Poštninu piaCana v gotovi r> Maribor, petek 27. decembra 1935 Stev 294 (Leto IX. XVI.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K UrodmAtvo m uprava: ».jrlbof, (aoaposK.* ui. ki t laiuton uibdm»iva 3440, uprav« 24b. Izhaja razen nedolje in praznikov vsak dan ob 14. url ' Velja mesečno preja man v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din r Oglasi po ceniku ' Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutro- * Ljubljani / Postni tokovni očun S«. 11.409 99 JUTRA 99 Sporazum o vojaških sankcijah SkSepo angleškega in francoskega generalnega štaba - Pritrdilna odgovor sredozemskih držav - Državam, ki bi sodelovale pri vojaških sankcijah, zagotovljeno uresničenje njihovih upravičenih aspiracij LONDON, 27. decembra. Vse kaže, da pričenja tudi Franclja uvldevatl,' da bi bilo pogubno zavzemati se za Italijo v irenotku, ko se vedno bolj obrača proti njej volja vsega sveta. Razen tega so v francoskih vojaških krogih silno razočarani nad italijansko vojsko v vzhodni Afriki. Italija ni dokazala, da bi bila vojaška sila, na katere pomoč bi se mogla Francija nasloniti v primeru kakega napada na francoske meje. Sicer je bila francoska generalHeta razočarana nad italijansko vojsko že ob priliki letošnjih vaj na Brennerju, sedaj pa je spričo položaja v vzhodni Afriki že bolj in je izgubila vse zaupanje vanjo. S tega stališča si prav lahko razlagamo, zakaj so ob priliki nedavnega sestanka zastopnikov angleškega in francoskega generalnega štaba v Londonu pristali tudi francoski generali na angleški načrt zaradi skupnega nastopa v primeru, da bj poostritev sankcij izzvala oborožen spopad med Italijo in Anglijo, | odnosno dejansko med Italijo in članica- j j mi Društva narodov. Po tem sporazumu j bi Franclja baje brezpogojno podprla j Anglijo, lil to ne samo na morju, marveč ! tudi v zraku in ua kopnem. Sicer je verjetno, da bo Lava! skušal še dalje miriti in ustvarjati nove posredovalne akcije, toda te nikakor ne bodo mogle prevpiti sporazuma med angleškim in francoskim generalnim štabom. | V tem tiči tudi vzrok, da angleška vlada ni poslala tudi Franciji vprašalne okrožnice, ki Jo |e dostavila vladam v Beogradu, Atenah, Bukarešti, Ankar; in Madridu glede sodelovanja pri vojaški akcij) proti Italiji v primeru spopada. Zadeyno vprašanje je bilo namreč, kot gori omenjeno, že prej rešeno. Vlade ostalih sredozemskih držav so med tem tudi že odgovorile angleški vladi. V načelu so vsi odgovori pozitivni. Vse države, t. j. Jugoslavija, Grčija, Romunija, Turčija in Španija so pripravljene sodelovati tudi pri vojaških sankcijah, ako bi bile k temu izzvane. Grčija je tudi že določila otoke, ki bi jih dala kot baze na razpolago angleški vojni mornarici, pa tudi pehotne čete. V podrobnostih so stavile posamezne vlade razne zahteve. Tako zahteva Turčija preklic mirov 10 klavzule o demilitarizaciji Dardanel, Grčija pa reklamira zase otoke Dodekaneza, ki so sedaj, kakor znano, v posesti Italije, dasi je prebivalstvo absolutno grško. Pa tudi Jugoslavija zahteva upoštevanje svojih pravičnih aspiracij na Jadranu. V tukajšnjih političnih krogih se pa zatrjuje, da sporazum v teh vprašanjih ni težek, odnosno Je v načelu že dosežen. Države, ki bi se udeležile eventuelnih vojaških sankcij proti Italiji, bi dobile za to kompenzacijo v obliki uresničenja njihovih legitimnih zahtev, seveda tudi teritorialnih. Zdi se, da so zadevni sporazumi v glavnem gotovi tudi že v podrobnostih. Italija v vedno večji stiski Mussolini želi novih predlogov iz Pariza Posledice porazov in sankcij PARIZ, 27. decembra. Dasi se dela to, iz katere ne vidi Izhoda. Na abesin-Italija zelo pogumno in noče priznati, sklh bojiščih doživlja poraze, odnosno ne more doseči nobenega, niti najmanjšega novega uspeha, doma pa občuti vsak dan huje posledice sankcij. Vse, kar si Italija lahko še dobavlja iz tujine, mora plačevati po visokih cenah in v gotovini, s tem se pa vsak dan bolj izčrpava zaloga zlata. Značilno Je da ri Italija tudi petroleja ne more nabavljati več kakor bi hotela, ker ji primanjkuje denarnih sredstev, da bi mogla nabave takoj plačati, kakor brezpogojno zahtevajo dobavitelji. Tak Je dejanski položaj, ki dokazuje, da