobro izpeljana, vendar se gledalec ne more znebiti vtisa, da je vse to že slišal in videl. Turi Ferro, ki je tudi fizično podoben Freudu, je seveda neoporečen v vlogi starega moža, ki je na koncu življenjske poti spet postavljen pred trdo preizkušnjo. Kirn Rossi Stuart, ki mu je vsekakor šteti v Čast, da se kljub priznani filmski slavi hoče pomeriti tudi v gledaliških nastopih v živo, je vseskozi prepričljiv v vlogi hudomušnega, ironičnega boga, ki se pojavi v svetu v enem najhujših obdobij človeške zgodovine v elegantnem fraku s ca-rodejskim cilindrom. V stranskih vlogah nastopata še Sabina Vanucchi kot Freudova hci in Sergio Tardioli kot pokvarjeni gestapovec. Realistična scena Bruna Bonincontrija učinkovito prikazuje Freudovo sobo, kakršno imamo vsi v mislih. Na realizem so ubrani tudi kostumi Ele-ne Mannini. (bov) Kim Rossi Stuart Dolga pot do kratkega intervjuja Prejšnjo soboto je bilo v gledališču Rossetti toliko najstnic, kot najbrž že dolgo ne. Tudi tiste, ki ponavadi ne hodijo v gledališče, so tokrat napolnile vežo, kjer je bilo vse pripravljeno za srečanje glavnih interpretov dramskega dela II Visitatore (Obiskovalec) s tržaškim občinstvom. Najstnice pa niso prišle zaradi odličnega Turija Ferra, ki je enkratno odigral vlogo Sigmunda Freuda; tudi ne zaradi režiserja Antonia Calende. Prišle so zaradi njega - lepega Kima Rossija Stuarta. Potem ko so se oboževalke posedle in so prve srečnice že dobile avtogram, je srečanje potekalo po običajni matrici neformalnega pogovora. Bolj kot briljanstnost mladega zvezdnika je izstopala ljubezen, globoka navezanost do gledališča, ki jo je izrazil Ferro. Vprašanja pa so starega mojstra le beZno oplazila: bila so namenjena njemu, Kirnu, idolu vseh tistih, ki sanjajo o svoji prvi ljubezni. Predvsem je bilo zanimivo slišati, zakaj je Rossi-Staurt začasno zapustil film in se posvetil gledališču: sam je mnenja, da mu odrske deske dajejo vec možnosti in širine kot filmsko platno, ki se v Italiji poleg vsega klavrno trže. Po teh “uradnih” izjavah smo skušali Se mi iztržiti kaj ekslu-zivnega iz postavnega mladeniča. Pa ni bilo lahko. Oboževalke so se takoj strnile v jeklen obroč, nekatere oborožene s fotografskimi aparati, druge s papirji in svinčniki. Redarji so se namučili, preden jim je uspelo iztrgati nebogljenega Kima, ki je z občudovanja vredno umirjenostjo delil nasmeške in avtograme. Potem ko sem se predstavila, so me organizatorji potisnili v nek kot in mi rekli, naj počakam tam. Res so Cez nekaj minut prav tam mimo odvlekli mladega igralca in mene povabili, da sledim manjši skupinici v zakulisje. Tja je kaj kmalu pridrvelo dekle, ki si je objokano izprosilo fotografijo z ljubljenim Kirnom. On je privolil. Res je prijazen, o tem ni dvoma. Upala sem že, da pridem končno na vrsto jaz. Pa sem spoznala, da se je za intervju prijavila veliko pred mano novinarka Piccola. Z zvezdnikom sta se zaprla v sobico. To je bila zame priložnost, da pokramljam s skupinico oboževalk, ki so medtem vdrle skozi zasilni izhod. Kaj vam je všeC na njem? »Vse, vse!« Se vam zdi res tako dober igralec? »Krasen, krasen!« Gasilci so zahtevali, da se dekleta umaknejo s stopnic. Neki punci je postalo slabo. Prine- sli so ji kozarec vode. Novinarka Piccola je medtem opravila. Sedaj sem pa jaz na vrsti!!! »Samo eno vprašanje, lepo vas prosim. Gospod Stuart se mora pripraviti na nastop.« Odgovorna za tisk je bila sicer prijazna, toda neizprosna. Ni kaj, skrbeti mora za svojega varovanca. In sedaj h kratkemu, toda zasluženemu intervjuju. Kim Rossi Stuart me je povabil, naj vstopim, me pospremil v kot, kjer ni bilo ravno blazne gužve, in se mi nasmehnil: »Prosim, kar vprašaj...« Jaz sem se odkašljala, požrla slino in z najbolj resnim in prosfesionalnim tonom, kar jih premorem, vprašala sledeče: Gospod Stuart, prej ste med srečanjem rekli, da vam ni všeC zvezdništvo, da neradi stavite na videz. Vem pa, da sodelujete pri kampaniji proti Aidsu, kjer skušate prav preko svoje podobe vplivati na obnašanje mladih. Mislite res, da ste do take mere zvezdnik, da jih lahko v pozitivnem ali negativnem smislu pogojujete? In odgovor: »Menim samo, da bi moral vsakdo, ki ima možnost spregovoriti preko medijev, izkoristiti to priložnost. Torej... Vsaj meni bi bilo to všeč, ce ne drugo, za svojo osebno rast. Ce me vprašuješ, ali lahko dosežemo kak uspeh... Mislim, da je tako. Vec nas daje informacije, ki pospešujejo rast in zavest mladih, bolje je.« Tu se konca naš intervju. Dolg res ni, to priznam. Presodite vi, Ce se je splačalo za to prerivati, Čakati in se potiti v tesnem zakulisju... Matejka Grgič JAPONSKA / VČERAJ SE JE V TOKIU ZAČEL »PROCES STOLETJA« NOVICE Vodja zločinske sekte Shoko Asahara se ne kesa Dvanajst tisoč oseb v vrsti za 50 mest ki so jih namenili občinstvu TOKIO - Ob strogih varnostnih ukrepih se je vCeraj v japonski prestolnici zaCel proces proti Shoku Asahara, vodji sekte Aum Shinrikyo (Vrhovna resnica), ki je odgovorna za atentate z živčnim plinom na tokijsko podzemno železnico marca 1995. Takrat je dvanajst oseb izgubilo življenje, 5.500 pa jih je bilo močno zastupljenih. Asahara, ki je zbral 17 obtožnic, med njimi obtožbo za pokol, tvega skupaj z drugimi dvanajstimi voditelji svoje sekte smrtno kazen z obešenjem. Prvo dejanje procesa se bo končalo danes, na dokocno razsodbo pa bo treba Čakati približno deset let. Neobudisticna sekta Shoka Asahare, ki je hotela do leta 1997 povzročiti konec sveta z uporabo kemijskega in bakteriološkega orožja, je bila razpuščena decembra lani, veliko izmed njenih deset tisoč privržencev pa se je zateklo v tujino. VeC kot 430 elanov sekete je končalo za rešetke pod obtožbo umora, ugrabitve in proizvajanja najraznovrstnejše-ga orožja. Proces se je zaCel vCeraj ob 10. uri po krajevnem Času na tokijnskem okrožnem sodišCu, ki stoji v neposredni bližini cesarske palače. V noči na sredo se je pred sodiščem nabrala vrsta več kot dvanajst tisoč oseb (na posnetku AP) , ki so si želele zagotoviti enega izmed komaj 50 občinstvu namenjenih sedežev. Ti so bili razdeljeni z žrebom, ki ga je izvedel računalnik. Televizijske kamere nimajo vstopa v sodno dvorano, zato so se mediji za »proces stoletja« vrgli v pravo domišljijsko tekmo. Javna mreža NHK pokriva dogodek s 120 poročevalci, medtem ko jih je zasebna Fuji TV angažirala kar 1.150 in si namesto prenosa prvič omislila fiktivni »Virtual motion system«. Shoko Asahara se na procesu, na katerega je prišel oblečen v sinjo tuniko, ni hotel izraziti niti za krivega in niti za nedolžnega. »Moje duševno počutje je po aretaciji enako kot prej. Odslej ne nameravam veC govoriti,« je skopo izjavil. Po pričevanju neke novinarke se je zdel precej živčen in odsoten, kar naprej si je praskal dolgo brado. Kako se bo usmeril proces ob njegovem molku, za zdaj nihče ne upa ugibati. Trupla so sežigali v mikrovalovni peči Seznam obtožb, ki so jih sodniki izrekli za vodjo sekte Vrhovna resnica: - pokol s plinom sarinom v tokijski podzemni železnici 20. marca 1995, ki je terjal 12 mrtvih in 3.796 močno zastrupljenih žrtev; - umor lekarnarja Kotara Ochida 30. januarja 1994 in sežig njegovega trupla v mikrovalovni pečici; - nezakonita proizvodnja thiopentala (seruma resnice); - pokol s sarinom v Matsumotu 27. junija 1995 (7 mrtvih in 144 poškodovanih); - ugrabitev in umor notarja Kiyoshija Kariya februarja 1995; - umor odvetnika Tsutsumija Sakamote, njegove žene in 1-letnega sinka novembra 1998; - zadavljenje nekega člana sekte februarja 1989; - izgradnja nezakonitega obrata za proizvodnjo sarina v Kamikuishikiju; - nezakonita proizvodnja pušk, mamila LSD in drugih kemijskih snovi; - umor nekega elana sekte, ker naj bi bil vohun, in poskus umora drugega elana decembra 1994; - poskus umora elana sekte januarja 1995; - zadavljenje elana sekte in sežig trupla v mikrovalovni pečici leta 1994; - poskus umora nekega odvetnika s plinom sarinom leta 1994. večjega uspeha je ime- geni, prepevali la neobudisticna sekta »Shoko, Shoko.« Vrhovna resnica na Ja- Asahara, ki ima danes • ponskem 10.tisoč pri- 41 let, jim je prodajal staSev, predvsem ml a- sanje v zameno za dih in zelo mladih, ki njihovo premoženje, so se zbirali v 30 se- Asahariju, ki je napol dežih. Razpolagala je s slep, v mladih letih ni kapitalom okrog 400 uspelo oprpviti izpi-milijard lir, podružni- tov za vpis na univer-ce pa je imela v New zo, zato se je posvetil . Torku, Bonnu, Sri trgovanju z zelišči in j banki, predvsem pa v končal tudi v zapor. Rusiji, kjer je Stela veC Leta 1990 je kandidi-kot 30 tise pristašev, ral na političnih volit-Zveze na zelo visoki vali, kjer je pogorel, ravni je imela predv- dve leti kasneje pa se I sem v Moskvi, v Sever- je odločil za oborožen ni Koreji in seveda tu- boj, s katerim naj bi j di v Tokiu, posebno v spremenil svet. Nore ! vrstah armade. sanje, ki jih je prodajal To so bili Časi, ko so mladim, so se zdaj elani sekte, pogosto razblinile. Pma 'Pmncmmp v vlogi PARIZ - Nelly Viennot, 34-letna tajnica iz Poi-tiersa, si je nedvomno zagotovila ugledno mesto v francoski nogometni zgodovini. Kot prvo žensko so jo namreč imenovali za stransko sodnico na tekmi francoske prve nogometne lige med ekipama Pariš Saint-Germaina in FC Martiguesa. Normandijko, mater 20-meseCne hčerke, je oCe, sicer znan nogometaš v regionalnem prvenstvu, že v njeni mladosti "okužil" z nogometom. Nominirali so jo tudi za sodnico na olimpijskih igrah v Atlanti. VBTilx3bvefyišč€$o novega rabijo HARARE - Vlada Zimbabveja mrzlično išCe novega državnega rablja, saj je prejšnji po 14 letih predanega izvrševanja svoje dolžnosti umrl naravne smrti. »Zaradi narave dela, ki ne prenese zamujanja, moramo novega rablja najti cim prej,« je državni agenciji Žana sporočil pravosodni minister Emmerson Mnangagvva. V zadnjih Šestih mesecih sta bila v Zimbabveju ubita dva kriminalca, približno sto zapornikov pa Čaka na izvršitev smrtne kazni. Vieiiiomski-tikrepf za zaščito slonov HANOI - Vietnamske oblasti so se odločile za oblikovanje posebnih enot za "zaščito slonov", ki bodo v planinskih vaseh varovale te živali pred divjimi lovci. Namestnik ministra za poljedelstvo in razvoj vasi Nguyen Quang je dejal, da bo Vietnam v ta projekt v naslednjih treh letih vložil 600 tisoC dolarjev. Strokovnjaki, ki skrbijo za zaščito živali, menijo, da je v Vietnamu ostalo le se približno 300 slonov, medtem ko jih je na tem področju leta 1970 živelo med 1500 in 2000. Trdijo, da je izginjanje slonov posledica nekontroliranega sekanja gozdov in širjenja poljedelstva, nezakonitega lova ter dolgoletne vojne. Projektu zaščite slonov je delno pomagalo znamenito podjetje, ki proizvaja škotski viski (J&B), dogajal pa se bo predvsem na mejnih področjih, ki se raztezajo ob Kambodži in Laosu, kjer sloni Se niso ogroženi. S tem projektom naj bi ljudje spoznali, kako pomembni so sloni zanje in njihovo življenjsko okolje. Projekt naj bi zajemal tudi zaščito gozdov pred sekanjem, oblikovanje enote za "zaščito slonov" ter gradnjo električnih ograj, ki bi slonom preprečevale svoboden prehod. V Turčiji prepovedali "Malega princa" ISTANBUL - Turkso sodišče je izdalo ukaz o prepovedi najnovejšega turskega prevoda otroške knjige "Mali Princ", ker žali utemeljitelja moderne Turčije Mustafo Kemala Ataturka, je danes povedal izdajatelj knjige. Sodišče se je za prepoved odločilo zato, ker je založba Nehir v knjigo uvrstila nekaj do sedaj Se neobjavljenih odlomkov, v katerih je avtor knjige Antoine de Saint-Exupery imenoval Ataturka "turški diktator" in kritiziral njegove reforme. Vsi dosedanji prevodi so te pripombe izpuščali. NEW YORK / JACKIINA ZAPUŠČINA NA DRA2BI_ Nad vsakim pričakovanjem NEW TORK - Prvi dan dražbe, na kateri bo do petka avkcij-ska hiša Sotheby‘s prodajala del zapuščine Jacqueline Kennedy Onassis, je bil eden od gugalnih stolov pokojnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja prodan za rekordnih 442.500 dolarjev, kar je 90-krat veC od izklicne cene. Stol iz hrastovine, eden od mnogih, v katerih je sedel Kennedy, kadar je imel bolečine v hrbtu, ki so bile posledica igranja rugbyja na univerzi in poškodb med II. svetovno vojno, je postal neke vrste simbol njegovega predsednikovanja. Znameniti stol, narejen v Severni Karolini, je le eden od 71 predmetov, ki so jih prodali na dražbi za skupno 4, 5 milijona dolarjev. Do petka naj bi prodali vseh 1298 predmetov, za katere so pri Sothebyju pričakovali, da bodo iztržili od 3, 3 do 4, 6 milijona dolarjev. Po besedah predsednice Sothebyja Diane King je izkupiček že prvi dan presegel vsa pričakovanja. Poleg omenjenega stola so prodali tudi gugalnega konja, na katerem se je v Beli hiši igrala Kennedyjeva hčerka Caroline, antični otroški stol z višjimi nogami, v katerem je za mizo sedel John Kenendy Jr. in sliko, ki jo je narisal portretist John Singer Sargent. Otroški stol so prodali za 85 tisoC dolarjev, Čeprav so pri Sothebyju pričakovali, da bodo zanj iztržili le od dva do tri tisoC dolarjev. Prav toliko je kupec plačal za gugalnega konja. Jutri bodo na dražbi prodali še en, skoraj identičen stol; predsednik Kennedy je namreč imel v vseh svojih rezidencah tudi gugalni stol, zato naj bi jih bilo skupaj osem. Vendar pa stol ni bil naj dražje prodani predmet - to je bila iz orehovega lesa narejena omara za shranjevanje cigar in tobaka, ki jo je predsednik Kennedy leta 1961 dobil v dar od komika Miltona Berla. Njena vrednost je bila ocenjena na 2000 do 2500 dolarjev, vendar pa je Marvin Shanken, urednik in izdajatelj revije Cigar Aficio-nado, zanjo odštel kar 574.500 dolarjev! »Bil je velik predsednik in velik ljubitelj cigar,« je svoj nakup komentiral Shaken, ki je v Kenendyjevi predsedniški kampanji leta 1960 delal kot prostovoljec. Desetkrat vec od pričakovane vsote - 134 tisoč dolarjev, so na dražbi iztržili tudi za fotelja v stilu Ludvika XIV, ki sta bila v Beli hiši v času Kennedyjevega predsednikovanja, slika Glava Arabca slikarja Sargenta pa je bila prodana za 222.500 dolarjev, kar