MUoš Verk: Črtice iz zgodovine našega stanu (Nadaljevanje.) NADPRODUKCIJA INTELIGENCE Nevcrjetno, pred sto lcti! In vcndar je moralo biti res. Po sporočilu dvorne študijske komisije z dne 31. oktobra 1825. je na osnovi letnega poročila o stanju filozofskih šol v letih 1823. in 1824. po najvišji odločbi zaukazano, da se je število učencev filozofije v posameznih provincah preveč pomncžilo in ker iih cerkev in država ne bosta magli rabiti, obstoja nevarnost, da podležejo izkušnji in podležejo obupu, ali pa da si bodo iskali svoj kruh na nepravilcn način, celo na način, ki lahko postane opasen z ozirom na njihovc spretnosti in vajcne moči. Naroča se vscm deželam, da skrčijo število gimnazij, kjer jih je preveč, z vso strogostjo naj se postopa pri redovanju v vseh gimnazijah in gramatikalnih šolah in se tako dečkc, ki bi za vedo ne pomenili posebnih koristi. pravočasno zavrne na pot rokodelca. Vsled te najvišje odločbe se duhovniki opozarjajo, naj starše III. razreda glavnih šol na primeren način odvrnejo od vpisa svojih otrok v gimnazijo. MONOPOL UCNIH KNJIG ALI KAJ? Pri nas se o tem baš sedaj mnogo razpravlja. Tudi takrat. Z visokim odlokom c. kr. gubernija se naznanja: Dokazana je nezakonita uporaba z Danjkovimi črkami tiskanih slovenskih (original rabi izraz windisch) čitank v šolah celjskega okrožja. Z odlokom dvorne študijske komisije z dne 21. julija 1838., št. 390, se je pooblastil gubcrnij, da preskrbi po strokovnjaku duhovniku Antonu Murku prevod učnih knjig z Bohoričevimi črkami, ki so splošno razumljive. Do izvršitve tega prevoda naj se pa uporabljajo na šolah navedenega okrožja dunajske slovenske založbe za Koroško in Kranjsko in še obstoječa založba v Gradcu za sekovsko škofijo, dokler se založba ne izčrpa. REFERATI Tudi pred sto leti so morali učitelji na skupnih sestankih debatirati o šolskih zadevah. Sprva so se sestajali vsakega četrt leta, pozneje polletno. Za te sestanke so izdelali pismene pedagoške referate in jih že prej predložili okrožnemu šolskemu nadzorniku. Zadcvni odlok naroča: Za tretje in četrto četrtletje tekočega šolskega leta ima učiteljstvo odgovoriti na sledeča vprašanja: 1. Zakaj se naj polletni izniti na šolah vršijo na svečan način? Kaj naj stori učitelj, da se doseže dobri namen šolskih izpitov? 2. Ali se naj učitelj na deželi strogo omeji na predpisane predmete, ali naj pri priložnostih razširi pouk na druge veščine in spretnosti, in katere? 3. Katere vsestranske prednosti bi nudil pouk ženskih ročnih del in kako bi se naj v posameznih krajih izvršili poizkusi. Pismene odgovore je poslati semkaj preko okrožnega nadzornika do konca oktobra. Pri tem ostane.jo v veljavi dispenze, da nekaterim starejšim učiteljem ni treba predložili elaboratov. SLOMŠEK PEDAGOG Kot škofijski višji šolski nadzornik je Slomšek izdal pod št. 71 dne 16. aprila 1845. sledečo okrožnico: Tendenca politične šolskc uprave in smoter vsega osnovnega poaka nc stremi samo za tem, da sc v elementarnih šolah paučuje lc v praktičnih predmetih in tako pripravlja za višje šolanje ali za meščanske poklice. Njcna naloga je v glavncm, da s poukom in vzgledom navaja mladino k verski pobožnosti. delavnosti, rednosti in državljanski vdanosti. Ta namen se lahko doseže, ako se pri učiteljih ne gleda samo na njihovo spretnost pri pouku, moralični nedostatki pa se obzirno prezrejo. Pri nameščanju učiteljskih individijev se ni ozirati samo na njihovo sposobnost, temveč predvsem na njihovo srčno kulturo, poštenost značaja, in se naj iz službe odstranijo vsi, ki so omadeževani ali graje vredni. Duhovniki in učitelji naj imajo vedno pred očmi dvojni smoter šolskega pouka, da mladino izobrazujejo najprej za nebesa in nebeščane, šele potem za vsakdanje življenje in podanike države. Pridno naj hodijo otroci k šolskim mašam, pri katerih naj pojo ali molijo v zboru. Ako šolske maše niso mogoče, naj se deca ob sredah in sobotah, dopoldne ali popoldnc vodi v cerkev, z njo zmolijo litanije vseh svetnikov, pet očenašav in ave Marijo za starše in šolske očete. Pobožnost se naj zaključi s pesmijo in se tako v mladih srcih oživi pobožnost, zbranost in ljubezen do Jezusa. Pouk verouka ne sme biti samo zadeva spomina. Zato se naj poučuje verouk v prvem razredu v onem jeziku, v katerem se vršijo cerkvene pridige. Radi priprave pa se mora v drugem razredu poučevati verouk v nemščini pri onih učencih, kjer je upanje, da bodo sposobni za višje šolanje. Šolske molitve se vršijo pred poukom v nemškem, po pouku v slovenskem jeziku, da se deca v čisto slovenskih in mešanih krajih pripravi na običajno cerkveno službo božjo. Močno je v namenih nj. veličanstva, da se nemški narodni jczik potom šole pospešuje v onih provincah, kjer prevladuje drug jezik. Vendar ni v smislu visoke naredbe učenje tega jezika smatrati za edini in najvišji smoter pouka, na račun drugih učnih panog, ki so za izobrazbo narodov potrebne, kakor se to na mnogih šolah dogaja. Od tod prihaja, da je šola za velik del otrok brez vrednosti in da ji je ljudstvo iz lastne izkušnje nenaklonjeno. Radi tega morajo gospodje učitel.ji in pomočniki v jezikovno mešanih krajih: 1. Pričeti pouk v čitanju v onem jeziku, ki je večini učencev razumljiv. 2. Kakor hitro učenci v tem jeziku gladko in razumljivo čitajo, napravijo v čitanju prehod v nemški ali slovenski jczik ter je pouk tako usmeriti, da se otroci slovenskih staršev naučijo nemški, nemških staršev pa slovenski čitati in razumeti. To se zgodi najlaže v mladih letih in donaša otrokom pozneje bogate obresti, najsi postanejo cerkveni ali državni služabniki ali običajni dninarji. To naj šola doseže. Ta okrožnica da misliti. Predvsem pokažc, da je bil Slomšek res pedagog, ki je že v takratnih časih pravilno pojmoval principe pouka in vzgoje. Prvič se najde v uradni okrožnici, da višji šolski funkcionar imenuje učitelje gospode, doslej so bili le osebe in individiji. Čez sedem let bomo torej lahko praznovali 100 letnico, odkar smo uradno priznani za gospode. Ampak oni pasus, da je močno v namenih cesarjevih, da se širi nemščina v onih provincah, kjer prevladuje drug jezik. Tu je uradno in očitno priznana germanizacija slovanskih narodov. Kaj pa s provincami, kjer drugi jezik ni samo prevladoval, ampak bil izključno jezik? Ali takih provinc ni bilo ali tam ni bilo šol? (Da)je prihodnjič.)