grožnje italijanskega tiska niso tako nevarne, kakor bi utegnilo izgledatl. Italijanski tisk piše namreč še vedno zelo pogumno in grozi vsem z vojaškimi represalijami, ako se sankcije poostrijo. da jo je zlom londonskega mirovnega predloga vznemiril, je vendar le čutila potiebo obrniti se na francosko vlado z željo, naj bi Laval nadaljeval svojo posredovalno akcijo. Italijanski poslanik v Parizu je v Mussolinijevem Imenu sporočil Lavalu, da pričakuje Italija od Fran cijc novih predlogov, ki bi bil v skladu z željami in nameni Mussolinija. Laval pa je sporočil italijanskemu poslaniku, da za staviienje novih predlogov nima potrebnega pooblastila s strani Društva narodov, katero je sedaj edino kompetentno nadaljevati delo za mir. Ako želi Italija pogajanja, naj se zaradi tega obrne direktno na Društvo narodov, odnosno na predsednika njegovega odbora trinajstih, Ta korak italijanske vlade dokazuje, da je zašla Italija v težko zaga- Abesinski vpad v zahodno Eritrejo Neuspehi na vzhodu, uspehi na zahodu — Pred veliko !-s------------•—Uničeno italijansko letališče bitko na južnem bojišču LONDON, 27. decembra. Na severni abesinski fronti so se vse zadnje dni nadaljevali krvavi boji med Abeslncl in Italijani. Abesinske čete so Izvršile nove napade na italijanske postojanke na treh različnih odsekih, in sicer pri Adi Abl v Tembjenu, v sredini pri Aksumu ter na skrajnem zahodu ob eritrejski meji. Zelo krvava je bila bitka pri Adi Abl. Abesinske čete so napadle Italijanske postojanke najprej samo zato, da ugotove številčno moč italijanskih get, nakar so prešle v večji napad. Razvila se Je več ur trajajoča bitka s spreminjajočim se uspehom, naposled pa so se morali Abeslncl zaradi številčne premoči Italijanov in njihove tehnično boljše obrambe v moderno Izgrajenih strelskih jarkih umakniti in ustaviti začasno nadaljnje napa- danje. Ta boj je obvaroval Makalo pred padcem. Ako bi se bilo Abesincem posrečilo predreti pri Adi Abl, bi bili morali Italijani Makalo takoj izprazniti. Docela drugače so pa potekli boji v sredini In na skrajnem zahodu. Abesinske čete so dosegle jugozahodno in severozahodno od Aksuma nove uspehe ter stoje sedaj že v neposredni bližini mesta. Največjl uspeh so dosegli pa Abe-sinci na skrajnem zahodu, kjer se Jfm je posrečilo prekoračiti reko Takazo tam, kjer tvori staro mejo med Italijansko Eri-trejo in Abeslnljo. Posledica tega je bila, da so potisnili Italijane tudi vzhodno od te meje iz njihovih položajev In prodrli do Eritreje. Po zadnjih vesteh se vrše sedaj nadaljnji boji med Italijani in Abe-sincl že na eritrejskem ozemlju. Nekateri poročajo celo, da so Abeslncl vdrli 15 km daleč v Eritrejo z namenom, da bi z ob-koijevanjem prisilili Italijane brez boje,v Izprazniti Aksum In Aduo. Na uradno potrditev teh vesti bo pa treba seveda še počakati. Tudi na južnem bojišču se nadaljujejo manjši boji. Italijani so na meji Somalije zadržali čete rasa Deste in jih prisilili k ustavitvi nadaljnjega prodiranja. Pričakuje se, da bo ras Desta pripravil sedaj splošni naskok na italijanske obmejne položaje. Nasprotno so pa Italijani dobili nekaj manjših bitk v sredini južne fronte in so bili prisiljeni umakniti se na nove položaje bolj na jugu. General Grazlani pa je sedaj pričel s teh postojank med reko Vebe Šebeli in Dolom protiofenzivo, katere namen je preprečiti rasu Desti prodiranje v Somalijo. Pričakuje se razvoj velike bitke. DŽIBUTl, 27. decembra. Iz Desije poročajo, da so se črnci v Danakilu uprli Italijanom, napadli italijansko letališče i-a robu puščave, pomorili straže, razbili letala, polili potem vse z bencinom In požgali. Italijani imajo ogromno materialno škodo, zlasti še, ker je bilo to letališče zgrajeno s silnimi napori. Nemčija zahteva kolonije BERLIN, 27. decembra. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo Nemčija izkoristila mirovna pogajanja ob zaključku sedanje vojne v vzhodni Afriki za to, da bo odločno zahtevala vrnitev vseh njenih bivših prekomorskih kolonij. Nemčija, ki si je priborila s svojo odločnostjo In železno voljo zopet enakopravno mesto v vrsti svetovnih velesil, potrebuje svoje kolonije neobhodno in ne bo mirovala, dokler jih zopet ne dobi. OBSEDNO STANJE V BRAZILIJI. RIO DE JANEIRO, 21. decembra. Predsednik brazilske republike je. izdal ukaz, s katerim se je v nekaterih delih države, kjer so se nedavno pojavili poizkusi revolucije, podaljša za 3 mesece obsedno stanje. DIJAŠTVO JRZ. BEOGRAD, 27. decembra. V Beogradu se je nedavno ustanovilo društvo akademikov JRZ s podobnimi organizacijami v Zagrebu in Ljubljani. V Ljubljani sta k novi organizaciji pristopili klerikalni akademski društvi »Danica« in »Zarja«. V sporu v vodstvu stranke se je radi-kalsko dijaštvo postavilo na stran dr. Sto-iadinoviča. MUSSOLINI SE ČUDI. BUDIMPEŠTA, 27. decembra. »Az hst« objavlja razgovor z Mussolinijem, ki je dejal, da smatra abesinsko vprašanje za čisto navadno kolonialno vprašanje in ne razume, zakaj se Evropa zaradi njega tako vznemirja, ker mn niti na ! pamet ne pade, da bi hotel izzvati evropsko vojno. Vendar so sc vse države razdelile v Italiji prijazne in Italiji sovražne. Mussolini sporoča svetu, da bodo imena prijateljev Italije večno vklesana v mra-mornato ploščo. TURČIJA IN SANKCIJE. CARIGRAD. 27. decembra. V »Akša-mu« piše poslanec Sadik, da bo Turčija strogo izpolnjevala vse obveznosti pakta Društva narodov, vendar pa upa. da na-prain Italiji ne bo treba uporabiti orožja.. Vesti, da veže Turčija vprašanje utrditve Dardanel z vprašanjem sankcij, niso resnične. SVETOVALEC CLEFORD. DUNAJ, 27. decembra. »Reichsposi« piše, da je glavni vojaški svetovalec abesinskega cesarja angleški polkovnik Cleford. Po informacijah lista je tudi on svetoval cesarju pričetek ofenzive P'> severu in na jugu. ATENTAT V ŠANGHAJU. ŠANGHAJ, 27. decembra. Dva neznanca sta izvršila atentat na kitajskega prometnega ministra Tang Jučija in ga usmrtila. Ker je bil minister ja po ji o f i 1. so ga gotovo ubili nacionalisti. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA. BERLIN, 27, decembra. Na sveti večer sta na nekem mostu v bližini Gross Heringena pri Erfurtu trčila skupaj neki brzovlak in neki potniški vlak. Zalet je bil tako strašen, da je bilo takoj 20 potnikov ubitih, okoli 30 pa težko ranjeni*!. Pozneje je umrlo od teh še 10 ranjencev, tako da znaša število mrtvih skupno 30, PAUL BOURGET MRTEV. PARIZ. 21. decembra. V sredo je umrl tu znani francoski pisatelj Paul Bourget. r.ajstarejši član Francoske akademije. MRAZ V NEMČIJI. BERLIN, 21. decembra. Na severnem in vzhodnem ozemlju Nemčije je nastal zelo oster mraz. Ponekod je padel toplomer na 16 stopinj pod ničlo. Mraz se pomika proti jugu. ******* ■ 'mm&vtjgt SfUHiM titanje Smučarski tečaj za učiteljstvo na Veliki Planini od 2. do 10. januarja 1936. Slovensko planinsko društvo priredi v sporazumu z JUU, sekcijo za dravsko banovino smučarski tečaj za učiteljstvo na Veliki Planini od 2. do 10. januarja Tečaj bo vodil učitelj JZSS g. Jelenič iz Ljubljane. Prijave sprejema SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta in JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6 do 1. januarja 1936. Velika Planina nudi najboljše smučarske terene. Je pravi smučarski raj, posebno za začetnike, zaradi neštetih položnih pobočij. Za vežbanje so snežne prilike jako ugodne. h(med sodišča Tragika mariborskega izvoščka V obupu zažgal hlev in se nato hotel obesiti - Sodni epilog k požaru v Jezdarski ulici Pred malim kazenskim senatom, ki mu : predsedoval s. o. s. dr. Tombak, se je danes dopoldne razgrnila vsa tragika človek.'., ki je radi propadajoče obrti, ki jo je izvrševal, obupal in v tem stanju, ko ie videl, da no more osnovati lastnega družinskega ognjišča, je zažgal hlev, v katerem je imel svojega konja, nato pa se v lile u obesil. Toda radi vročine se je vrv utrgala, nakar je zbežal iz hleva n.a prosto medtem ko so gasilci že prispeli na n sto požara in pričeli gasiti. To je na k tko označena zgodba in usoda 531etne;; izvožčka Konrada Pukla iz Maribora. Obtožnica navaja v podrobnostih njegovo življenje. Puklu se je svojčas še precej dobro godilo, imel je tedaj V hlevu zunaj v Jczdarski ulici 4 lepe konje. Kriza obrti, ki jo je izvrševal, je povzročila, da je Pukl zapadel neki depresiji, ki ga ni zapustila. Nazad- Preteklo nedeljo se je vršil na Pragerskem v gostilni g. Karla Bergleza lepo uspeli ustanovni