je za skoraj dvakrat vec od pričakovane vsote. V dvorani Sothebyja v New Torku na vzhodnem delu Manhattna se je zbralo veliko . premožnih potencialnih kupcev I 1298 predmetov, ki so bili v lasti vdove nekdanjega predsednika in tudi grškega ladijskega mogotca Aristotela Onassisa. Jacqueline je za rakom umrla le- j ta 1994. Se pred začetkom draž- j be so pri Sothebyju po telefonu in faksu dobili vec kot 80 tisoč j ponudb za nakup njene za- j pušCine. V skladu z željo Jacqueline j Kennedy Onassis sta dražbo -Sothebyju zaupala njena otroka John Kennedy Jr. in Caroline ; Kennedy Schlossberg, ki sta del j materine zapuščine, predvsem j predmete zgodovinske vredno- j sti, podarila John F. Kennedy I Library Foundation iz Bostona. Novi »yeomani« Philip Parker, Trevor Hughes in Andy Thompson so trije novi elani posebnega 40-članskega odreda, katerega naloga je, da skrbi za varnost tako imenovanega Londonskega stolpa in da istočasno tudi vodi turiste po tem tradicionalnem turističnem objektu. Člani tako imenovanih »yeomanov« morajo imeti za sabo dolgo in Častno kariero v britanskih oboroženih silah. Odred yeomanov so ustanovili leta 1486 in v tisti Cas sega oblika uniforme, ki jo nosijo. SVET Četrtek, 25. aprila 1996 Srbski general na prostosti HAAG (Reuter, dpa) - Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije je včeraj iz zdravstvenih razlogov pogojno izpustilo generala vojske bosanskih Srbov Djordja Djukiča (na sliki v sredini, telefoto: Reuter). Obtožnica proti generalu ostaja; sodišče se je za izpustitev odločilo iz človekoljubnih nagibov, ker ima general Djukič raka na trebušni slinavki. Pri tem so se sodniki zgledovali po presedanih nurnberškega in tokijskega sodišča za vojne zločine v drugi svetovni vojni. Nizozemski zdravniki, ki so pregledali Djukiča, obtožencu napovedujejo samo še nekaj tednov življenja. Predsedujoči sodnik Claude Jorda je zavrnil prošnjo za umik obtožnice zaradi domnevnega pomanjkanja dokazov, ki so jo na sodišče naslovili Djukičevi odvetniki. Obtoženec mora haaškemu sodišču redno sporočati po- datke o svojem zdravstvenem stanju in se, če se mu zdravje izboljša, zglasiti na obravnavi. Država, v kateri bo bival, mora prav tako upoštevati vse morebitne zahteve mednarodnega sodišča. Djukičev sin Aleksandar je na sodišču prebral pismo svojega očeta, v katerem general sodnike prosi, da ga operejo suma storitve vojnih zločinov. »Ce me boste izpustili samo iz zdravstvenih razlogov, bom umrl kot zločinec,« pojasnjuje Djukič. General je že na prvem zaslišanju povedal, da se ne čuti krivega, zato je tudi zdaj zagotovil, da bo, če se bo pozdravil, prišel nazaj v Haag tti dokazal, da ni kriv za dejanja, ki mu jih očita obtožnica. V zaporih haaškega sodišča tako zdaj ostajajo samo še trije obtoženci in dve priči. Naslednji proces, ki bo potekal proti bosanskemu Srbu Dušku Tadiču, se začne 7. maja. KRIZA NA JUGU LIBANONA Izrael stopnjuje boj proti civilistom Christopher je znova zaman obiskal Asada BEJRUT (Reuter, B. Ž.) - Ameriški državni sekretar Warren Christopher, ki je včeraj nadaljeval svoje mirovniško popotovanje od Jeruzalema do Damaska, je poudaril, da je prišel čas, ko bo treba najti rešitev. S tem so se strinjali tudi v Izraelu; dejali so, da so že bližje sporazumu o premirju. Toda izraelska vojska ravna prav nasprotno, saj je včeraj po poročilih mirovnih sil ZN začela vojno proti nedolžnim civilistom. VVarren Christopher se je včeraj v še enem od svojih poskusov, da bi ustavil obstreljevanje med Izraelom in Hezbo-lahom, vnovič srečal s sirskim predsednikom Hafezom Asadom. Ameriški državni sekretar je opozoril na potrebo po čimprejšnjem podpisu mirovnega sporazuma. »Napočil je čas za dosego sporazuma. Upam, da ga bodo vse strani kmalu dosegle, saj se z vsakim zamujenim dnem poveča nevarnost za civiliste na obeh straneh meje,« je dejal Christopher, ki si prizadeva doseči soglasje o eno stran dolgem sporazumu, ki naj bi predpisal pravila ravnanja na libanonsko-izraelski meji. Ko so izraelskega pre- miera vprašali, ali verjame, da si Asad res želi ustavitve bojev v južnem Libanonu, je odgovoril, da sirski predsednik ni pobudnik spopadov. Po Peresovem mnenju za vsem stoji Iran. Izraelski premier, ki se bori za vnovično izvolitev, je še poudaril, da Izrael ne bo popuščal Hezbolahovim zahtevam, dokler vse strani ne bodo podpisale mirovnega sporazuma. Neki Hezbolahov predstavnik pa je dejal, da ta proiransko usmerjena organizacija ne namerava sprejeti kompromisa. »Izraelcem svojih želja z vojaško silo ni uspelo uresničiti in ne nameravamo dopustiti, da bi jim to uspelo po diplomatski poti,« je dejal omenjeni predstavnik. K umiku izraelske vojske je v Združenih narodih pozval tudi libanonski predsednik Elias Hravi. »Kako lahko Izrael opraviči požiganje naše dežele in pobijanje naših ljudi? Kako lahko izraelsko ljudstvo, ki je bilo nekoč žrtev Auschwitza in Tre-blinke, sprejme pokol več kot stotih nedolžnih civilistov?« se je spraševal Hravi, ki je obljubil, da bo Libanon takoj po umiku izraelske vojske na svojih južnih mejah zagotovil varnost. Pripadniki mirovnih sil ZN (UNFIL) so sporočili, da je izraelska vojska začela boj proti civilistom v okolici južnoli-banonskega pristanišča Tir. Izraelci so namreč poškodovali vodovod, humanitarnim konvojem pa so z bombardiranjem cest preprečili dostop do pomoči potrebnih civilistov. »Ljudi hočejo izstradati,« je dejal predstavnik UNFIL Mikael Lindvall in dodal, da utegne imeti takšno početje hude posledice. NOVICE ANALIZA Zagreb in Teheran naj bi sklenila tajni sporazum VVASHENGTON (STA) - New York Times je včeraj zapisal, da sta Hrvaška in Iran decembra lani sklenila skrivni sporazum o vojaškem sodelovanju, in sicer o dobavi iranskih raket Bosni in Hrvaški. Poleg oskrbe z raketami zemlja-zemlja sporazum predvideva izmenjavo iranskega in hrvaškega vojaškega osebja, nadaljuje časnik, ki se sklicuje na visoke hrvaške predstavnike in zahodne diplomate v Zagrebu. Sporazum je po podpisu daytonske-ga sporazuma blokiral Washington, potem ko so v ZDA izvedeh za dogovor, trdijo omenjeni viri. Hrvaška je med vojno v BiH dovolila Iranu, da je kljub embargu mednarodne skupnosti na prodajo orožja uporabljal njeno ozemlje za oskrbovanje bosanske vladne vojske. Prekinitev sodelovanja med beograjsko in podgoriško TV BEOGRAD (STA) - Beograjska televizija se je odločila, da ne bo več prenašala podgoriškega TV dnevnika, na kar so se nemudoma odzvale opozicijske stoanke. Opozorile so, da se je nekaj podobnega dogajalo pred leti, ko so z beograjskih ekranov umaknili televizijska dnevnika iz Slovenije in Hrvaške. Neuradni viri trdijo, da je do prekinitve sodelovanja med beograjsko in podgoriško televizijo prišlo po spom med Miloševičevo soprogo Mirjano Markovič in črnogorskim premierom Dukanovi-čem oziroma po podpori, ki so jo črnogorski mediji izrazili guvernerju NBJ Avramovitiu v spom z zvemo vlado. Rugova o incidentih na Kosovu BRUSELJ (STA) - Predsednik Demokratične zveze Kosova Ibrahim Rugova je v pogovom za včerajšnjo številko belgijskega dnevnika Le Soir izjavil, da so zadnji incidenti na Kosovu, v katerih je bilo ubitih pet Srbov, morda »provokacije oboroženih srbskih skrajnežev«. Rugova, ki se mudi v Bmslju, kjer je včeraj obiskal Evropsko komisijo, je ocenil, da priznanje ZRJ s strani EU ni pozitivno, ker bo Srbija po normalizaciji odnosov z EU politično in gospodarsko močnejša, kar lahko še poveča nasilje na Kosovu. »Proces normalizacije je treba nujno povezati s pridobitvijo jasnih zagotovil srbskih oblasti v zvezi z vprašanjem Kosova,« zahteva Rugova. Ifor prepovedal polete vojski BiH SARAJEVO (STA) - Poveljstvo Iforja je na osnovi odločitve poveljnika Michaela VValkerja prepovedalo vse polete za potrebe vojske BiH. Predstavniki bosansko-hercegovske vojske so namreč 21. aprila zahtevali dovoljenje za štiri polete, ki naj bi jih izvedli v sklopu proslave dneva vojske BiH ter vojaške parade istega dne v Bihaču. Predstavnik Iforja je povedal, da so bili ti poleti odobreni, vendar je vojska BiH brez dovoljenja opravila še dva poleta. Ifor je to potezo ocenil kot strogo kršenje odredbe o nadzora zračnega prostora nad BiH in vojski BiH do nadaljnjega prepovedal vse polete. VVashington nagrajuje diktatorja NEVV YORK - Ameriška in izraelska vlada sta iz spopadov v Libanonu s skupnimi močmi ustvarili nekaj pomembnih in trajnih rezultatov - sleherni od teh pa je bil škodljiv za vojaški, politični, pa tudi človeški interes v vseh treh državah. Vztrajno poudarjanje Washingtona in Jeruzalema o vpletenosti Sirije, njuna nesposobnost, da bi Siriji pripisala odgovornost za izstreljevanje raket He-zbolaha na Izrael ter »podajanje kljuke« najvišjih ameriških predstavnikov v Damasku so pripomogli le h krepitvi moči naj večjega skupnega sovražnika ZDA in Izraela - sirskega predsednika Hafeza Asada. Vse našteto pa je hkrati še zacementiralo Asadovo zasedbo Libanona in trpljenje Libanoncev. Podpis mirovnega sporazuma s Sirijo je postal najpomembnejši cilj ZDA in Izraela, pri Čemer sta VVashington in Jeruzalem pripravljena celo nagraditi diktatorja, ki spodbuja vojno, kar seveda zmanjšuje možnosti za stabilno prihodnost na Bližnjem vzhodu. Stabilnost v tem delu sveta namreč temelji na mirnih odnosih med Izraelom in nekaterimi njegovimi arabskimi sosedami - predvsem Palestinci, Jordanci in Egipčani. To predstavlja edini smiseln cilj, v nasprotju s Čudežem v podobi regionalnega mirovnega sporazuma, s katerim sta obsedeni sedanji vladi v ZDA in Izraelu. Billu Clintonu in Simonu Peresu je uspelo storiti tudi tisto, čemur so se ameriški predsedniki in izraelski premieri vztrajno izogibali - da so »pravico« političnega posredovanja na Bližnjem vzhodu dobile tudi Rusija, Francija in druge države, ki ši želijo tesnejših stikov z Arabci. Krono tem prizadevanjem pa so dale ZDA, in sicer s povabilom Sirije k posredništvu med Iranom - sirskim partnerjem v podpihovanju vojne v Libanonu. V Libanonu potekata dve vojni. Tisto, v kateri se Izrael spopada z gverilci Hezbolaha, so z obstreljevanjem izraelskih civilistov začeli slednji, Peres pa je ogenj moral vrniti, saj se zaveda, da bi bil v nasprotnem primera poražen na majskih volitvah. Druga vojna, ki je Washington in Jeruzalem ne priznata, pa je vojna, ki jo za izčrpanje vojaške in politične moči Izraela - s pomočjo Irana in gverilcev Hezbolaha, ki jih Teheran oborožuje in poveljuje - bije Sirija. Zmaga Sirije je v tej vojni očitna, njene korenine pa sežejo v leto 1976, ko je Damask zasedel Libanon, za kar pa se svet trenutno ne zmeni; prav nasprotno, ZDA in Izrael sta minula štiri leta te korenine pridno zalivala. Po zmagi laburistične stranke leta 1992 sta Izrael in ZDA stopila na tradicionalno pot do katastrofe, na kateri sta popustila diktatorskemu, terorističnemu in sovražnemu narodu, ga opogumila in okrepila. Izrael je Siriji v zameno za mirovni sporazum ponudil Golansko planoto, Čeprav so prejšnje laburistične in Likudove vlade opozarjale, da bo to ogrozilo izraelsko varnost. Odgovornost za vse naštete preobrate gre pripisati laburistom, čeprav ne gre spregledati, da je Amerika Jeruzalem spodbujala, naj Sirijo obravnava kot odgovornega mirovnega partnerja, hkrati pa je Wash-ing-ton sirski narod označil za terorističnega. Asadu je pri tem uspelo to, kar je poskušal Sadam Husein - zasesti sosednjo državo. Kazen za to ni bila vojna, ampak obiski ameriškega predsednika in državnega sekretarja. Clinton in Peres lahko popravita škodo, ki sta jo naredila s podelitvijo zmage v Libanonu sirskemu diktatorju, in sicer tako, da glasno razkrijeta Asadovo preteklost - agresijo v Libanonu, terorizem doma in v tujini- ter umakneta ponudbo o predaji Golana in hkrati Sirji jasno povesta, naj se vrne, ko se ho hotela pogovarjati o mira in stabilnosti, ne o vojni in podkupninah. A. M. Rosenthal, NYT VOJNA V ZAKAVKAZJU Dudajeva bo nasledil Jandarbijev GROZNI (Reuter, dpa) - Včeraj sta tako ruski generalštab kot poveljstvo Čečenskih upornikov potrdila vesti, da je Džohar Dudajev res mrtev. Soborci in najožji sorodniki so ga včeraj zjutraj pokopali nekje na jugu CeCenije. Zelimhana Jandarbijeva je za naslednika Dudajeva potrdil tudi vojaški svet upornikov. Smrt svojega voditelja sta potrdila tudi eden najpomembnejših vojaških poveljnikov čečenskih upornikov Samil Basajev in čečenski pogajalec v Moskvi Vagap Tutakov. Poveljnik ruskih sil v Čečeniji, general Vjaceslav Tihomirov, je zanikal, da bi letalstvo v noči z nedelje na ponedeljek napadlo vas Gehi Cu, kjer se je takrat nahajal Dudajev. Dru- gačne podatke pa je agenciji Itar-Tass posredoval neki visoki predstavnik notranjega ministrstva. Po njegovih besedah naj bi se vojska odločila za maščevalno akcijo zaradi čečenskega napada na vojaški konvoj, v katerem je bilo ubitih 53 Rusov. V letalskih napadih na Sest poveljniških mest naj bi bilo ubitih več kot 200 Čečenskih upornikov. Predstavniki vojske kljub temu trdijo, da jim je informacijo o smrti čečenskega voditelja šele včeraj posredovala obveščevalna služba. Ruski predsednik Boris Jelcin, ki se je nameraval z Dudajevom prek posrednika pogajati o ustavitvi spopadov v Čečeniji, je Se vedno prepričan, da bo konflikt mogoče rešiti mirno. »Mir v Čečeniji Ruski »oboroženci« se pripravljajo tudi na predrzne čečenske teroriste (Reuter) bomo dosegli z Dudajevom ali brez njega,« je dejal ruski predsednik. Podobno izjavo je dal tudi ruski premier Viktor Cer-nomirdin: »Večkrat sem povedal, da sem pripravljen na pogovore z vsakim, ki si bo prizadeval za vzpostavitev miru v Čečenski republiki.