občni zbor »Društva posestnikov novih hiš, podružnice Pragersko«. Kljub slabemu in deževnemu vremenu se je udeležilo zbora nad 30 posestnikov novih hiš Pragerskega in njegove neposredne okolice. Zbor jo otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Jakob Potočnik. Pozdravil je navzoče, prav prisrčno pa še gospoda delegata matičnega društva iz Ljubljane. V kratkih besedah je povedal vse o pomenu in glavnih ciljih novo se snujočega društva, nato pa predal besedo predsedniku mat. društva g. Fortu-natu Lužarju. Ta se je zahvalil za veliko udeležbo, posebej pa še gospodu Potočniku kot glavnemu ustanovitelju novega društva in kot človeku, ki je bil in bo zmiraj dovzeten za napredek in procvit Pragerskega. Povdarjal je, da društvo ni politično, temveč 'zgolj gospodarsko. Omenil je, da zanimanje za novo društvo od dneva do dneva raste iii da so podružnice v Kranju in Trbovljah že ustanovljene. Kljub temu, da je bilo društvo ustanovljeno šele 10. avgusta 1935 in da je moralo ob stanovitvi premagati veliko sovražnikov in težav, šteje danes že na stotine članov. Po končanem bolj splošnem reieratu je povzel besedo tajnik matičnega društva g. Lukež iz Ljubljane. Ta je v svojem detajlnem govoru podal zgodovino tega res potrebnega društva. Dotaknil se je vseh perečih vprašanj, ki danes tarejo posestnike novih hiš in ki so za nje, rekel bi, skoro vitalnega pomena. Med drugim je omenil znižanje obrestne mere za hipotekarne dolgove, podaljšanje amortizacijske dobe na 30 let, zgradarina naj se zniža od 12 in 6% na 3%, jasnost davčnega zakona glede avtonomnih davščin, zaščito za prezadolženca, ki je brez lastne krivde zašel v plačilne težkoče, olajšanje procedure pri neplačani najemnini za odpis davkov, znižanje ocenjevanja lastnih stanovanj za 30%, da pridejo pri denarnih zavodih tudi v upravo zastopniki dolžnikov, na deželi naj se davčna prostost za novo hišo izenači na isto dobo, kakor v mestih, avtonomne davščine naj se predpisujejo po napovedi zadnjega leta; dalje je omenil še kupovanje hranilnih knjižic po sramotno nizki ceni, tihe dolgove, kmetsko zaščito, raz-knjiženost, pogodb v zlati valuti itd. Naštel je colo vrsto primerov, ki kažejo na nezdrave in nevarne pojave v našem narodnem gospodarsvu, ki terajo našo državo in njeno blaginjo v največjo nevarnost. Dalje je še poročal o že vidnih in razveseljivih uspehih mladega društva in prečrtal v izvlečku resolucijo, ki je bila odposlana na gg. min. dr. Korošca, ministra dr. Kreka, bana in ljublj. župana, dalje Zadružni zvezi, Zvezi slov. zadrug nje se mu je celo kočija obrabila in pokvarila ter jo je moral dati popraviti. Popravilo pa je stalo 7000 dinarjev. Pukl ni imel denarja, pač pa je dobil od svoje izvoljenke 5000 dinarjev. Ostalih 2000 dinarjev ni mogel nikjer dobiti, kočije pa mu niso hoteli pred izročilom ostalih 2000 dinarjev vrniti. Ko je Pukl o vsem tem razmišljal in je pred seboj videl vedno težje stanje svoje eksistence, ki mu ni dopuščalo misliti, da bi s svojo izvoljenko stopil pred oltar, se je odločil za omenjeno dejanje. Danes dopoldne je sedel na zatožni klopi. Sodniki so upoštevali njegov težak položaj in so ga obsodili na 7 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. Glede škode, ki je last trgovko Ivanke Kovačeve radi požara, pa so odškodninske zahteve, ki znašajo 10.500 dinarjev, zavrnjene na civilno pravno pot. in Obrtniški zbornici. Na koncu je apeliral na vse navzoče in končal svoj res zanimivi in s številnimi dokazi podkrepljeni govor z lepim zadružnim pozivom: »Vsi za enega, eden za vse!« ter žel pri vseh navzočih vsesplošno odobravanje. Po končanem govoru se je prešlo na čitanje in tolmačenje pravil. Nato so sledile volitve in so bili izvoljeni sledeči gospodje; predsed. Jakob Potočnik, pod-preds. Albin Vezjak, odborniki Alojz Gq-spodarič, Suša in Franc Marčič, namestniki Ivan Cafuta. Franc Rudolf in Valentin Hergau, pregled, računov Jožef Repnik in Jožef Lončarič. Pristopnina se je določila na 20 Din in prav toliko bo znašala tudi članarina na leto. Nato se je prešlo k vpisu novih članov ter so ob tej priliki pristopili skoro vsi navzoči. , Končno so šc sledile raznoterosti, kjer sta oba gospoda delegata dajala odgovore na razna vprašanja. Ko je bil dnevni red izčrpan, je g. Potočnik zaključil občni zbor, se zahvalil delegatoma iz Ljubljane, vsem ostalim pa za zaupanje, ki mu je bilo izkazano pri izvolitvi. Mariborski živinski sejem. Na živinski sejem dne 24. t. m. je bilo prignanih 225 repov, in sicer 9 konjev. 5 bikov, 46 volov, 153 krav in 12 telet. Prodani so bili 103 komadi. Cene so bile sledeče: debeli voli kilogram žive teže 2.50 do 3. poidebeli voli 2 do 2.50, plemenski voli 2 do 3, biki za klanje 2 do 2.75, klavne krave debele 2 do 2.50, plemenske krave 1.50 do 2, krave za klobasarje 1 do 1.30, molzne krave 2 do 2.50, breje krave 2.25 do 3, mlada živina 2 do 3.25, teleta 3 do 4. Volovsko meso prve vrste 8 do 10, volovsko meso druge vrste 6 do 8, meso bikov, krav in telic 4 do 6, telečje meso prve vrste 8 do 10, telečje meso druge vrste 4 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 12 dinarjev. Ptujski živilski trg. Ptujski trg je bil pred prazniki prav dobro založen, posebno božičnih dreves je bilo obilo. — Cene živilskim potrebščinam so bile primerne, le mlečni izdelki so bili zelo po-draženi, posebno sirovo maslo, ki se je prodajalo do 30 Din za kilogram. Močno so poskočile cene drvam, in sicer na 90 Din kubični meter. tezenske jnavue Božičnica na Teznem Letošnja božičnica, ki sta jo priredila Kr. šolski odbor in učiteljstvo revni šolski deci v soboto 21. t. m., je kljub krizi dokazala, da imajo naši Tezenčani še razumevanje in sočutje do onih, ki nimajo sredstev, da bi nabavili svoji deci najpotrebnejše. Kakor vsako leto, tako sta tudi letos predsednik Kr. šol. odbora g. Šabeder in učitelj Luknar romala od hiše do hiše onih, katerih naklonjenost do siromašne dece sta v teku let spoznala in niso nikdar odklonili pomoči. Ni bilo povsod prijetno nabiranje, vendar sta sklenila to svojo — zadnjo obletnico — ki naj da v prihodnjih letih drugim pobudo — s prav znatnim uspehom. Darovani so bili sledeči zneski; Din 700: tovarna »Splošna«; Din 300; tovarna »Teksta«, »Kovina« ir. Reich; Din 100: tovarna »Metro«, ravnatelj Babič, občina Pobrežje; Din 50: nadinž. Tempi, trgovec Milosavljevič, uradnik Mestne hranilnice Tomažič, trgovec Mernik, gostilničarji Flis, Seifried in Ahtig. Mnogi domačini še so darovali manjše zneske, ki jih ne moremo vseh navesti. Zlasti še bodi omenjeno delavstvo tovarne »Splošna«, ki je darovalo od svojega zaslužka znaten znesek Dir. 423. Poleg tega še je poklonila Kr. banska uprava blago v vrednosti Din 400. Nabavljalna zadruga drž. nameščenev, Rotovški trg za Din 150 in Družba sv. Cirila in Metoda za Din 100. Posojilnica v Narodnem domu je poslala znsek Din 200 in Hranilnica Dravske banovine Din 50. Trgovec Mernik je pa poslal poleg' omenjene vsote še 40 kg moke, pekarna Kovačič 100. Delavska pekarna ir Šoberjeva pekarna pa po 50 žemelj. Za znesek 3418 Din se je nakupilo večinoma toplo perilo in naročilo pri domačem čevljarju 11 parov čevljev. Ob 11. uri se je zbrala v primerno okrašenem pritličnem razredu šolska mladina. V svečani tišini, ko je zažarelo božično drevesce, je spregovoril šolski upravitelj Tušak pomembne besede o našem največjem cerkvenem prazniku in izrekel imenoma prisrčno zahvalo vsem darovalcem in nabiralcema. Vrstile so se ljubke deklamacije, svečano so se oglasile božične pesmi, učenke najvišjega razreda pa se je v imenu šolske mladine prav ginljivo zahvalila vsem, ki so pripomogli tudi letos, da so najrevnejši preskrbljeni v najhujši zimi z najpotrebnejšim. Mladina je vsem hvaležna. Obdarovanih je bilo 90 otrok s toplim perilom in obuvalom; vsak otrok je prejel vsaj kako malenkost. Da pa nismo mogli pomagati vsem, četudi bi radi, pa mora uvideti vsak, ki pozna razmere onih, ki so vedno dajali in še dajo kolikor največ morejo. Kr. šolski odbor šolski upravitelj in učiteljstvo se javno in prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem in jih prosi, da ohranijo našim revnim malčkom enako naklonjenost tudi v bodoče Hozjaške navite. Božično veselje revnih otrok na zasneženi severni meji Prošnji siromašnih otrok r.a meji pri Sv.D uhu na Ostrem vrhu so sc kakor vsako leto z veliko ljubeznijo in požrtvo valnostjo odzvale tudi