« Opazovalci menijo, da bo reševanje Čečenske krize zdaj še težje, saj je Jandarbijev znan kot zagovornik trde struje, ki nasprotuje pogajanjem z Moskvo. Boji pa se nadaljujejo. Najbolj vroče je na jugozahodu CeCenije pri vasi Orehovo, ki jo je ruska vojska vso noC obstreljevala s težkim topništvom. Uporniki so po poročilih agencije Interfax napadli ruske sile pri kraju Stari Ackoj, streli pa so odmevali tudi v prestolnici Grozni, vendar naj bi bili ti le posledica proslavljanja ru- skih vojakov zaradi smrti Dudajeva. Mednarodna javnost je vCeraj po dolgem Času spet opozorila na nadaljevanje konflikta v Zakavkazju. Komisija Združenih narodov za človekove pravice je v posebni resoluciji od Rusije zahtevala takojšnjo ustavitev bombardiranja civilnih naselij v Čečeniji, začetek političnega dialoga in izvedbo demokratičnih volitev v uporni kavkaški republiki. PORTRET Zagrizeni sovražnik Moskve ne bo popuslil niti za ped MOSKVA (Reuter) - Zelimhan Jandarbijev, podpredsednik samooklicane Republike Ičkerija, ki je po smrti Dudajeva prevzel mesto voditelja Čečenskih upornikov, je pisatelj in trdovraten nasprotnik sporazumevanja z Moskvo. Samil Basajev, ki je le nekoliko manj priljubljen kot Dudajev, je imel glede Jandarbijevega imenovanja nekaj pomislekov, a se je končno le odločil, da bo spoštoval določila ustave Republike Ickerije. Jandarbijev je bil elan sovjetskega združenja pisateljev in je v Čečeniji deloval kot svetovalec za literaturo. V politiko je vstopil leta 1990, ko je Sovjetska zveza začela razpadati. Takrat je ustanovil Vajnaško demokratično stranko (Vajnahi so etnična skupina, kateri pripadajo tudi CeCeni), ki se je zavzemala za neodvisnost CeCenije. Jandarbijev je igral ključno vlogo tudi pri ustanavljanju Kongresa Čečenskega ljudstva, gibanja, ki ga je ruski parlament tedaj toplo pozdravil. Ta kongres je preklical vso lokalno zakonodajo iz obdobja Sovjetske zveze in na Celo CeCenije postavil Džoharja Dudajeva. Po mnenju strokovnjakov je imel Jandarbijev največ zaslug, da so se malodane vsi CeCeni, tradicionalno razdeljeni v veC klanov, združili pod okriljem Dudajeva. Avgusta 1991 je Jandarbijeva, ker naj bi v Groznem pripravljal demonstracije proti puCu pripadnikov trde linije, ki so v Moskvi začasno izolirali tedanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova, za krajši Cas priprl KGB. Aprila 1993 je Dudajev Jandarbijeva postavil na mesto svojega namestnika in ga imenoval za glavnega ideologa čečenskega odpora. »Bil je, in je še vedno, predan privrženec Čečenske neodvisnosti,« je zapisala tiskovna agencija Itar-Tass. Ruski dnevnik Nezavisimaja Gazeta pa ga je opisal kot skrajneža, ki nasprotuje vsakršnim pogajanjem z Rusijo. Jandarbijev je ob mskem napadu na Grozni v začetku leta 1995 svojemu šefu Dudajevu vseskozi zvesto stal ob strani. Nekateri mediji so celo poročali, da je bil drugi Človek na ruskih listah najbolj iskanih ljudi, takoj za Dudajevom. Jandarbijev je hodil naokoli v bojnih uniformah in se ni nikoli ločil od papahe, tradicionalnega kav-kaškega klobuka iz ovčje volne. Potem ko je mska vojska zasedla in pomšila Grozni, je izginil izpred oci javnosti in se skupaj z drugimi uporniki skril v gorah na jugu CeCenije. Nekateri mediji namigujejo, da je bil nekaj časa celo v Jordaniji, kjer Živi Številna Čečenska skupnost. BORIS JELCIN NA OBISKU V PEKINGU Pomlad v rusko-kitajskih odnosih Predsednika naj bi podpisala kar 14 sporazumov o sodelovanju PEKING (Reuter, B. Ž.) - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj v spremstvu skupine ministrov prispel v Peking, kjer bo poskušal izboljšati rusko-kitajske odnose, ki so dosegli najvišjo raven po letu 1950. Rusija in Kitajska naj bi med tridnevnim Jelcinovim obiskom podpisali kar štirinajst sporazumov o medsebojnem sodelovanju. Jelcin se je po prijaznem sprejemu na pekinškem letališču najprej sešel s svojim kitajskim kolegom Ji-ang Zeminom. Strinjala sta se, da je Jelcinov obisk uvod v novo pomlad odnosov med dvema velikima sosedama. »V Peking je prišla pomladanska toplina. Rožice so začele cveteti in ob vsakem koraku lahko začutiš pomlad. To je želo dobro znamenje za razvoj naših odnosov,« je Jiang Zemin dejal Jelcinu. »Verjamem, da bo ta obisk popolnoma uspešen,« je z enako mero optimizma odvrnil Jelcin. Jelcinovi pomočniki so povedali, da si Jelcin, po- tem ko njegovi medeni meseci z Zahodom zaradi spora o širitvi Nata niso veC tako medeni, prizadeva za stabilnost na vzhodni ruski meji. V Pekingu naj bi podpisal kar štirinajst sporazumov, ki bodo urejali sodelovanje na trgovinskem, energetskem, kriminalnem in drugih področjih. Med najpomembnejšimi rezultati srečanja naj bi bil podpis deklaracije, ki bo vsebovala skupno stališče o večjih regionalnih in mednarodnih problemih. Rusija in Kitajska bosta s še tremi državami nekdanje Sovjetske zveze - Tadžikistanom, Kirgizistanom in Kazahstanom - podpisali pakt o zaupanju, ki naj bi uredil odnose na mejah med omenjenimi državami. Jelcin je, kot pravijo njegovi spremljevalci, prepričan, da mu bo uspelo odpraviti še zadnja drobna nesoglasja glede rusko-kitajske meje. Ruski predsednik je dejal, da določitve natančnega poteka meje ne bodo opustili, ne glede na proteste prebivalcev ruskega Daljnega vzhoda. Edino, kar bi lahko pokvarilo prijetno vzdušje obiska, je jedrsko vprašanje. Predstavniki držav skupine G7 so namreč Jelcina pooblastili, naj se s Kitajsko pogovori o pristopu k sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov. Peking je namreC že sporočil, da še ni nastopil Cas za končanje miroljubnih jedrskih poskusov. Tako bo Kitajska do konca leta izvedla še dve jedrski eksploziji. Jelcin in Zemin sta pripravljena pozabiti stare zamere med kominističnima velikanoma (Reuter) KOMENTAR Kralj je mrtev, naj živijo princi! Nenadoma so se za ruskega predsednika stvari začele odvijati kot po maslu. »Prijatelj Bill« ga je na lestvicah priljubljenosti potisnil pred komunističnega konkurenta Zjuganova, zablodela raketa mu je izvlekla najbolj boleč čečenski tm iz pete, trgovinski sporazumi s Kitajsko pa naj bi iz zagate spmvili ključne gospodarske sektorje. Tudi scenarij za prihodnost ni nič manj bleščeč, javnomnenjske raziskave že nekaj mesecev kažejo, da podpom Zjuganova ostaja nespremenjena, medtem ko se je Jelcin povzpel za dobrih pet odstotkov. Ce ne bo naredil kakšne večje napake, bo ta podpora le Se naraščala. Ruske specialne enote so obkolile vsa večja oporišča čečenskih upornikov, ki bi morali brez enotnega vodstva privoliti v Jelcinov mirovni načrt. Vendar se lahko rusko kolo sreče obme tudi drugače. Karizmatični Dudajev je predstavljal simbol čečenskega upom predvsem v tujini, medtem ko je imel doma vrsto nasprotnikov in konkurenčnih poveljnikov. To dokazuje tudi bliskovita zamenjava s krvoločnim verskim skmjhežem Zelimkanom Jandarbijevom. Smrt Dudajeva je hkrati podžgala sovraštvo samomorilskih borcev, kise utegnejo znova spustiti v podvige tipa Bu-djonovsk in Peivomajska. Novo prelivanje ruske krvi pa je v predvolilnem času stvar, ki si jo Jelcin nikakor ne sme privoščiti. Ce Zeli v nastalih okoliščinah izpeljati svoj mirovni načrt, si bo moral poiskati primernega sogovornika. Ruske sile so sicer (morda samoiniciativno) odstmnile največjo blokado za pogajanja, vendar pa bo z Jandarbijevom Se veliko težje vzpostaviti dialog. Za Kremelj bi bil morda najprimernejši vrhovni poveljnik čečenske vojske Aslan MaSkadov, ki je že nekajkrat izmzil pri-pmvljenost na mirovna pogajanja. Vse, česar Jelcin ne sme storiti, je počakati. V klansko mzdeljeni Čečeniji se utegne razvneti srdit boj za oblast, v katerem se lahko izgubijo vsi primerni sogovorniki, poleg tega pa Jelcinu iz vajeti uhaja tudi lastna vojska. Ta je že kar nekajkrat prekršila neposredne predsednikove ukaze in se spušča v zasebno vojno, ki je očitno ne more dobiti. S tem zapmvlja svoj ugled, ugled ruske vojaške industrije in posredno tu di ugled Rusije kot velesile. Ce se bo brezplodna kampanja v Čečeniji nadaljevala, bodo usahnila še zadnja naročila tradicionalnih kupcev ruske vojaške opreme, kot je Kitajska, v Moskvi pa šibo ugled dvigalo vse manj tujih državnikov. Kdo bi si pred petimi leti mislil, da bo Rusija tako kmalu pomenila tako malo? NOVICE Zahod naj bi zlorabljal vprašanje človekovih pravic PEKING (STA) - Kitajska je včeraj ZDA in zahodne države obtožila, da izrabljajo človekove pravice za vmešavanje v njene notranje zadeve. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je dejal, da je njegova država na omenjenem področju veliko dosegla. »Nekatere zahodne države so spregledale te dosežke in na zasedanju komisije ZN v Ženevi skušale spolitizirati vprašanje človekovih pravic ter uvesti dvojna merila,« je dejal kitajski predstavnik. Pekingu je v torek v Ženevi uspelo, da je večina vladnih predstavnikov 53 držav v komisiji ZN za Človekove pravice zavrnila predlagano resolucijo, ki je kritizirala kršenje Človekovih pravic in svoboščin na Kitajskem. Ameriški senat o raketnem obrambnem sistemu VVASHNGTON (STA) - Odbor ameriškega senata za vojaške zadeve je senatu v razpravo poslal predlog zakona o vzpostavitvi raketnega obrambnega sistema do leta 2003, ki ga je predlagal vodja republikanske večine v senatu in republikanski predsedniški kandidat Bob Dole. Predlog, ki ga je senatni odbor podprl z enajstimi glasovi za in desetimi proti, bo po vsej verjetnosti postal žgoč predmet predvolilne kampanje. Republikanci Clintonu očitajo, da se ne zmeni za morebitno grožnjo raketnega napada na ZDA, ki bi ga utegnili izvesti morebitni sovražniki, kot sta Severna Koreja in Irak. Clintonovi svetovalci za varnost namreC trdijo, da je verjetnost takšnega napada premajhna, da bi bilo treba graditi obrambni sistem. Hkrati menijo, da bi gradnja takšnega sistema lahko slabo vplivala na odnose z Rusijo. Kongres je ta ukrep že lani vključil v splošni obrambni proraCun, kar je pripeljalo do dolge razprave v senatu in končno do Clintonovega veta na predlog. Četniki odgovorni za smrt Rona Brovvna? SPLIT (STA) - S podobno tehniko, kakršno ima dubrovniško letališče, bi VuCirevičevi Četniki lahko zavedli pilota ameriškega letala, ki je pred Časom strmoglavilo pri Dubrovniku in v katerem je umrlo vee visokih ameriških predstavnikov, na Čelu s trgovinskim sekretarjem Ronom Brovvnom. To je v pogovora za Slobodno Dalmacijo povedal brigadir Franko Bačič, pilot in predavatelj na več visokih vojaških šolah. Hrvaški strokovnjak trdi, da sta napaka in sprememba smeri pilota ponesrečenega ameriškega letala zanemarljivi, da pa imajo Srbi aparature oziroma radijske zveze, s katerimi bi pilota lahko zavedli in ga usmerili v hrib ter tako povzročili nesrečo. ČETRTEK, 25. aprila 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« -v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Jutri, 26. t.m., ob 20.00 (red A) - premiera P.I. Čajkovskega »Evgenij Onegin». Režija I. Stefanutti. Dirigent Niksa Bareza. Gledališče Rossetti Danes, 25. t.m., ob 20.30 (red Četrtek) -Plexus T in Teatro Stabile iz Catanie v sodelovanju s Teatro Stabile F-Jk predstavljajo: EE.Schmitt »II visitatore*. Režija A. Calenda. Igrata Turi Ferro in Kim Rossi Stuart. V abonmaju odrezek St. 3. V teku je tudi predprodaja vstopnic (gledališče tel. 54331 - gal. Protti tel. 630063) za naslednje predstave: P. Rossi »Rabelais» (29. in 30.4.), R. Cavosi »II maresciallo Botterfly» (od 2. do 6.5.), P.P.Pasolini »I Turcs tal Friul» (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala. Gledališče dei Fabbri Jutri, 26. t. m., ob 21. uri (red prost): Stalno gledališče FJK - Luca Archibugi »La notte della vigilia«. Režija Guglielmo Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 25. t.m., ob 16.30 bo na sporedu predstava »Gallna vecia« z Ariello Reggio in Ora-ziom Bobbio. Režija Mario Licalsi. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 - R. Cavosi »IL maresciallo Butterfly« v izvedbi Stalnega gledališča F-Jk. Prireditelja EMAC in ERT -Gorica. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 25.t.m., ob 19.30 -Premiera Turrinijeve ljudske igre »Sauschla-chten«.., ob 19.30 opereta »Dolores«. Jutri, 26.t.m., ob 19.30 opereta »Dolores«. V soboto, 27.t.m. , ob 19.30 ponovitev musi-cala »Anatevka«. Mohorjeva ljudska Sola: Jutri, 26. t.m., ob 20.00 - Pomladansko srečanje. Felsentheater (pod Križno goro) - jutri, 26. t.m., ob 20.00 - premiera igre F.Mittererja »Krach im hause Goto, igra gled. skupina Teatr brez. BELJAK Študijski oder: danes, 25. t.m., ob 20.00 Ka- baret »Gegen den Rest der Welt». Ponovitve do 30.t.m., GLOBASNICA Farna dvorana: V soboto, 27. t.m., ob 20.00 -J.JurCiC »Deseti brat« - gostuje skupina Gornji grad. ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana: v soboto, 27. t. m., ob 20. uri koncert »Oj, tan stoji na lipa« (ziljski žegen, Stehvanje in prvi rej) - poje zbor Rož, pleše APS France Marolt iz Ljubljane. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center: v soboto, 27. t. m., ob 16.30 občni zbor Zveze slovenskih žena. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Mlela V ponedeljek, 29. t m., in v torek, 30. t m., ob 18. uri pregled filmov bosanskega režiserja Bata Cengiča. V ponedeljek, 29. t m., bo ob 21. uri srečanje z režiserjem, ki ga bo predstavil Sergij Grmek Germani. GORICA Kulturni dom Danes, 25, ton, ob 20.45: Goricakinema - Film. Prireditelj Kinoatelje Gorica. V soboto, 27. tm., ob 10.00 - Občni zbor Kmečke banke - GO GLASBA pij - TRST Kulturni dom V torek, 30. t. m., ob 20.30 bo ob sklepu praznovanj ob 25-letnici Tržaškega okteta slavnostni koncert pod pokroviteljstvom Glasbene matice. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 29. t. m., ob 18. uri »Una z...« Claudiom Otellijem. Vstopnice dobite pri blagajni Dvorane Tripcovich. Gledališče Mlela XXVH Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V Četrtek, 2. maja koncert kitarista Frederica Zigante. Izvajal bo Bacha, Giulianija, Tan-smana, Vlila Lobosa in Albeniza. Rossetti V teku je predprodaja vstopnic za koncert Enrica RUGGERIJA, ki bo v torek, 21. maja, ob 21. uri. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne. GORICA Kulturni dom Jutri, 26. t.m., ob 20.30 - Koncert Tržaškega okteta. Prireditelj Glasbena matica - Gorica. V nedeljo, 28. t.m., ob 17.30 - Koncert Simfoničnega orkestra G. verdi iz Trsta. Prireditelj je Glasbeni institut iz Gorice. ŠTANJEL Na gradu: Jutri, 26. t.m., ob 21.00 - Klavirski recital francoske pianistke Veronique Thual Chau-vel.Na programu Bach, van Beethoven, Schubert, Brahms, Debussy. RAZSTAVE ■ TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju; danes, 25.'t. m., ob 11. uri voden obisk razstave. Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure; 25. t. m., 1. maja ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure. Galerija Rettori Tribbio 2: Na ogled je razstava slikarja Livia Možine. Galerija Cartesius: razstavlja Ossi Czinner. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Miroja. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: Do 27. t.m. je na ogled razstave »Itinerari« slikarke Natnalie Marilene Adams. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22. junija je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntm (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita. BOUUNEC V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy. GORICA Kulturni dom Od danes, 24. t.m. do 5. maja bo v galeriji Kulturnega doma razstavljala ruska slikarka Olga Samarina. Urnik: vsak delavnik od 9.00 do 13.00 lir. Katoliška knjigarna: na ogled je razstava slikarke Patrizie Devide. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom* Davida Terčona. ŠPETER Beneška galerija: Do 4. maja je na ogled razstava slikarja Edija Žerjala. Umik: vsak dan od 17.00 do 19.00 razen ob nedeljah. KOROŠKA CELOVEC Evropska hiša - Generalni konzulat R Slovenije, SPZ, KKZ: Na ogled je razstava Jerneja Strleja »Pod plaščem Baranske megle do večne skrivnosti«. Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«. Galerija Pri Joklnu: do 27. t.m., je na ogled razstava Draga Valentinija Galerija Freund: na ogled je razstava Herberta Schugerla. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gironcoli. Galerija Holzer: razstavlja Oswald Oberhu-ber. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno». GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511 l’ e t e r Handke URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM Danes, 25. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. T. Stoppard: ARKADIJA Jutri, 26. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala drama P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Danes, 25. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. D. Mamet: OLEANNA Jutri, 26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN m KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950 Eugen d’Albert: MRTVE OCI Danes, 25. aprila, ob 19.30, za abonma ČETRTEK, IZVEN in KONTO. Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV 9. maja, ob 20. uri. PREMIERA. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Danes, 25. aprila, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 2 in IZVEN. J. Godber: NA SMUCISCU Jutri, 26. aprila, ob 19.30, za IZVEN m KONTO. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Petek, 3. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Sobota, 4. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Mala scena Peter Shaffer: EQUUS Danes, 25. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Jutri, 26. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. L. VVilson: ZAŽGI! Ponedeljek, 6. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12 Danes, 25. aprila, ob 20. uri: A. Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA, za IZVEN in KONTO. ZADNJIC V SEZONI! H. Achternbusch: SUSN Torek, 7. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama F. Kafka: AMERIKA Jutri, 26. aprila, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Sobota, 27. aprila, ob 20. uri, za red SOBOTA 2, abonente in IZVEN. Nedelja, 28. aprila, ob 16. uri, za red NEDELJA, abonente in IZVEN. Opera in balet Danes, 25. aprila, ob 15. uri: G. Verdi: RIGOLETTO, za abonete in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748 Nedelja, 28. aprila, ob 11. uri: S. Makarovič: TAKE ŽIVALSKE, za otroke od tretjega leta naprej. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI Danes, 25. aprila, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJIC V SEZONI! F. Sehovič: KURBE Jutri, 26. aprila, ob 19.30, za IZVEN. Sobota, 27. aprila, ob 20. uri. Gostovanje v Desklah pri Anhovem. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Mary Chase: HARVEV Jutri, 26. aprila, ob 20. uri, za abonma PETEK A in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel.: 064/222-681.222-701 Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Danes, 25. aprila, ob 20. uri. Gostovanje v Slovenskih Konjicah. R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Jutri, 26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 tel.: 062/771-494 Danes, 25. aprila, ob 20. uri: AGRFT Ljubljana, študentje III. letnika: Moliere: ŽLAHTNI MEŠČAN. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE Gledališče vinski. Polona Vetrih in Uršula Cetinski: ALMA, monodrama. Danes, 25. aprila, in torek, 30. aprila, ob 20. uri. Glasba Danes, 25. aprila, ob 20. uri: ZLATI ABONMA - MOSKOVSKI SOLISTI. Dirigent in solist Jurij Bašmet, viola. Solistka Ksenija Bašmet, klavir. Program: A. Dvoržak, B. Britten, J. S. Bach, I. Stra- Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja. Film Danes, 25., do torka, 30. aprila, ob 19.30: Slovenska premiera filma UNDERGROUND (PODZEMLJE), 1995. Režija Emir Kusturica. Blagajna j e odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA FESTIVAL LJUBLJANA SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 1966 Danes, 25. aprila, ob 20. uri, RTV Slovenija, Studio 14: Jazz koncert slovenskih skladateljev,-JAZZ BRAS QUINTET,-DUO ARNOL-SPRUK,-TRIO RENATO CHICO,-BIG BAND RTV SLOVENIJA. Jutri, 26. aprila, ob 20. uri, Piran, cerkev Sv. Frančiška: Trio Viri-bus Unitis. Tomaž Lorenz, violina; Jerko Novak, kitara; Franc Zibert, harmonika. Program: J. Golob, M. Strmčnik, M. Lipovšek, V. Hrovat, J. Gregorc, L. Lebič, P. Mihelčič, P. Ramovš. KLUB MKNŽ Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Sobota, 27. aprila, ob 22. uri: JEFF DAHL. KINO-DOM KAMNIK Jutri, 26. aprila, ob 20. uri: Koncert skupin: 2227 (stripcore, Ljubljana), SPIRITUAL PVROTECHNICS (hardcore, Brežice) in kamniških REGRAT (funk). KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Danes, 25. aprila, ob 19.30: koncert domačih bendov BLICKRIK, SCUFFV DOGS in XXX K-SOUND. Jutri, 26. aprila, ob 20. uri: JEFF DAHL BAND. Predskupina Caracatau-Wau (Pivka). CLUB MAONA Arze 5. Piran Sobota, 27. aprila, ob 22. uri: Bratko Bibič & The Madleys. GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1. Ljubljana Nedelja, 28. aprila, ob 18. uri v Modrem salonu: nastop basbaritonista Marka Finka in pianistke Nataše Valant. Nedelja, 12. maja: Slovenski baročni trio: Irena Baar, Tomaž Lorene, Maks Strmičnik. LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Matevž Lenarčič FOTOGRAFIJA NARAVE Otvoritev razstave bo danes, 25. aprila, ob 19. uri. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana SODOBNA HRVAŠKA RISBA (18 avtorjev) Razstava bo na ogled do 5. maja. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana HRVAŠKA FOTOGRAFIJA 1848-1951 Razstava bo na ogled do 16. junija. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana V galeriji je do 5.'maja na ogled razstava grafik Rika Debenjaka in Vena Pilona. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 Joe Tilson Keramoskulpture Razstava bo na ogled do 9. maja. UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR Strossmaverieva 6 V spodnjih prostorih Umetnostne galerije Maribor je do 2. maja na ogled razstava akvarelov Ota Rimeleja Oko gleda predmete... GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper Hans Arp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940-1956 (do 5. maja). GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Liubliana Irena Jeras-Dimovska in Boge Dimovski Grafike in skice Razstava bo na ogled do 5. maja. ŠPORT Četrtek, 25. aprila 1996 NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP Zaslužen poraz Slovenije v Grčiji V prvem polčasu seje samo branila, po prvem golu Grkov pa jo je zajelo malodušje Grčija - Slovenija 2:0 (0:0) ATENE - Olimpijski Stadion, 10.000 gledalcev, sodnik Pedersen (Norveška). STRELCA: 1:0 - Batista (56), 2:0 - Nikolaidis (67). GRČIJA: Atmantzidis, Apostolakis, Kasapis, Ouzo-nidis, Kalitzakis, Konstanti-nidis, Zagorakis, Brizas (Aleksandridis), Batista, Tzartas (Frantzeskos), Doniš (Nikolaidis). SLOVENIJA: BoSkovič, Galic, Englaro, Milanič, Jer-maniš, Ceh, Novak, Zidan (Gajser), Udovič (Gliha), Zahovič, Florjančič. Slab začetek, dober konec. Selektor dr. Zdenko Verdenik lahko samo upa, da se bo uresničil ta pregovor, kajti Slovenija je svoje kvalifikacije za svetovno prvenstvo 1998 v Franciji začela s porazom. Grki so bili boljši tekmec in so na koncu zasluženo slavili, Čeprav so imeli gostje tudi nekaj priložnosti, maščevalo pa se jim je malodušje, potem ko So prejeb prvi zadetek. Grško občinstvo je zamerilo Panathinaikosu za de-bakl na povratni tekmi proti Ajaxu, to ceno pa je očitno plačala tudi grška državna reprezentanca, saj je obe reprezentanci pričakal skoraj prazen olimpijski Stadion, tako da ni bilo nic od buCne podpore grških navijačev, kakršno znajo prikazati na košarkarskih tekmah, ki so v Grčiji številka 1. Verdenik se je pred tekmo odločil za novo taktiko 4-5-1, slovenski nogometaši pa so se tudi predstavili v novih dresih, Črno zelene barve. Prvi so pritisnifi Grki, gostje pa so se pomaknili k svojim vratom, kjer so domala bolj ati manj preždeli prvi polčas, vendar se jim je takšna igra obrestovala, saj si Grki niso prigrati nobene zrele priložnosti, še najagilnejša sta bila Tzartaz in temnopolti Brazilec v grškem državnem dresu Batista, dvakrat pa se je sam pred BoškoviCem znašel Brizas, vendar sta mu Jermaniš in Galic pravočasno odvzela žogo. Drugi polčas se je za Slovenijo začel zelo optimistično, saj je pritisnili tudi v napadu, v 52. minuti je Gajser poslal žogo dober meter Cez prečko grških vrat, le minuto zatem pa je to ponovil Udovič, ko je hotel žogo poslati preko grškega vratarja At-mantzidisa. Slovenija je nato v 56. minuti dobila ledeno mrzel tuš, ko je Batista z volejem iz težkega položaja prvič premagal Boškovica. Nato je slovensko vrsto zagrabilo očitno malodušje, saj so le tekali po igrišCu, medtem ko so se Grki razigrali in le vprašanje Časa je bilo, kdaj bodo povišali vodstvo. Do tega trenutka je prišlo 11 minut po prvem zadetku, povišal je mladi up Nikolaidis. Potem zadetku so se gostje nekoliko zbrali, lepi priložnosti sta zapravila Zahovič in Milanič, ki je zadel prečko, vendar so na drugi strani tudi Grki nekajkrat zaposlili Boškovica. Grki so na koncu zasluženo slavili in bodo najbrž plesali sirtaki še pozno v noc, slovensko vrsto pa letos jeseni Čakata še dve kvalifikacijski tekmi za Bežigradom proti Danski in BiH. Včeraj sta bili še dve kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. V Beogradu je ZR Jugoslavija pred 25.000 gledalci s 3:1 (3:0) premagala Ferske Otoke. Dva zadetka (v 3. in 30. minuti) je dosegel Savicevič, enega (38) pa Miloševič. Za gostje je bil v 54. minuti uspešen Petersen. Se bolj izdatno zmago (3:0 je v Skopju dosegla Makedonija v dvoboju s skromnim Liechtensteinom. Zadetka so dosgeli Milošev-ski (5), Babuski (49 po enajstmetrovki) in Zaharievski (80). Teamsystem ugnal Scavolini Temasystem - Scavolini 91:72 (40:37) TEAMSYSTEM: Djordjevič 18, Blasi 3, Pilutti 5, Ruggeri 4, Myers 26, Gay 13, Frosini 21, Fer-roni 1. SCAVOLINI: Rossi 5, Labella 5, Magnifico 10, Dell' Agnello 10, Conti 8, Pieri 6, Daniels 9, Ri-va 8, Thompson 11. Costa. Prosti meti: TeamSystem 30:38; Scavolini 13:17. PON: Riva (59:65). Tri točke: TeamSy-stem 3:7 (Djordjevič 1:2, Blasi 1:2, Pilutti 1:1, Myers 0:1, Ferroni 0:1); Scavolini 3:18 (Rossi 1:4, Daniels 1:5, Riva 0:5, Dell' Agnello 0:1, Labella 1:3). V posticipirani tekmi Cetrtfine finala italijanske košarkarske končnice je bolonjski Te-masystem po pričakovanjih premagal Scavolini. Srečanje je bilo izenačeno samo v prvem polčasu. Druga tekma bo v nedeljo. M. Di Centa častni član sveta CONI Karnijska smučarska tekačica Manuela Di Centa je od včeraj Častni elan državnega sveta CONI-ja. Olimpijska zmagovalka je prva ženska in prva športnica, ki sedi v parlamentu italijanskega športa. Takoj po imenovanju se je udeležila seje sveta, na katerem so razpravljali o položaju italijanskega športnega gibanja po »stavki« nogometašev, ki je za CONI povzročila primanjkljaj dvajsetih milijard v bilanci organizacije. »2e po prvi seji se zavedam, da bo to zame naporna izkušnja. Skušala bom dostojno zastopati tekmovalce vseh športnih zvez. Prizadevala si bom za odobritev pravilnika in statuta za športnike pred koncem leta,« je povedala olimpijska zmagovalka iz Lillehammerja, ki odločno zavrača zamisel o ustanovitvi ministrstva za šport. »Šport je menda edina oaza Čistosti v svetu, ki ga je politika umazala.« Razpravo v državnem svetu je označevala zelo ostra polemika med predsednikom Pe-scantejem in predstavnikoma nogometne zveze Matarresejem in košarkarske zveze Petruc-cijem. escante je izzval razpravo s trditvijo, da obstaja nevarnost, da bi nogometaši in podjetniki, ki vlagajo v nogomet, povsem zanemarili problematike italijanskega športa in da bi pri njih prevladal Cisti egoizem. V tem primeru, je dejal Pescante, bi bilo res bolje, če bi se nogomet sam povlekel iz Conija z ustanovitvijo povsem avtonomne zveze, država pa bi morala s primernimi zakoni zaščititi društva, ki se ukvarjajo z amaterskim športom brez interesa po zaslužku. NOVICE Hrvaška nepremagana na Wembleyu LONDON - V prijateljski tekmi na Wembleyu sta se nogometni reprezentanci Anglije in Hrvaške razšli pri neodločenem izidu 0:0, v Rotterdamu pa je Nemčija z golom Klinsmanna po 11-me-trovki v 17. minuti z 1:0 premagala Nizozemsko. Ostali izidi prijateljski tekem: Danska - Škotska 2:0 (M. Laudrup 8, B. Laudrup 28). Islandija -Estonija 3:0, Češka - Irska 2:0, BiH - Albanija 0:0, Romunija - Gruzija 5:0, Slovaška - Bolgarija 0:0, Švica - Wales 2:0, Belgioja - Rusija 0:0, Norveška -Španija 0:0, Sev. Irsdka - Švedska 1:2, Umrl Vincenzo Tomani MILAN - V 77. letu starosti je včeraj na svojem domu v Milanu po dolgi bolezni umrl Vincenzo Tomani, organizator 46 kolesarskih dirk po Italiji. Zadnjic je »giro« vodil leta 1991. Kirn Ho Chul trener Sisleya TREVISO - Južnokorejec Kirn Ho Chul (40 let) je novi trener državnega prvaka v odbojki Sisleya. S klubom iz Trevisa, ki je pred dnevi najel Rusa Dmitrija Fomina, je podpisal dveletno pogodbo. Kim Ho Chul je v Trevisu igral leta 1987 do leta 1990. Zdovc želi v AEK ATENE - Slovenski košarkar Jure Zdovc, ki trenutno igra pri grškem prvoligašu baklisu, se dogovarja za prekinitev pogodbe s sedanjim klubom. Njegova pogodba se bo sicer iztekla šele prihodnje leto. Zdovc želi prestopiti v atenski klub AEK, kjer je trener Slobodan Subotič. Mnogo težav nosilcev MONTE CARLO - Peti nosilec teniškega turnirja v Monte Carlu z nagradnim skladom 2.2 milijona dolarjev, Hrvat Goran Ivaniševič, se je poslovil že v drugem krogu. Premagal ga je Šved Ma-gnus Gustafsson s 6:2, 6:2. Francoz Cedric Pioli-ne je ugnal šestega nosilca Rusa Jevgenija Kafel-nikova s 7:5, 6:4, izpadel pa je tudi sedmi nosilec Šved Thomas Enqvist. Premagal ga je Nizozemec Sjeng Schalken s 3:6, 6:3, 6:3. Fabrice Santoro pa je v francoskem dvoboju izločil 11. nosilca Arnauda Boetscha s 7:5, 1:6 in 7:6 (3). V osmino finala se je uvrstil tudi 4. nosilec Nemec Boris Becker, ki je s 6:4, 4:6 in 6:3 premagal 99. igralca sveta Ceha Davida Rikla. V naslednjem krogu bo Becker igral proti 13. nosilcu Marcelu Riosu iz Čila, ki je včeraj s 6:3, 2:6, 6:2 premagal Ceha Jirija Novaka. Italija je izgubla še svojega edinega predstavnika. Renzo Furlan je namreč zaradi poškodbe odstopil še pred pričetkom dvoboja s Spancem Moyo. Izidi, 2. krog: Gustafsson (Sve) - Ivaniševič (Hrv, 5) 6:2, 6:2, Pioline (Fra) - Kafelnikov (Rus, 6) 6:4, 6:3, Schalken (Niz) - Enqvist (Sve, 7) 3:6, 6:3, 6:3, Santoro (Fra) - Boetsch (Fra) 7:5, 1:6, 7:6 (3), Muster (Avt, 1) - Carbonell (Spa) 7:5, 6:4, Moya (Spa) - Furlan (Ita) b. b., Santoro (Fra) - Boetsch (Fra) 7:5, 1:6, 7:6 (3), Rios (Čile, 13) - Novak (Ceš) 6:3, 2:6, 6:2, Becker (Nem, 4) - Rikl (Ceš) 6:4, 4:6, 6:3, Krajicek (Niz) - Edberg (Sve) 0:6, 6:4, 6:2, Korda (Ceš) - Ulihrach (Ceš) 6:1, 6:2, C. Costa (Spa) - Chang (ZDA, 3) 6:7 (8), 6:2, 6:4. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Slovenski šolarji v Briški jami Skupina 23 razposajenih slovenskih šolarjev se je zbrala v nedeljo v Brišcildh, da si v spremstvu desetih vodičev Mladinskega odseka SPDT ogleda znamenito Briško jamo. Ogled je bil v sklopu spomladanskega izleta, ki ga v sodelovanju s Športno šolo prireja MO SDPT. Prisotni so bili osnovnošolci iz osmih slovenskih osnovnih šol iz središča in okolice. Se pred vstopom v jamo je udeležencem spregovorila biologinja Damjana Ota, ki je pozornim poslušalcem obrazložila nastanek jam in na splošno kraške pojave. Razlaga bi se lahko nadaljevala tudi v jami, vendar vstopiti so morali v spremstvu italijanskega vodica, kajti uprava jame ne dovoljuje drugačnega spremstva. Razlaga vodica je bila preveč strokovna za mlade obiskovalce, ki so si ogledovali to naravno kraško Čudo, zato jim je razlago o nastanku kapnikov in drugih pojavov v jami v razumljivejši obliki povzela v slovenščini Damjana Ota. Veseli in zadovoljni po ogledu te kraške znamenitosti so se potem nedeljski mladi izletniki podali po stazah kraške gmajne do proseške postaje, kjer so žejni in laCni segli v svoje nahrbtnike, nakar so se podali na ogled Seginovega dola nedaleč od železniške postaje, od tam pa na bližnji tav-nik, kjer so prireditelji pripravili poligon in razne druge igre. Udeležencem so nato prireditelji razdelili nove knjižnice o prisotnosti na društvenih izletih in štirim šolarjem podelili bronasti znak za udeležbo na treh izletih. Solarji so se v poznem po- poldnevu zadovoljni in veseli vračali domov. Mladinski odsek namerava pripraviti še tak izlet, katerega naj bi se poleg osnovnošolcev udeležili tudi srednješolci, taki ki so svojcas hodili na izlete SPDT, a so to opustili po prestopu iz osnovne v srednjo šolo. Tak mladinski razširjeni izlet bo predvidoma 26. maja in udeleženci se bodo peljali z vlakom na Goriško. Mladinci gredo v Rezijo Mladinski odsek SPDT prireja v sredo 1. maja mladinski izlet v Rezijo z osebnimi avtomobili. Mladinci si bodo ogledali najznačilnejše zanimivosti tega področja, se razhodili po rezijanskih poteh in stezah in pripravljajo tudi srečanje z Rezijani. Odhod je predviden za 8. uro z Ober-dankovega trga. Vse potrebne informacije pa daje Jsmin Rudež (tel. 572585). Izlet na Kucelj SPDT pripravlja za nedeljo, 5. maja, članski izlet na Kucelj nad Ajdovščino, s katerega je prečudovit razgled na Goriško, na Furlansko nižino in na vso Vipavsko dolino. Izlet je primeren za vse, ki bi se radi naužili naravnih lepot v tej pozni pomladi. O vseh podrobnostih izleta, o poti, ki jo bodo izletniki ubrali, odhodu in hoji, bo prireditelj poročal prihodnji teden v tej rubriki. NoCni prvomajski pohod na Kokoš Bliža se praznik 1. maja, praznik dela in vseh delovnih ljudi, zato se tudi bazovska društva Sloga, Lipa in Zarja pripravljajo na vsakoletno tradicionalno prireditev: na nočni pohod na Kokos, na katerega vabijo planince, prijatelje in ljubitelje podobnih noCnih podvigov. Zbirališče je v torek 30. aprila od 20.30 pri bazovskem kalu, kjer bo zagorel veličasten kres v počastitev praznika, ob 22.30 pa se bodo pohodniki podali mimo spomenika štirim bazoviškim junakom na Kokoš, kjer bodo dvignili prvomajsko zastavo.SPDT vabi svoje elane in somišljenike, naj se nočnega prvomajskega pohoda na Kokoš polnoštevilno udeleže. Plezalni teCaj SPDT Alpinistični odsek SPDT je prejšnjo sredo v Dolini sklical informativni sestanek za pripravo plezalnega tečaja, ki bo potekal na ostenjih Glinščice. Sestanka se je udeležilo okrog 15 mladih ljudi, ki bi se radi soočili s tehniko plezanja po navpičnih stenah. NaCelnik alpinističnega odseka Erik Švab je prisotnim v glavnih obrisih obrazložil glavne prvine plezanja ter jih seznanil o samem poteku tečaja ter o pri-pomockih, ki jih bodo tečajniki potrebovali. Plezalni teCaj se bo pričel sredi maja. (LA.) ■ Nad šeststo udeležencev na pohodu ”V. Staniča” Planinsko društvo "Valentin Stanič” je v nedeljo, 21. t.m. priredilo 3. Pohod po stopinjah Valentina Staniča, od Solkana preko Sabotina, na Vrhovlje in na Korado, od tam pa v Kanal. Pohoda se je udeležilo preko šeststo udeležencev. Mnogi so prišli celo iz Celja in Maribora, Ljubljane in Kranja. V lepem številu so se na pobudo odzvali tudi elani zamejskih planinskih društev. Skupina mladincev SPDG je opravila celotno pot v rekordnem Času in je bila med prvimi tridesetimi, ki so prispeli na cilj na Konbado v Kanalu že kmalu po 13. uri. Udeleženci so lahko izbirali med glavnim pohodom Solkan - Kanal in dvema krajšima, Solkan - Vrhovlje in Vrhovlje -Korada - Kanal. K uspehu in množični udeležbi je nedvomno pripomoglo prijetno toplo pomladansko vreme, Čeprav vidljivost (in torej razgled) ni bila najboljša. Pohodniki so ob vpisu prejeli kontrolni kartonček in značko. V nedeljo na Grmado Petdeset elanov se je prijavilo za nedeljski kultumo-planinski izlet v Polhov Gradec z vzponom na Grmado. V avtobusu, ki bo odpeljal ob 6.30 iz Rožne doline (na slovenski strani) ni veC prostih mest, razen morebitnih odpovedi v zadnjem trenutku. Izlet bo potekal po sledečem redu: zjutraj prevoz do Polhovega Gradca, od koder se bo ob 9. uri pričel vzpon na Grmado (898 m). Višinske razlike je približno 450 metrov (tako kakor vzpon na sv. Goro) hoje pa slabi dve uri. Z vrha Grmade je prekrasen razgled. Na vršnem območju je tudi rastišče igatke, oziroma blagajevega volčina. Z Grmade se bomo vrnili okrog 14. ure v Polhov Gradec, kjer bo takoj zatem ogled gradu in grajskega parka, Kalvarije in župne cerkve ter še nekaterih zanimivosti. Na razpolago bo vodic. Zatem bo ogled še znane poznogotske cerkve v Dvoru, kake štiri kilometre iz Polhovega Gradca v smeri proti Ljubljani. Ob povratku se bomo ustavili še na Vrhniki in obiskali Cankarjevo hišo Na klancu (letos je 120-letnica rojstva Ivana Cankarja). Priporočamo: hrano in pijaCo iz nahrbtnika, primerno obutev (pot na Grmado drži po kolovozih in nekaj malega po stezah), tolarje za vstopnino in prostovoljne prispevke in dobro voljo! Ce bo vreme nagajalo, tako da vzpon na Grmado ne bo mogoč, se pripravlja rezervni program. Povratek v Rožno dolino je predviden okrog 21. ure. Pravočasno poravnati članarino Na zadnji seji glavnega odbora SPDG so poleg drugih zadev razpravljali tudi o včlanjevanju v društvo ter o plačevanju letne članarine, ki predstavlja edini redni vir dohodkov za društvo. Ugotovili so, da je pobbanje Članarine za leto 1996 do zdaj potekalo kar uspešno. Sklenili pa so "pozabljivim” elanom nasloviti apel, naj bi društveno članarino plačali do konca maja in torej pred začetkom glavne sezone izletov. Člani društva imajo popust za storitve v planinskih postajankah v Sloveniji, ugodnejše pogoje na društvenih izletih in družabnostih, zavarovanje v odnosu do tretjih oseb. Članarina se poravna na sedežu društva, ki je redno odprt ob sredah med 11. in 12. uro ter ob Četrtkih od 19. do 20. ure. Avtobusni izlet na 25. srečanje zamejskih planincev na Matajurju Jubilejno srečanje zamejskih planincev bo 9. junija na Matajurju. SPDG prireja ob tej priložnosti avtobusni izlet. Poleg kulturnega in družabnega srečanja bo istega dne tudi vzpon na vrh Matajurja (okrog 40 minut razmeroma lahke hoje). Na sedežu društva že sprejemajo prijave. NAMIZNI TENIS / DEŽELNO PRVENSTVO ODBOJKA / MEDDEŽELNA FAZA MLADINCEV Kras Telital organizator in branitelj naslova Danes mladinske kategorije Espego danes proti prvaku Trenta Tekma ob 18. uri v Standrežu - Zmagovalec se bo 5. maja pomeril s Sisleyjem Na današnji praznični dan se ob 9. uri v Zgoniku začenja deželno prvenstvo, M bo pokazalo, katero je najboljše namiznoteniško društvo v Furlaniji-Julijski krajini. Marsikateri tekmovalci pa se bodo v različnih kategorijah lahko ponašali z naslovom deželnega prvaka. Športni krožek Kras se na deželnem prvenstvu pojavlja v dvojni vlogi: kot branitelj lani osvojenega naslova najboljšega društva v deželi in kot organizator. Sama tekmovanja se bodo odvijala v vec dneh. Danes bodo tekmovanja mladinskih vrst, razen mladincev. V prvi del se je prijavilo 10 društev. Mladinska vrsta Krasa Telital bo nastopila z množico mlajših igralcev, ki so na lanskem deželnem prvenstvu osvojili štiri prva mesta v kategoriji najmlajših, dve med deklicami in štiri med narasčajnica-mi. V soboto m nedeljo (27. in 28. aprila) bodo na vrsti mladinci, Cetrtokategor-niki in veterani. Četrtega in petega maja bodo imeli svojo priložnost tretjekate-gorniki. Njihovemu tekmovanju bo sledila absolutna kategorija, v kateri bo imelo pravico nastopiti prvih osem uvrščenih iz 4. kategorije oziroma tretje ter drugokategorniki iz državnih lestvic. Za veliko športno manifestacijo se je zgoniško društvo skrbno pripravilo, nagrade pa so prispevala številna podjetja in ustanove iz vse dežele. OJ.) V deželni odbojkarski mladinski stvarnosti predstavljajo odbojkarji Espega razred zase. Do naslova pokrajinskega, nato pa deželnega prvaka, so se dokopali brez izgubljenega seta, v naslednjih fazah pa se bo njihova pot bržkone začela vzpenjati. V prvem krogu meddeželne faze se bodo danes v Standrežu, s pričetkom ob 18. uri, pomerili s prvakom Trenta, to je z moštvom Bolghera. Zmagovalec drevišnjega dvoboja se bo v nedeljo, 5. maja za vstop v državni finale v Trevisu pomeril z mladinskim moštvom prvoligaša Sisley, ki bo danes v neenakem boju bržkone z levo roko odpravil prvaka bocenske pokrajine. Odborniki OK Val so že pred uradnim sporočilom federacije vedeli, da se tudi letos ne bodo mogli izogniti dvoboju s Sisleyjem in so zato upali, da se bodo s tem moštvom srečali v Standrežu, saj bi bila tekma s Sisleyjem dosti bolj odmevna kot tekma s prvakom Trenta. Kakorkoli že, tudi drevišnjega nasprotnika ne gre podcenjevati, še posebej zato, ker o njem v Va-lovem taboru nimajo nobene informacije in predstavlja torej neznanko. Espegovi odbojkarji so se dobro pripravili na srečanje, saj so odigrali nekaj trening tekem, na katerih sta bila prisotna tudi člana prve ekipe Matej in Simon Černič. Trener Marchesini ima na razpolago širok izbor igralcev (vključno z »deCki«), zato težav s postavo nima. Manuel Devetak ODBOJKA / OBJAVLJEN SPORED TEKEM KONČNICE ZA NAPREDOVANJE Valovke z optimizmom v boj za napredovanje Prvi nastop v finalnem četveroboju bo v soboto 4. maja v Vidmu - Najnevarnejši sta furlanski šesterki Odbojkarske Cetretoligašice Vala Zadružne banke se v teh dneh intenzivno pripravljajo za odločilne nastope v skupini za napredovanje v C2 ligo. Deželna odbojkarska zveza je že objavila spored finalne faze, ki se bo pričela v soboto, 4. maja. Prvi nastop bodo valovke opravile v Vidmu proti ekipi Boem & Paretti, v vnaprej igrani tekmi 2. kola pa se bodo v Četrtek 9. maja v Sovodnjah pomerile s pordenon-skim Sattec Gomma. Oba ta nasprotnika sta za GoriCanke precejšnja neznanka, saj sta v rednem delu nastopala v furlanski skupini. Boem & Paretti je pristal na prvem mestu s štirinajstimi zmagami in dvema porazoma, Sattec pa je bil drugi s porazom vec. Četrti tekmec v finalni skupini je valovkam dobro poznani Gonars. Z njim se bodo srečale v 3. kolu, 18. maja v Sovodnjah. Sledile bodo še povratne tekme, zadnje kolo pa bo na sporedu 8. junija. V C2 ligo bosta napredovali dve ekipi. »Nimamo Cesa skrivati. Naš cilj je jasen. Želimo doseči napredovanje v C2 ligo in menim, da je moja ekipa to tudi sposobna doseCi, Ce se bo na odločilne tekme temeljito pripravila,« nam je po telefonu iz Ljutomera, kjer se mudi na