letos za Božič naše narodno-obrambne organizacije, ki se jim je pridružila še mariborska državna realna gimnazija. Mariborska in studenška Narodna obrana, Oblastni odbor NO, Ciril-Metodova družba, Klub »Meja« in Slovenska straža so priredile preteklo nedeljo dopoldne v šoli sijajno uspelo božičnico, pri kateri je bilo lepo obdarovanih 160 siromašnih otrok. Uvodoma je tamkajšnji šolski upravitelj g. Anton Božič iskreno pozdravil predstavnike narodno-obrambnih organizacij, posebej pa zastopnika naše hrabre vojske poročnika g. Boruta Jovanovi-č a, vodnika obmejne vojaške čete poročnika g. Božidarja M r š u 1 j o, prof. Bogoviča, prof. Mlakarja, zastopnike studenške NO Franca Gol če rja, zastopnika Oblastnega odbora NO Staneta Derenčina, priložnostno tam se mudečega ljubljanskega sodnika dr. Smodeja in druge. Nato je šolski upravitelj prikazal navzočim veliko bedo in pomanjkanje, ki ga trpi naše obmejno ljudstvo, zlasti še v zimskem času ubogi o-troci, ki prihajajo goli in bosi v šolo. Toplo se je v imenu teh otrok in šole zahvalil organizacijam, posebej pa njihovim predstavnikom, ki so z velikim trudom in požrtvovalnostjo prinesli bogate darove v skupni vrednosti okrog 4000 dinarjev. V imenu obmejnih otrok se je šolarček Franček Krampelj najtopleje zahvalil za darove, nakar sta dve učenki izročili zastopniku organizacij na do- sebnih polah skrbno sestavljeno zahvalo s podpisi vseli obdarovanih otrok naslednje vsebine: »Čuvarji severne meje svojim darovalcem v zahvalo! Mi zavedni jugoslovanski otroci smo danes najsrečnejši, ker vidimo, da z veliko vne imo skrbite za našo severno mejo — za nas. Pola, ki smo jo pravkar podpisali z ljubeznijo do Vas naj Vam bo trajen spo min naše hvaležnosti.« Sledile so nato nekatere skrbno pripravljene pevske točke pod vodstvom učiteljice gdč. K o-balove in razdelitev daril, ki so jih bili otroci zelo veseli. Po obdaritvi otrok je bila v cerkvi maša, ki jo je bral prof. Bogovič in ki so se jo udeležili vsi otroci in predstavniki narodno-obrambnJi organizacij. Veliko zaslugo, da je božičnica tako lepo uspela, si je pridobil predvsem šolski upravitelj g. Božič, župnik g. H o 1 c m a n in učiteljice Kobalov a. Smolejeva in Zupančičeva, katerim so otroci prav tako hvaležni in jih bodo ohranili v tfajnem spominu. Ptujske .net/ite MMlUOMMnnMiMJMB IM1 iUJr» Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrl Jožef Senčar, sluga na tuk. gimnaziji. Pokojnik je bil od prevrata r.a prej predsednik Združenja vojnih invalidov. Star je bil 53 let. Naj v miru počiva, ostalim pa naše sožabe! Požar. Pred dnevi je zgorela domačija posestnici Mariji Lešnik v Jiršovcih prt Sv. Urbanu. Goreti je začelo gospodarsko poslopje in se je ogenj z veliko naglico razširil še na stanovanjsko hišo. Pogorelo je vse do tal. Domači gasilci so požar lokalizirali. Škoda znaša okrog Din 20.000 in je krita le deloma z zavarovalnino. Vzrok požara še ni ugotovljen. Huda nesreča. Jakob Marin. 45 let star tesar iz Botkovcev pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., se je vozil z dvokolesom v sosednjo vas po opravkih. Ko se je vračal na svoj dom. se mu je na poledeneli cesti spodrsnilo kolo in je padel v obcestni jarek. Padel pa je tako nesrečno, da si je zlomil obe nogi. Težko ranjenega so našli na cesti ljudje, ki so obvestili njegove svojce, ki so ga morali takoj prepeljati v ptujsko bolnišnico. Vlom. V noči od 22. na 23. junij t. 1. so vlomili v delavnico, last Marije Šu-men, stanujoče v Gibini pri Sv. Andražu v Slov. gor. ter ukradli razno kolarsko orodje, vredno okrog 600 Din. Orožniki so zadevo razjasnili. Kino. V soboto 28. t. m. ob 20. uri :u v nedelo 29. t. m. ob 18.30 in 20.30 sct predvaja film »Sorell in sin-. $iavei&ie(tisitiske neme Tatvina kolesaI Ko je dne 20. t. m. šel v neko tukajšnjo .gostilno g. Frešar Ivan, knjigovodja tuk. gosp. zadruge, je prislonil svoje kolo pred gostilno. Ko se je vrnil tekom 15 minut, je opazil, da je izginilo njegovo kolo. Ves prestrašen je začel gledati na vse kraje in takoj opazil, da iz stranske ulici nese nepoznan moški kolo na ramenu. Ko se mu je ta neznanec približal, je takoj opazil g. Frešar, da je to njegovo kolo. Ko je gospod Frešar