pripravah s člansko reprezentanco Slovenije, povedal trener valovk Zoran Jerončič. Po trenerjevem mnenju naloga ekipe vsekakor ne bo lahka. »Zelo laskave ocene krožijo o PordenonCankah, Boem & Paretti pa je v bistvu druga ekipa drugoligaša Camst in v njej je baje nekaj starejših in izkušenih igralk. Gonars pa bo še zlasti nevaren na svojem igrišču, a je po mojem slabši od nas,« je še povedal Jerončič, ki ga v tem Času na treningih nadomeščata Elijana Grobiša in Joško PrinCiC, sam pa se bo v Sovodnje vrnil na dan prve finalne tekme, (akj ODBOJKA / DECKI IN DEKLICE Espegovci in borovke v boju za deželni naslov Tako med moškimi kot med ženskami brez favorita Konec tedna se bo v Tržiču in Sestu al Re-gena pri Pordenonu pričel deželni odbojkarski finale za kategoriji dečkov in deklic. Na njem bodo nastopili prvaki štirih pokrajin. V nedeljo bosta na sporedu dve tekmi, ostale štiri pa bodo v sredo, 1. maja. Vse kaže, da bo boj za naslov v tej starostni kategoriji (letnik 1980 in mlajši) dosti bolj zanimiv kot med mladinci in mladinkami, kjer je bila premoč Espega oziroma Bmetersa veC kot očitna. Nasprotno, bodisi med deklicami bodisi med dečki menda ni izrazitega favorita. Zenski del deželnega cetveroboja pa bo še dodatno zanimiv, ker poleg deželnega prvaka napreduje direktno v državni finale tudi drugouvrščena še-sterka, tako da bo boj za najvišji uvrstitvi bržkone še bolj srdit. Moški finale bo torej na Pordenonskem, na njem pa bo barve go-riške pokrajine branil Espego, ostali tekmeci pa bodo Nuova Palla-volo (Trst), Volley bali Udine (Videm) in Pra-ta (Pordenon). »Težko je napovedati, kdo bo zmagal. Rahlo prednost dajem tržaškemu prvaku, ki ima nekaj zelo dobrih posameznikov. Konkurenca v pokrajinski fazi je bila prešibka, da bi lahko ocenili realno moC naše ekipe. Poleg tega so fantje zaradi pomanjkanja zadostnih vadbenih ur premalo trenirali, Čeprav je trener Marchesini opravil z njimi zelo dobro delo,« pred finalom za Val napoveduje Sandro Corva. V nedeljskem prvem kolu se bo Espego v drugem srečanju dneva (okrog 17.30) pomeril s tržaškim NPT. Slovenska odbojka bo zastopana tudi na ženskem finalu. Tržaški prvak je namreč Bor Friulexport, njegovi nasprotniki v Tržiču (zelena telovadnica) pa bodo tržiški Volley club II Mercato di Selz (Gorica), Bme-ters Bagnaria Arsa (Videm) in Fontanafredda (Pordenon). Trener bo-rovk Marko Kalc nima zadostnih informacij o nasprotnicah, da bi tvegal napoved, a meni, da je njegova ekipa dovolj dobra, da se lahko poteguje vsaj za uvrstitev v državno fazo, torej najmanj za drugo mesto. Videmski prvak Bmeters v tej kategoriji ne bi smel biti tako močen kot med mladinkami, saj igra v prvi ekipi (Gl liga) le ena »deklica«. Ostala dva tekmeca sta za Borov tabor še večja neznanka, vendar tako za Volley club kot za Fontanafreddo velja, da v svojih vrstah ne bi smela imeti izrazito močnih posameznic. Nekatere igralke Vol-ley cluba so občasno igrale v C2 ligi, a le kot rezerve. MoC Tržicank bodo plave preizkusile že v prvem kolu. Tekma se bo pričela ob 16. uri. (ak) MINIBASKET Borovci nadigrali Barcolano Bor -Barcolana 40:13 Bor: Crevatin, Celano 10, Batich 6, Indelicato, Malalan, SosiC 10, Nad-lišek 7, Marconi, KovaC 4, Klobas, Trevisan 3, Ferluga, Samec, Osbich in Ukmar. Združena ekipa Bora in Brega, ki nastopa na turnirju prvih košev v minibasketu, je prejšnji teden požela drugo zaporedno zmago. Tokrat je nastopila proti ekipi Barcolane in visoko zmagala. Takoj moramo povedati, da so bili nasprotniki sami začetniki, brez košarkarske izkušnje. Naši »veterani« pa so se portudili in predvajali občasno lepo skupinsko igro. Pohvaliti moramo predvsem Brežana Petra Sosiča ter izkušenega Alessia Čelana. Kajokaši KK Šileč vabijo na »2. prijateljski spust po Vipavi« Goriško Kajakaško društvo Silec bo v nedeljo pobudnik še ene zanimive manifestacije. Skupaj s Športnim društvom Partizan iz Rene bo organiziralo »2. prijateljski spust po Vipavi«. 2e lani je ta rekreacijska prireditev požela velik uspeh, saj se je za spust z lastnimi kajaki odločilo kar 64 kajakašev. Start letošnjega spusta bo ob 10. uri v Renčah. Vpis je možen pol ure pred Startom. Vpisnina znaša šest tisoč lir, vsak udeleženec pa bo ob Startu prejel spominsko majico, na cilju pa topli obrok. Nagrajevanje najštevilnejših skupin bo na cilju pod mostom na SoCi v Sovodnjah. Proga meri 15 kilometrov, med vožnjo po njej pa imamo dovolj Časa in možnosti, da spoznamo Vipavo in njeno naravo z nenavadnega zornega kota. RITMIKA / DEŽELNO PRVENSTVO ZA NARAŽCAJNICE Borovki Katja Starec in Radha Nadlišek »srebrni« V Trstu je nastopilo 43 tekmovalk iz sedmih društev Na deželnem promocijskem prvenstvu v šport-no-ritmicni gimnastiki, ki je potekalo v Trstu, so borovke spet zabeležile lep uspeh. Med 43 tekmovalkami iz sedmih društev sta v kategoriji na-raščajnic tako Katja Starec (na sliki levo), kot Radha Nadlišek (desno) osvojili vec kot odlično drugo mesto, prva v vaji z obročem, druga pa s kolebnico. Njun uspeh je tem večji, ker je bil to zanju krstni nastop v okviru federacije, Nadliškova pa je bila poleg tega tudi najmlajša udeleženka tega prvenstva. Srebrna kolajna Starčeve je v bistvu veliko presenečenje, saj je s svojim nastopom presegla pričakovanja svojega tehničnega vodstva. Prikazala je izredno moderno vajo z obročem, preplete- no s plesnimi elementi, za kar je počela velik aplavz številnega občinstva. Nadliškova je nastopila izredno graciozno, njeno izvajanje je bilo natančno, vsekakor pa lahko od nje pričakujemo še precej vec, ko bo v svojo vajo vključila tudi težje elemente, saj so ji tokrat za naskok na prvo mesto manjkali predvsem meti. Vsekakor sta obe tekmovalki, glede na številno in moCno konkurenco, veC kot zadovoljili, (-boj-) ŠPORT Četrtek, 25. aprila 1996 -NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA a NOGOMET / DANES V RAZNIH AMATERSKIH PRVENSTVIH Juventina danes s Pro Fiumicellom nesporni favorit Za Štrondrežce imperativ le zmaga - Sovodenjci doma Zarja pred velikim slavjem Proseško Primorje za 2. mesto V 3. AL na Tržaškem zelo pomembni tekmi za Brežane in gajevce, na Goriškem pa čaka doberdobsko Mladost »dvoboj sezone« s Sagradom Pro FimniceEo - Juventina . StandreSko moštvo ločijo še trije koraki od velikega meta: napredovanja v višjo ligo. Juventina bo prvo oviro skušala premagati že danes: nasproti bo imela zadnjeuvršCeno moštvo Pro Fiumicel-la. Naloga naše ekipe naj bi bila torej precej lahka. Gostovanje v Fiumicellu pa gotovo ne bo nepremostljiva ovira, če Juventina ne bo podcenjevala današnejga nasprotnika, ki ga je že v prvem delu premagala s 3:1. Naše moštvo, ki bo danes igralo brez izključenega Cecottija, se je za današnje srečanje temeljito pripravilo, saj je medtem igralo tudi dve prijateljski treing tekmi in na obeh tudi zanesljivo zmagalo (proti Moraru s 6:3, proti doberdobski Mladosti pa s 4:0). Staranzano, ki je skupno z Juventino na prvem mestu, bo danes igral doma proti predzadnje uvrščeni Torviscosi, in je zares malo verjetno, da bi mu spodrsnilo. Po današnjem kolu bo vodilni tandem skoraj verjetno ostal še naprej na vrhu z enakim številom točk in tako bosta o prvem mestu odločali prav zadnji dve tekmi. Sovodnje - Flumignano Sovodenjci bi se z današnjo zmago proti Flumi-gnanu lahko znašli na 3. mestu lestvice. Flumignano, ki je z 38 točkami na »zlati sredini« lestvice, nima vec ambicij za višja mesta, Čeprav to ne pomeni, da bo današnji tekmec Sovodenj že vnaprej vrgel puško v koruzo. Sovodenjci bodo tudi danes igrali z mlado postavo, ki se je odlično odrezala v prejšnjem kolu proti San Canzianu. Vsi igralci so nared, žal pa bo odsoten Businelli, ki je izključen. Inprav Bujsinelli je v prvem delu prvenstva' dosegel gol, s katerim je Sovodnje v Flumignanu izenačilo z 1:1. V soboto v Sovodnjah Bomssia D. - Roma (mladi) Ena tekma mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja naraščajnikov za 11. Trofejo mesta Gradišča »Nereo Rocco«, ki se bo pričel danes, bo v soboto ob 18. uri na igrišču v Sovodnjah. V okviru skupine B se bosta namreč v Sovodnjah spoprijela Bomssia Dortmund in Roma. To je seveda lepo priznanje za sovodenjsko društvo, naši nogometni privrženci pa bodo imeli lepo priložnost, da si ogledajo vrhunsko nogometno predstavo, Čeprav na mladinskem področju. Na tem turnirju nastopa 12 ekip, ki so razdeljene v 3 skupine: SKUPINA A: Argentinos Junior, Ever-ton, Lazio, Parma. SKUPINA B: Bomssia Dortmund, Colo Colo (Čile), Roma, Triestina. SKUPINA C: Dinamo Kijev, Porto, Inter, Udinese. 1. AMATERSKA LIGA Zarja-Aurora Bazovci, ki so si dejansko že zagotovih prestop v promocijsko ligo, bodo danes gostih ekipo, ki je matematično že obsojena na izpad. Po sorazmerno slabem prvem delu, ko je zbrala le 14 točk, je v nadaljevanju ekipa iz Remanzacca, kljub zamenjavi trenerja, pvosem odpvoedala odpovedala. Na 12 tekmah je zbrala le pet točk in s tem praktično nima vec nobenega upanja, da bi ostala v tej ligi. Zato si lahko le predstavljamo vzdušje, ki vlada v tej ekipi. Zarjani so zato na današnjem srečanju favoriti.V primera zmage bi lahko v Zarjinem tabora že danes nazdravili napredovanju v promocijsko ligo, kar bi bilo za Bazovce nedvomno lep podvig. Po štirih sezonah igranja v 3.AL in nato 17 zaporednih sezonah v 2. AL je Zarja v sezoni 88/89 igrala v 3.AL, nato dve sezoni v 2. AL, zadnje štiri pa v 1. AL. Primorje - Opidna Današnji tekmec Primorja je po blestečem zaCetku (14 tekem in 23 točk) povsem odpovedal. Opicina je v preostalih 13 tekmah zbrala le 10 točk in si je prav z zadnjo zmago proti zadnjouvršCeni Serenissimi nekoliko popravila na lestvici, Čeprav si še ni zagotovila zanesljiv obstanek v tej ligi. Prav zato bo prišla na Prosek z namenom, da odnese vsaj točko, s katero bi ohranili prednost nad dvojico Tavagnacco-Buiese, ki se borita za obstanek v ligi. Proseška enajsterica si po seriji slabih nastopov (6 tekem, 5 točk) danes ne sme privoščiti ti spodrsljaja, saj ji Basaldella ogroža drago mesto. Primorje je tudi na zadnjem nastopu odpovedalo v obrambi. Pri tem pa gotovo ni brez krivde niti trener Bidussi, ki je na zadnjih tekmah precej spreminjal postavo obrambe. Morda najbolj nerazumljiva poteza je, da Škabar, ki je skozi vse prvenstvo uspešno igral v vlogi li-bera, sedaj igra na sredini igrišča. Sicer še niC ni izgubljenega. V zadnjih treh kolih se lahko še vse popravi. Odslej pa bo treba preprečiti te napake. Pagnacco - Vesna Križani so s porazom proti Unionu verjetno zamudih zandji vlak, ki bi jih lahko popeljal v boj za napedovanje. Vesna ima po tem spodrsljaju pred sabo štiri ekipe, Ker je Zarja za Križane nedosegljiva, je zato na razpolago eno samo mesto, ki zagotavlja napreodvanje v promocijsko ligo. Čeprav je današnji Vesnin nasprotnik novinec v ligi, naloga kriške ekipe gotovo ne bo lahka. Pagnacco se je letos res dobro odrezal. V prvem delu je zbral 16 toCk, v nadaljevanju (12 tekem) pa mu je šlo še bolje (22 toCk). Za ljubi- telje statistik naj omenimo, da je Pagnacco doma doživel tri poraze (Serenissima, Torreanes, Zarja) in prav to daje nekaj upanja Križanom, ki tudi danes ne bodo igrah v popolni zasedbi. Poleg Scale, ki je bil po tekmi z Medeuzzo izključen za dva meseca, ne bo igral niti Leonardi, katerega je izključitev proti Unionu stala tri kola prepovedi igranja. To pomeni, da se je tudi za Leoandija kot za Scalo letošnje prvenstvo že končalo. 2, AMATERSKA LIGA Primorec-Roianese Z neodločenim rezultatom v prejšnjem kolu so si Trebenci zagotovili obstanek v ligi in zato bo današnje srečanje, ki je zadnje v letošnjem prvenstvu, le gola formalnost. Trebencem pride v goste že obsojena ekipa Roianeseja, ki je na repu lestvice že od samega zaCetka. Primorec je na današnjem srečanju nesporni favorit. RojanCani bodo prišli v Trebče v precej okrnjeni postavi, saj imajo izključene kar štiri nogometaše (Gre-gori, Podrecca, Visintin, Braico). Z zmago bi nogometaši Primorca gotovo razveselili svoje zveste navijače, ki so v teku letošnjega prvenstva prevečkrat razočarani zapuščali trebensko igrišče. 3. AMATERSKA UGA NA TRŽAŠKEM San Vito-Breg Brežani morajo na zadnji tekmi letošnjega prvenstva igrati na vse ah niC, saj si le z zmago lahko zagotovijo drugo mesto na lestvici, s katerim si bodo priigrali možnost, da bodo igrajo dodatne tekme za prestop v višjo ligo. Presenetiti nasprotnika pa ne bo lahko, saj je bil S. Vito do pred kratkim še med kandidati za napredovanje. Po lažji krizi pa je nazadoval in trenutno imajo Tržačani deset toCk manj od Brega, kijev prvem delu prvenstva proti S. Vitu igral neodločeno 1:1. Gaja - Venus Mnogo lažjo nalogo bo imela padriško-gro-pajska enajsterica, ki je na tretjem mestu razpredelnice s točko manj od Brega. Venus ne bi smel predstavljati težje ovire za gajevce, saj je v zadnjih štirinajstih nastopih osvojil le eno samo točko (proti Bregu). Pozabiti pa ne smemo, da je Gaja v prvem delu prvnestva premagala Tržačane le s tesnim 1:0. Tokrat navijači računajo na »goleado« svojih nogometašev in obenem upajo na spodrsljaj Brega, ker bi si le v tem primeru zagotovih drugo mesto na lestvici. Montebeho Don Bosco - Dolina Ekipi si s 16 točkami dehta 10. mesto na lestvici in zato obe računata na zmago, da bi izboljšali svoj položaj. Domačini so po seriji osmih zaporednih proazov v zadnjih petih nastopih dvakrat prišh do zmage in na zadnji tekmi tik ob koncu kloniti prvouvršCenemu Krasu. Ker bodo morati Tržačani na igrišCe v okrnjeni postavi (Palci, Fogar, Chmet in Dalberto so izključeni), Dolinčani računajo na pozitiven rezultat. (Bruno Rupel) NA GORIŠKEM Mladost - Sagrado V Doberdobu vlada za današnjo tekmo med domaCo Mladostjo in Sagradom, ki sta z enakim število točk na dragem mestu lestvice, izredno pričakovanje. To je za doberdobske nogometaše vsekakor »tekma leta« in velike priložnosti, da ne izgubijo stika z vodilnim Tor-rejem, ne smejo zamuditi. Danes je proti Sagra-du imperativ le zmaga, kajti nasprotno bi možnost napredovanja že danes splavala po vodi. Naloga Doberdobcev gotovo ne bo lahka, saj bo moštvo nastopilo brez izključenih Sita in Fontane. Na srečo pa se bosta v ekipo vrnila izkušeni strelec Blason, ki je bil izključen, in Zi-molo, ki je saniral poškodbo kolena. V okviru priprav na to srečanje so v soboto doberdobski nogometaši igrah trening tekmo z Juventino. Kljub porazu (0:4) pa so z igro zadovoljiti. Na sliki: Pavel Tognetti (Zarja) _________SMUČANJE / PRED SOBOTNIM ZAKLJUČNIM VEČEROM___________ Pri ŠD Mladina zadovoljni z letošnjo sezono Rekreativna dejavnost je sicer zaostala za tekmovalno - Še naprej bodo podpirali politiko sodelovanja S sobotno družabnostjo se bo tudi za smučarski odsek kriškega SD Mladina končala dolga in naporna zimska sezona. Koliko truda je bilo vloženega vanjo, si lahko predstavljajo vsi, ki se pri nas v različnih vlogah (starši, tekmovalci, odborniki) ukvarjajo s to športno panogo. Tako kot za vse naše sredine tudi za Mladino velja, da so sezono označevale senene in sonCne plati, vendar pa slednje kljub vsem težavam, tudi finančnega značaja, prevladujejo in so jamstvo za to, da se bodo v Križu aktivnosti tudi v prihodnje lotevali z nezmanjšanim navdušenjem. Z dejavnostjo so pri Mladini zaceli že med lansko poletno sezono z organizacijo dejavnosti bodisi za te-movalce bodisi za rekreativce s poudarkom na družabnosti. Višek te poletne dejavnosti je predstavljal nastop na tradicionalnem Br-dininem suhem slalomu, na katerem je Mladina z 2. me- stom ekipno in uvrstitvami posameznikov požela dober uspeh. To je dalo društvu precejšnjega zagona, vendar pa se je kasneje skoraj vsa pozornost usmerila le v tekmovalno dejavnost. »Iz informativnih sestankov, ki smo jih imeli s elani društva, je izšlo premajhno zanimanje za množične pobude, res pa je tudi, da je bilo v klubu premalo ljudi, da bi lahko slediti vsem segmentom dejavnosti. Prav organizacijske težave so nam letos preprečile, da bi izvedli tradicionalno zimovanje, vendar pa upam, da bomo v prihodnji sezoni zimovanje spet organizirali,« nam je povedal duša odseka, predsednik, trener in organizator Ennio Bogateč. Ce obračun rekreativnega delovanja torej ni bil najboljši pa so s tekmovalno dejavnostjo nadvse zadovoljni. »Sodelovanje v ekipi ZSSDI ocenjujejmo nadvse pozitivno in to obliko združevanja bomo še naprej podpirali. Seveda je težav in tudi nesporzumov kar precej. Pomanjkljivosti so se pojavile pri delu z najmlajšimi skupinami in premalo je bilo skupnih treningov. Skratka, moramo se bolje organizirati, a hkrati vztrajati pri skupnem delu,« meni Bogateč. SD Mladina je bila v okviru ekipe ZSSDI zadolžena za kategorijo naraščajnikov in dečkov. Ocena je dobra bodisi glede organizacijske plati bodisi glede rezultatov. Opravili so med 40 in 45 dni treningov na snegu (na avstrijskih ledenikih, med sezono na bližnjih smučiščih in z večdnevnimi pripravami na Pohorju in Kohli) in sodelovati na vseh zamejskih tekmovanjih in tekmovanjih smučarske zveze (skupno do 15 tekem). Med najboljše rezultate Mladine sodijo uspeh na zamejskem prvenstvu v Forni di Sopra (4. ekipno mesto in 4. mesto v mladinskih kategorijah), na katerem je Martina Bogateč (na sliki) osvojila naslov zamejske mladinske prvakinje. Na uradnih nastopih so Martina Bogateč, Borut Bogateč in Alex Prašelj iz tekme v tekmo pokazali napredek in popraviti svojo rang lestvico. Borut se je v veleslalomu po Časih približal deželni špici na pet sekund in dosegel uvrstitev v deželni finale s tridesetimi najboljšimi, Martini pa je ta podvig za las spodletel (pri dekletih je na deželnem finalu nastopilo 15 najboljših). Vrh tega se Borutu samo za dobri dve sekundi ni posrečila uvrstitev na državno fazo tekmovanja Ostržek na smuCeh. Zelo dober uspeh je Mladina dosegla tudi na Tržaškem prvenstvu. Zahvaljujoč se zlasti uspehom tekačev je na skupni društveni lestvici pristala na odličnem 4. mestu (tudi v mladinskih kategorijah). Ko smo že pri tekačih velja omeniti odlična rezultata Članov kluba Aleksandra Tretjaka in Mateje Bogateč na Mladinskih igrah. Aleksander je dosegel 7. mesto v deželi, Mateja pa je celo nastopila na državnem finalu v Bardonecchi. Na sobotnem zaključnem večeru bodo nagraditi najzaslužnejše, društveno lestvico pa so sestavili po posebnem ključu, ki poleg rezultatov upošteva tudi število prisotnosti na treningih in tekmah. Sicer pa bo srečanje tudi priložnost za snovanje načrtov za bodočnost s ciljem, da se obnovijo letošnji uspehi in odpravijo pomanjkjivosti. Obvestila SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA sestavlja ekipo amaterjev. Vabljeni so vsi bivši igralci. Javijo naj se na sedežu društva ali naj pokličejo na tel. St. 227044 v večernih urah. SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi Člane in prijatelje društva na zaključni večer smučarske sezone 1995/96, ki bo v soboto, 27. t.m. v Domu A. Sirk v Križu ob 19. uri. Večer bo potekal s pregledom opravljenega dela, priznanjem najzaslužnejših smučarjev, obledom dokumentacije in družabnostjo. Vabljeni! SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 28. aprila v sodelovanju z občino Devin-Na-brežina, vaško skupnost Gorjansko in občino Komen »Tretji pohod prijateljstva Mavhinje-Gorjansko« za odprto mejo. Zbirališče v Mavhinjah pred gostilno Al Carso, ob 10.00 uri. Odhod ob 11.00 uri. Vljudno vabljeni. KD LIPA, SZ ZARJA, SZ SLOGA in MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA organizirajo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu otvoritev razstave barvnih fotografij »Štiri letni časi« in diapozitiv iz Bazovice Janka Kovačiča. V torek, 30. t. m., ob 21. uri kres pri »kalu« in ob 22.30 »10. nočni pohod na Kokoš«. Vabljeni! ZSSDI obvešča, da bosta jutri, 26. t. m. urada v Trstu in Gorici zaprta. KK ADRIA obvešča, da bo v nedeljo, 28. t. m., na sporedu kolesarski maraton v Gručah pri Ljubljani. Start na 70 km dolgi progi bo ob 10. uri. Podrobnejše informacije za udeležbo so na razpolago v klubskih prostorih v Lonjerju v večernih urah. KAJAKAŠKI KLUB SILEC organizira v nedeljo, 28. aprila 2. prijateljski spust po Vipavi od Renč do Sovodenj. Vabljeni vsi ljubitelji kajakaštva. Za informacije tel. Bojanu Makucu v večernih urah na št. (0481) 20734. Četrtek, 25. aprila 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Z Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4: Opazili boste komaj opazno zdravstveno spremembo, s pravilno potezo preprečili poslabšanje in se izognili postelji. Ce boste živeli zdravo, ne boste potrebovali več niti pozornosti. BIK 21. 4 - 20. 5.: Tolažili se boste s tem, da je zastoj le začasen, čeprav vam bo nekaj vseskozi šepetalo, da ste prišli pred nepremagljiv zid. Vrnite se in zadnjih nekaj korakov prepotujte se enkrat. DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Res je: niso vsi tako energični in sposobni kot vi, vendar to Se zdaleč ne pomeni, da jih morate podcenjevati. Kdor je skromen v ambicijah,, še ni nujno len in nesposoben. RAK 22. 6. - 22. 7.: S svojo drago osebo se boste spuščali v globlja dejstva skupne življenjske poti, zato se vama utegne zgoditi, da bosta morala znova prevetriti svoje želje in pričakovanja. LEV 23.7. - 23.8.: Navsezadnje si boste skromno priznali, da res ne veste, čemu bi toliko garali, saj vam materialno blagostanje vendar ne bo prineslo sreče. Je pa res, da vam bo omogočilo iskanje poti. DEVICA 24 8. - 22.9.: Spoznali boste, da se že predolgo zanemarjate, zato se boste poglobili vase, poravnali stare dolgove in se odprli klicu iz notranjosti. Popeljal vas bo dlje, kot si drznete upati. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Odločili se boste, da boste tokrat uporabili silo. Prav imate: brezupnim trdoglavcem resnično ne pomaga me drugega kot odločen udarec po betici. Ne razbijte kladiva; še več jih je. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Vzdušje na delovnem mestu se vam bo zazdelo nadvse morbidno, zato ga boste skušali popestriti. Ce boste izbrali igro, boste brcnili mimo, te boste izbrali pristnost, boste uspeli. STRELEC 23.11. • 21.12.: Na trenutke boste odveč celo samim sebi, ampak to še zdaleč ne pomeni, da boste odveč tudi drugim. Nasprotno; bolj nebogljeni boste videti, več jih bo, ki se vam bodo ponudili v oporo. KOZOROG 22.12. - 20. L: Začutili boste nesmisel rivilizatijskih norosti ter se odločili za radikalno spremembo v načinu življenja. Skoda le, da svoje odločitve se ne boste pripravljeni speljati v resničnost. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Potrudili se boste in dali vse od sebe, samo da bi uresničili svoj planetarni ideal. Nič ne bo pomagalo; tistih, ki jim je pri srcu stari red, bo še zmeraj preveč. Omejite se torej nase. RIBI 20.2. - 20.3.: Ne boste se več zrli zaradi svoje sebičnosti, kajti postalo vam bo jasno, da je vaš pristop povsem pravilen. Cernu bi se razdajali tistim, M varčujejo z lastnimi močmi na račun tujih? Prebivalce Bangladeša pestijo revščina, bolezni in pomanjkanje pitne vode Gasilec deli prebivalcem bangladeške prestolnice Dhake pitno vodo, ki jo zaradi prenaseljenosti in neurejene infrastrukture kronično primanjkuje. Brez vode je kar polovica od 9 milijonov prebivalcev Dhake. (Foto: Reuter) V Bangladešu je slepih več kot pol milijona ljudi. Skoraj polovica jih, tako kot mati na Reuterjevi fotografiji, oslepi zaradi pomanjkanja vitamina A, njihovo število pa se vsako leto poveča za 30.000. Moskovčani umirajo mlajši MOSKVA - Za prebivalce ruskega glavnega mesta je življenje po razpadu Sovjetske zveze očitno postalo težko - povprečna življenjska doba moških se je od leta 1991 znižala na 57 let, hkrati pa se je povečala umrljivost otrok. Med vzroki je ruska tiskovna agencija Interfax navedla naraščanje kriminala in onesnaženost zraka. Leta 1990Tje bila povprečna življenjska doba moških 65 let, pet let kasneje pa samo še 57, 4 leta. Pri ženskah se je povprečna življenjska doba v enakem časovnem obdobju znižala za tri leta, in sicer na 71, 5 leta. Število rojstev se je znižalo za 26, 2 odstotka; umrljivost otrok v ruski prestolnici je dvakrat do trikrat večja kot v ZDA in Evropi. Prav tako se Moskovčani vedno redkeje odločajo za poroko - leta 1995 so zabeležili 71.100 sklenitev zakonskih zvez - 13.600 manj kot leta 1990. Telefon mu je uničil živce PEKING - Nek Kitajec je kot odškodnino za psihično trpljenje, ki ga je povzročalo nenehno zvonenje telefona v njegovem stanovanju, prejel 540 ameriških dolarjev. Odkar se je njegova telefonska številka po pomoti znašla na vrečkah enega izmed lokalnih proizvajalcev prehrambenih izdelkov, je telefon nesrečnega meščana zvonil od jutra do večera, rekordnih pa je bilo 120 klicev prvega dne. Na pritožbo vznemirjenega meščana je proizvajalec priznal svojo napako, vendar ni hotel izplačati denarnega nadomestila. Sele ko je primer dobil sodni epilog, sta se stranki dogovorili o vsoti, s katero bo nadomeščeno od-zvanjanje telefona v ušesih nesrečnega Kitajca. SKANDINAVSKA KRIŽANKA NAUKO VODNI MOČI FR. FILMSKA IGRALKA ANTON TROST KRAVA LISKA MAJHEN OTROK, KIVPUE SATURNOVA ZENA NEPRIJETEN OBČUTEK NEM. FILMSKI REŽISER (CURT) DRAGO TRŠAR ANGL. PISEC FLEMING NOTRANJI MINISTER (ANDREJ) KURA COPUA BEETHOV- NOVA SIMFONIJA AVTOR: LUKA PIBER STOJANA SKRČENIH NOGAH GLASBENO DELO AMER. IGRALEC VOIGHT STANJE BREZ MORALE IGLAVEC STARI SLOVANI MEDNARODNO SODIŠČE V HAAGU KOLIBA RAZLAGALEC BESEDILA OPOZORILO FIATOV AVTO SOLMIZACIJSK ZLOG OCTAR NEVEDNOST ZAZIVU. VAZNA SNOV PREBIVALEC VOJSKEGA PRETEPAČ GLASB. TV POSTAJA PESNIK RILKE IT. RADIO IN TV POSODICA ZA SERUM ZENOVSKO JEZERO TEODORA GORSKE REŠEVALNE SANI ANTON AŠKERC GRS. BOG VETROV VOLKS- WAGN0V AVTO DOMAČE OBUVALO IGRALEC DOMAČINI Z NOVE ZELANDUE BRIT. RAZISKOVALEC LOVEC KRTOV ELEKTR. ENOTA ZA MOC VRSTA MUHE IZPLAKO- VALNIK NAPOVED ČESA ST.AZUSKA DRŽAVA PISEC LOVRAK ŠPAN. SLIK. (JOSE) FILMSKI IGRALEC NEESON VEZNIK PRAVEC PREBIVALKA BOSNE REKA V ANGLUI SINTETIČNO MAMILO NEMŠKI FILOZOF NAZIV PEVEC PESTNER NIKELJ NEM.VOJNI ZLOČINEC (WILHELM) SRANSKA LUKA OB BISKAJ. ZALIVU PTICA UJEDA (BRKATI) NIN V ANTIKI DOKTOR VZHOD GLAVNI STEVNIK rai. ‘inarao raa ‘VNON3V ‘tms ‘aaaNviNvs ‘mm ‘OLO ‘3JMI ‘iNvn iHfiNvrarai ‘VMNVSOS ‘H3NS Vd ‘mn ‘mna ‘vMafraro ‘IVA ‘ViVdCD ‘103‘W ‘KV ‘IW ‘HHNTVH ‘AJJAI ‘□VATIH ‘J.SON33nOd3N ‘HVSD1 ‘Od ‘NMOdO ‘HOLVJSHdHHJNI 'VIViOd ‘30SICIOS OHSVVH :ouABJopoyX :A3JLIS3H RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Ključkove dogodivščine TV DNEVNIK Slov. film: Splav meduze —nV Milič in Grilanc SERVIS TV - VCR ANTENE TV - SAT E Prosek 101 Tel. 040/251371 e RAI 1 6.30 9.35 11.00 12.25 12.35 13.30 14.05 16.00 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 23.15 23.20 0.00 0.30 1.00 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giu-rato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Abbasso la miseria (kom., It. ’45, i. A. Ma-gnani, N. Besozzi) Aktualno: Otvoritev 66. mednarodne razstave avtomobilov Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -(i. Angela Lansbury, Richard Fox) Dnevnik, 13.55 rubrika Business, gospodarstvo Film: Ciao nemico (kom., It. ’81, i. J. Dorelli, G. Gemma, J. Herzfeld) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne zanimivosti: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Aktualno: II fatto Veriete: Gran Gala della TV italiana - 36. Nagrada za TV režijo (vodita D. Piombi, Paolo Bonolis) Dnevnik Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce -Potihoma Film: La lunga notte del '43, i. G. Ferzetti) ^ RAI 2 58 RETE 4 ITALIA 1 $T Slovenija 1 EU Koper Otroški variete Nan.: Moonlighting, 9.00 Otroški variete Ciao ciao Videostrani Nan.: Blossom, 8.35 nad. Un volto, due don- mattina, vmes risanke Zlatorog Družina Drombush ne, 10.00 Zingara, 10.30 Aktualno: Secondo noi Batman, 28. del Potrebujem te Renzo in Lucia, 11.45 La Nan.: Super Vicky, 9.45 Ribje poti, 5. del Rubrika o dnevnih zani- forza deli’ amore, vmes Genitori in blue jeans. Po domaCe mivostih Fuori dai denti (11.30) dnevnik 10.20 MacGyver Poročila Sereno Variabile Nan.: Hiša v preriji Aktualno: Planet Kolo sreče, pon. tv igrice TG2 33,11.45 dnevnik Dnevnik Tg 4 Nan.: TJ. Hooker Letališče 21. stoletja, 3. Variete: I Fatti Vostri Rubrika o lepoti Odprti studio, Fatti e mi- del angl. dok. oddaje Dnevnik, Zdravje, ru- Nad.: Sentieri sfatti, 12.50 Šport studio Televizijska konferenca brika o knjigah Film: Era notte a Roma Variete za najmlajSe, TV Dnevnik 1 Variete: I Fatti Vostri (dram., It ’60, r. R. Ros- vmes risanke, 13.20 I Otroški program: Nad.: Quando si ama, .sellini, i. G. Ralli) protagonisti, Ciao ciao Živ žav 15.10 Santa Barbara Nan.: Jefferosnovi Varieteja: Colpo di fulmi- Fallerjevi, 5. del nemške, Dnevnik - flash Dnevnik in vreme ne, 15.05 Generazione X nanizanke Aktualne teme: L’ Italia Variete: Game Boat Aktualno: Planet Kolo sreče, tv igrica in diretta - Italija v živo Aktualno: Forum di sera Nan.: Bayside School, Včeraj, danes, jutri Dnevnik - Večerni Forum (vodita 16.45 Beverly Hills Risanka Sereno Variabile - O iz- Rita Dalla Chiesa, S ant e Nan.: Primi baci TV Dnevnik 2 letih in potovanjih Licheri) Odprti studio, vreme, Seinfeld, 2. del ameriške Vreme, dnevnik in šport Film: 01 d Gringo (dram., 18.45 Secondo noi, 18.50 nanizanke Nan.: Ispettore Tibbs ZDA ’89, i. G. Pečk, J. Šport studio Tednik Šport in predstavitev Tg2 Fonda), vmes (23.30) Nan.: Baywatch, 20.00 BEfl Zlata Šestdeseta sloven- Variete: Go-Cart dnevnik Mr. Cooper ske popevke, 5. oddaja: Dnevnik Tg2 ob 20.30 Pregled tiska Film: The Vanishing Nostalgija z Rafkom Ir- TV film: Una madre di Rubrika o lepoti (dram., ZDA ’93, i. K. goličem troppo (dram., ZDA ’95, Sutherland, S. Bullock) Nikar, odda- i. Matt McCoy, M. Leo- Film: L' impero del sole ja o prometu nardi, M. Geraghty) US CANALE5 (dram., ZDA ’87, i. C. Ba- E w Včeraj, danes, jutri Aktualno: Top Secret le, J. Malkovich) ES® TV Dnevnik 3 Dnevnik in vreme Aktualno: Fatti e misfatti Poslovna borza PonoCi, na trgu Italija Italija 1 šport R It SeaQuest, 11. del Variete: Tenera b la notte Na prvi strani, vreme Ciak: Filmske novosti Poročila Variete: Maurizio Costan- Nan.: Le ragazze della zo Shovv (ponovitev) Terra sono meglio m. RAI 3 Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Ri- {p Slovenija 2 ta Dalla Chiesa) # TELE 4 Dnevnik TG 5 Jutranji dnevnik, Drobci Sgarbi quotidiani Euronevvs Film: A ciascuno il suo Nad.: Beautiful (i. Ron Slovenci v Vatikanu, (dram., It. '66, r. E. Petri, Moss, Hunter Tylo) IBElii 17.45, 19.30, 22.00, 0.05 1. oddaja i. Gian Maria Volonte) Nan.: Robinsonovi (i. Bill MM Dogodki in odmevi Zgodbe iz Amerike, Dokumenti Cosby, K. K. Pullman) Nad.: Fiori d' arancio 6., zadnji del Dnevnik Variete: Časa Castagna BIm Dokumentarec Kvalifikacije za SP v no- Kolesarstvo Otroški variete Bim Bum Film: La prima moglie gometu: Grčija - Slovenija, im Aktualno: VideoZorro Bam in risanke (dram., ’40, i. J. Fontaine) posnetek Deželne vesti, dnevnik Variete: Ambrogio in Gospodarstvo Gospodar muh, Aktualno: Articolo 1 Uan... Nan.: Scienza contro eri- angleški film Glasba: Pred premiero Kviza: OK, il prezzo e mine Seinfeld, 1. del nanizanke Ujjs Sporno popoldne giusto! (vodi Iva Zanič- SeaQuest, 10. del Aktualne teme: Alle cin- chi), 19.00 La mota della Vera, 4., zadnji del angle- que della sera - Ob 17-ih Dok. oddaja Geo fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) (•) MONTECARLO ške nadaljevanke Včeraj, danes, jutri Aktualno : La testata Dnevnik TG 5 Po Sloveniji K L! Dnevnik, deželne vesti Variete: Striscia la noti- Svetovni poslovni utrip, B S Aktualno: 10 minuti zia (vodita Lello Arena, 20.00, 22.50, 0.15 Dnev- am. poslovna oddaja B fi Variete: Blob Enzo lacchetti) nik, 13.30,19.50 Šport Malo gospodarstvo danes E 5 Aktualno: Temporeale Film: Vacanze di Natale Nan.: Charlie’s Angels Tok tok, B R Dnevnik, deželne vesti ’91, (kom., It. '91, i. A. Tenis kontaktna oddaja za mla- R 5 Šport: boks, Petriccioli- Sordi, O. Muti, M. Boldi) Varieteja: Tappeto volan- dostnike Ciaramitaro (IP v pete- Dnevnik te, 18.00 Zap Zap V žarišču linji kat.) Variete: Maurizio Costan- Nan.: Parker Lewis Rjkfl Doktor Finlay, Dnevnik, pregled tiska zo Shovv, vmes (0.30) 1 jjfi The Lion Trophy Shovv 6. del škotske nanizanke Fuori orario: Eveline nočni dnevnik TG 5 Variete: Aria fresca Povečava: Film v originalu: L’ im- Sgarbi quotidiani Film: Una cvalibro 210 Slepe podobe, pareggiabile Godfrey Striscia la notizia per lo specialista (krim., Račja juha, (kom., ZDA ’36, i. Wil- Pregeld tiska ZDA ’74, i. C. Eastvvood) ameriški čb film liam Powell) Nan.: Cin Cin Nanizanka Euronevvs Euronevvs Piranski glasbeni večeri Vesolje je... Slovenski program Primorski forum Primorska kronika Vsedanes TV dnevnik Vesolje je... Slovenski magazin Četrtkova Športna oddaja Meridiani, aktualna tema Vsedanes TV dnevnik Euronevvs Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolje, zabavno-glasbena oddaja DtO Hrvaška 1 7.15 7.30 8.15 10.00 10.05 10.15 10.30 11.30 12.00 12.20 12.45 14.35 14.40 15.05 15.10 15.40 16.15 16.45 17.45 18.15 18.50 19.05 19.30 20.10 21.15 22.15 22.35 23.05 TV koledar Santa Barbara, 1242. del Dobro jutro Poročila Fevdalizem Gostje v studiu ZDA, 3. del dok. oddaje Najvisji vrhovi sveta se raztezajo na azijskem kontinentu, toda s svojo lepoto in posebnostmi severnoameriške Kordiljere ne zaostajajo za njimi. Zaradi višine so se prvi Evropejci kar izogibali tega prostora. Toda lepota jih je le premamila, predvsem pa so odločali o njihovem postanhibogati rudniki. Otroški program Poročila Ljubezen, 231. del serije Barrettijevi iz ulice Wim-pole, am. film Otroški program Mladi Robin Hood Poročila Hrvaški glasbeniki Zgodovinski arhiv v Pazinu Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 106. del nadaljevanke Kolo sreče Moč denarja Klub D. D. Dnevnik Ruska mafija, dokumentarec Željka Ogresta in gostje Dnevnik Slika na sliko Trilček Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večeri; 21.05 Literarni večer; 21.41 Lepe melodije; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00,6.30,7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most: studio Koper-lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12,00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10,05 Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13.20 Ringaraja; 13.35 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni program; 14.45 O jeziku; V^iS.OO Ljudska glasba Evrope; 15.30 Do- godki in odmevi; 16.05 izvirniki in priredbe; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Jazz koncert slov. glasbenikov; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo...; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 10.40 Power play; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri - aktualnostih 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30. 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE. Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. Radio Trst A 8.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.30 Iz dežele mirnega jutra; 9.00 Praznična matineja; 9.30 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 9.40 Pesmi miru, nato Orkestri; 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba na uporniško tematiko; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Mi in glasba: Oda »Svobodi)) (L. van Beethoven); 18.15 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.45 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila. y Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 20 Četrtek, 25. aprila 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL 6 ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 66 666 S VETER MEGLA TOPLA FRONTA „ SRED SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C DANES TRBIŽ CELOVEC o 7/15 O KRANJSKA GORA A 6/14 O ^ TRŽIČ 7/15 /6 6" o KRANJ *N. GORICA O 12/18 <~2r) ^LJUBLJANA 11/17 GRADEC 10/17 O S. GRADEC 6/19 S M. SOBOTA O 13/19 MARIBOR o 12/19 O PTUJ POSTOJNA 9/16 TRST 13/1?ortorož o CELJE O 12/18 65 N. MESTO o 12/19, KOČEVJE O CRNOMEy O ZAGREB 11/18 O 65 o OPATIJA PAZIN Slovenija: Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v zahodnih krajih bodo občasno manjše padavine. Najnižie jutranje temperature bodo od 7 do 12, naj-visje dnevne od 15 do 20 stopinj C. Sosednje pokrajine: V sosednjih krajih Italije m na Jadranu bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo, drugod bo zmerno do pretežno oblačno in prete- DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.58 in zašlo ob 20.02. Dan bo dolg 14 ur in 4 minute. Luna bo vzšla ob 11.50 in zašla ob 01.43. Prvi krajec bo danes, 25. aprila, ob 22. uri in 40 minut. Danes: ob 9.10 najnižje -22 cm, ob 18.35 najvisje 16 cm. Tutri: ob 11.10 najnižje -20 cm, ob 19.08 najvisje 23 cm. Vreme bo na vremensko občutljive ljudi vplivalo obremenilno, zato se bodo le-ti slabo počutili, hitreje se bodo utrudili, bodo razdražljivi, potrti in nemirni. Moteno bo tudi njihovo spanje. SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 110 Ribniško Pohorje 120 100 160 115 110 190 135 J Golte Vogel Krvavec Velika Planina Kanin Rogla_________ Na Zelenici naprave danes ne obratujejo, Na Voglu je Žagarjev graben zaprt. TEMPERATURE IN Snežna odeja je prekrita s skorjo, ki se VIŠINE SNEGA V GORAH ponekod predira pod človeško težo. Tveganje pred snežnimi plazovi je večje na prisojnih pobočjih predvsem v dopoldanskem in popoldanskem Času. 100 cm lokalno, na strmih pobočjih in nespla-zenih grapah je tveganje pred prožitvi-cm jo plazov 3. stopnje, sicer pa po gorah večinoma 2. stopnje po petstopenjski 300 cm lestvici. V zgodnjih jutranjih urah pa je tveganje minimalno. 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 14 10 7 4 1 -1 CELOVEC O 6/15 O KRANJSKA GORA , 62 6/15 OVIDEM 12/198 '5't^ TRŽIČ 7/14 O KRANJ GRADEC 9/17 9 GRADEC 6/18 ❖ M. SOBOTA O 12/18 MARIBOR O 11/18 PTUJ CELJE o 11/17 Jj. GORICA GORICA 0 11/17 O KRANJ 9^? 6f\\ °UUBUANA (—-V (JO ,0/,‘ N. MEST POSTOJNA o 8/14 ZAGREB ,0/17 V V Sloveniji: V petek bo zmerno do pretežno oblačno. Občasno bodo manjše padavine. Obeti: Nadaljevalo se bo spremenljivo spomladansko vreme. SVET SLi K A mi SL KI .ZGODBA PR! ZG GA SE PES JE ■ Romunija čaka na poroko telovadkinje Nadie Comaneci \ Nadja Comaneci in njen izvoljenec pred poroko (AP) BUKAREŠTA - Romuni se nekdanje vrhunske telovadke Nadie Comaneci Se vedno dobro spominjajo in morda se je prav zato odločila, da se bo z 38-letnim nekdanjim ameriškim telovadcem Bar-tom Connerjem poročila v Bukarešti. To bo zagotovo najpomembnejši dogodek v državi po revoluciji leta 1989. 34-etna nevesta bo oblečena v dolgo, belo poročno obleko, prešito z belimi perlami, šest metrov dolgo vlečko pa bo nosilo sedem najbolj uspešnih romunskih telovadk. Eden od organizatorjev poroke je zatrdil, da bo slovesnost podobna poroki med Diano in britanskim prestolonaslednikom Charlesom. V Romuniji, kjer pomebnih osebnosti ni veliko, je Comanecijeva zelo cenjena in oboževana. V preteklosti je njene uspehe cenilo celo državno vodstvo, tokrat pa bo svate v svoji predsedniški palači sprejel predsednik Ion Ilie-scu. Kljub temu ne gre pozabiti, da je bila komunistična oblast Nadji naklonjena predvsem zato, ker ji je morala biti vedno na voljo. Nadia, ki je po uspehu na olimpijskih igrah v Montrealu leta 1976 igrala tudi v filmu in je znala svoj uspeh dobro vnovčiti, bo v Času svojega bivanja v Romuniji živela v najbolj elitnem hotelu. Njen nekdanji trener Bela Karolyi je o njenem življenju napisal knjigo z naslovom Feel No Fear (Brez. strahu). V njej se med drugim spominja tudi njenega nepozabnega nastopa v Montrealu, ko je med vajami dobesedno plavala po zraku in je bil nad njo tudi sam začuden. Ker tabla z rezultati ni mogla registrirati ocene deset, se je pojavil napis 1.0. Nadia ni mogla verjeti, da je pravzaprav dobila najvišjo možno oceno. Naredila je napako, ker je leta 1989, le nekaj dni pred uporom proti Ceause-scujevemu režimu, s svojim menedžerjem in ljubimcem Constantinom Panaitom pobegnila iz Romunije in vec let je živela precej bedno. Pravi, da je Panait z njo zelo slabo ravnal. Njena življenjska zgodba zelo spominja na televizijsko »žajfnico«. Nadia namreč zatrjuje, da jo je iz bede pred leti »rešil« prav Bart Conner, ki ji je vrnil zaupanje, zato je Constantina zapustila, znebila pa se je tudi odvečne telesne teže. Connerja je prvič spoznala že leta 1976 na ameriškem gimnastičnem prvenstvu, kjer sta se tudi prvič poljubila: »Oba sva imela v rokah pokale in nekdo naju je slikal v trenutku, ko se je Bart obrnil k meni in me poljubil. Takrat je bil še droban, majhen, svetlolas fant,« je povedala Nadia. Nadia je od nekdaj imela neverjetno veliko energije, čeprav je njena drobna postava ni kazala. Iz telovadnice, v kateri jo je treniral Bela Karolyi, še danes prihajajo prvaki. V Času, ko je tekmovala Nadia, je bil uspeh romunske ekipe odvisen predvsem od nje, zato je morala nastopati tudi s poškodbami, kot na primer na svetovnem prvenstvu leta 1979 v Teksasu, ko so povoj na rokah prekrivali krvavi madeži. Nadia ima veliko volje in odločnosti Se danes, prav zato se ni bala težav, na katere je kasneje naletela. S Connerjem sta v Oklahomi ustanovila agencijo za promocijo gimnastike, ukvarjata se s pridobivanjem sponzorjev, sodelujeta pa tudi z organizatorji olimpijskih iger v Atlanti. Nadia dobre ve, kako lahko spet osvoji naklonjenost in srca konservativnih Romunov. V nekem intervjuju je nedavno povedala, da se vedno kuha romunske nacionalne jedi, vendar pa jih zaradi diete sama ne je, lahko pa si jih privošči Bart, ki obožuje romunsko kuhinjo. Ko se je leta 1994 po petih letih prvič vrnila v domovino, jo je pričakala pet tisoč glava množica, za katero je naredila tudi nekaj vaj, in zanje požela velik aplavz, Čeprav njen »nastop« ni bil primerljiv z vajami, za katere je leta 1979 dobila tri zlata olimpijska odličja. Stran iz perzijskega rokopisa iz 16. stoletja, ki so ga prodali na dražbi za 1,2 milijona dolarjev (Telefoto AP)