vprašal neznanca, kam nese kolo, mu je odgovoril, da radi snega se ne more peljati in vsled tega raje kolo nosi na ramenu. Frešar je neznanca takoj prijel in poklical tuk. orožnike. Ja so ga zaprli na tuk. sodišču. home iz fkaeenSee^a Nesreče. Preteklo nedeljo se je pripetil3 na strmi cesti na Dobravi huda nesreča. Sanke, na katerih sta se vozila dv; gospoda, so se na strmem ovinku zaradi odpovedi zavore prevrnile. Pri tem si je eden izmed gospodov zlomil nosno kost, drugi pa je dobil le manjše praske. Fden se zdravi v bolnišnici. Amnestija. Na tukajšnjem sreskern s/' dišču je bilo ob priliki zadnje amnestijo:z" puščenih iz zaporov deset oseb. Zob za zob. Avstrija vsak dan P°ši‘.sa naše ljudi preko meje k nam. A*> M tudi mi storili isto vsaj s tistimi našimi tujci, katerim je že zrastcl prevelik greben, da izzivajo državne uradnike ter hočejo imeti več pravic kakor naši zavedni državljani? Naše oblasti bi morale take zadeve zasledovati in pokreniti« zidjenje tr/ nprczr i n ■ 11 i—Mitmrf Ustanovitev podružnice ,tDruštva posestnikov novih hiš1* na Pragerskem ..lartborski »V c 5 e r n! k« Jutra —niHmnr"™"^-- ' vrr ji MmiUtske m MuMske jkevite izzvana sta nasprotnika s kolom pobila do smrti „Aufbiks“, „kri v luft", žalostni praznik! GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Danes, petek, nepreklicno zadnjikrat »Kraljevi valček«. Jutri, soboto, pretniera Devica Ivana Orleanska (Jeane d’Arc). V glavni vlogi Slovenka Angela Zalokar, Heinrich George. Ta edinstveni velefilni pomeni višek nemškega filmskega stvarjenja. _____________________ Matineja. V soboto ob 14. in nedeljo ob 11. uri veliki jahalni, pustolovni film »Neukrotljivi Mustang«. Znižane cene. Kino Union. Božični spored najnovejši svetovni velefilm prekrasne vsebine »Mazurka« s Pola Negri, Ingeborg Theck in Paul Hartmannom. REPERTOAR. Petek, 27. decembra: Zaprto. Sobota, 28. decembra ob 20. uri: »Malo-rneščani«. V korist penzijskega sklada gledaliških igralcev. Globoko znižane cene od Din 15 navzdol. Zadnjič. Nedelja, 29. decembra ob 15. uri: Majda«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Bajadera«. V korist penzijskega sklada gledaliških Letošnja vinska kapljica, /.lasti zloglasna šmarnica, je povzročila že toliko gorja, med drugim že tudi več ubojev. V naši dolini še ni pozabljen pred dobrim mesecem izvršeni uboj v Brezjah pri Poljčanah, ko se je raznesla vest o novem grozodejstvu, ki ga je zopet zakrivila ta nesrečna pijača. Njena žrtev je postal tokrat 251etni posestniški sin Bab-šek Franc iz Stopncga pri Makolah. Bilo i*2 tik pred prazniki, ko se je pojavil Babšek okrog 19. ure pred hišo Lepeja Antona v sosednjem naselju Struge. Pijan je izzival na boj na življenje in smrt Lepejevega sina Štefana. Kričal je venomer: »Auf bilcs, porka madona, kri v luft«. »Štefan pridi ven, da te zakoljem«. V hiši so se nahajali poleg Štefana še ujegov oče Anton in njun sorodnik Španinger Anton, ki je bil tam na obisku. Nekaj časa so poslušali razgrajanje, nato oa so, ko ni bilo vpitja ne konca Ut kraja, stopili iz hiše. »Kaj hočeš, mi s teboj nimamo nič in ti ne z nami, zato pojdi domov!« mu je dejal stari Lepej in šel nato v hišo. To je dalo ostalim povod za prerekanje in kmalu se je zabliskal v Babškovi roki nož, ki je zadel Štefana v desno dlan, da se je pocedila kri, medtem ko je Španingerju prizadjal lažjo rano r.a glavi. Izzvanima je bilo to preveč, pa sta stekla za hišo vsak po svoj kol, s katerim sta se nato pojavila pred Babškom. Ker Babšek še vedno ni od-uehal, sta slednjič navalila nanj. Vnela se je bitka na življenje ih smrt, kjer je ostal poražen izzivač. Španinger in Šte-I fan sta ga s kolom do smrti pobila na tla. Za žrtev se dalje nista menila, ampak sta odšla nazaj v hišo spat. Babšek se je čez nekaj časa toliko zavedel, da je vstal in šel kake pol km dalje, nato pa se je zgrudil in negiben obležal brez vsake pomoči. Zgodaj zjutraj je naletela nanj neka ženska. Silno se je prestrašila, ko je zagledala neznanega moškega z razdejano glavo ležati preko osste. Poklicala je ljudi, ki so nesrečneža prenesli v Lepejev hlev. Ko je zjutraj stari Lepej stopil p« opravkih v hlev, se je silno začudil, ko je zagledal svojega ponočnega gosta brez življenja na kupu slame. Popravil mu je še vzglavje, nakar je poskrbel, da ga prenesejo domov. Težko ranjeni Babšek je med potjo izdihnil. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Sam si je poiskal tako grozno smrt. Pred leti je sam zagrešil uboj. Dan pred Božičem je bila obdukcija trupla, nakar so ga zakopali. Svojci obeh so imeli pač žalostne praznike. Španinger in Štefan Lepej sta se pri zaslišanju izgovarjala s pijanostjo in pa da ju je Babšek izzval in napadel. Odvedena sta bila v zapor. metijen za šolske svrhe ljutomerski meščanski šoli. Božični prazniki v znameniti brozge. Za praznike nas je obiskal jug, ki je povzročil, da se je sneg pričel tajati in da smo capljali po mariborskih ulicah in trgih po lužah, brozgi in mokroti. JttžnO vreme se je držalo tudi na Štefanovo. To pa ni Mariborčanov nič kaj motilo v slavnostnem prazničnem razpoloženju in pa da ne bi bili naši prevneti dilcarji pohiteli na Pohorje iskat sreče po belih sneženih poljanah. Mnogi so sicer prebili praznike na posameznih postojankah v veselem božičnem razpoloženju, z dil-cami ir. snegom pa ni bilo bogve kako velike konjunkture. Tudi niso Mariborčanov za praznike motili tatuni in vlomilci, ki vedno spretno izkoriščajo božični mir za svoje svrhe. Mariborska policija ne pomni že dolgo let, da sc ne bi bil preko božičnih praznikov pripetil slučaj vloma ali tatvine, kakor letos. Če izvzamemo krvavo obračunavanje na Koroški cesti, je mariborski kriminal s snegom vred skopnel. Tako se je v Mariboru uveljavil 'božični klic: »Mir ljudem na zemlji...!« Knjige Vodnikove dražbe so prispele in jih naj člani dvignejo v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi c. 13. Iz pisarne pravoslavne parohije v Mariboru. Gospod prota Trbojevic je danes službeno odpotoval, vsled tega ne bo sprejemal stranke do 3. januarja prihodnjega leta, istotako se ne bo . vršila Sv. liturgija v nedeljo, dne 29. t. m. Za časa njegove odsotnosti ga zastopa le v nujnih slučajih vojaški duhovnik g. Ilija Bulovan iz Celja. Silvestrovo v Narodnem domu. Spored sokolskega silvestrovanja bo bogat in pester. Med drugim je na sporedu tudi balet, nastop klovnov abesinskega kota in Abesink ter nastop svetovno znanegt svetlovidca, ki bo prerokoval vsakemu, kaj ga čaka v novem letu. Vstopnice v predprodaji po Din 10 dobite pri g. Franju Burešu v Vetrinjski ulici. Članski sestanek Društva jugoslovanskih akademikov z referatom »Geopolitični položaj Slovenije« bo v soboto ob 20. uri v Narodnem domu. Občni zbor mestne strelske družine, Maribor, bo danes pri gospodu Povod-niku v Jurčičevi ulici v dvoriščni dvorani ob 20. uri. Udeležba članstva je obvezna. Vsi prijatelji tega športa vljudno vabljeni! Zveza gostilniških nameščencev, sekcija Maribor, se zahvaljuje vsem prijateljem in darovalcem, ki so pripomogli k uspehu naše božične veselice. Zahvaljujemo se osobito gostilniški zadrugi in gg. gostilničarjem, kakor tudi gospodu plesnemu učitelju Simončiču za organiziranje plesne konkurence. Silvestrov večer v Veliki kavarni nas bo presenetil. Dvojni spored, Silvestrov supe. Niponska noč s plesom. Nočno lekarniško službo imata danes v petek Minarikova in Konigova, jutri v soboto pa Maverjeva in Albaneževa lekarna. Kri na Koroški cesti. Skoraj tradicionalno je dejstvo, da se mora vsake praznike kaj hudega zgoditi. Med tem, ko so letos za Božič razni tatovi in vlomilci mirovali, kar sicer ni bilo običajno, je prišlo tokrat do krvavega poboja sredi mesta. V neki gostilni na Koroški cesti je snoči zabaval goste 35 letni artist Henrik Marko z igranjem na kitaro. Ves večer pa je hodil neki 231etni brezposelni pekovski pomočnik od mize do mize in izzival. Vse je kazalo, da bo prišlo še do krvavega pretepa. In res. Marko je zaigral na kitaro neko pesem, ki je izzivalec ni maral. Brez prepira je planil na Marka in izvlekel iz žepa nož, ki ga je imel najbrž že prej pripravljenega. V naslednjem trenutku se je začul v gostilniški sobi presunljiv krik težko ranjenega igravca. Zadobil je štiri nevarne zabodl.iaje. Prerezana ima pljuča in je njegovo življenje v resni nevarnosti. Prvo pomoč so močno krvavečemu nudili reševalci, ki so Marka nemudoma prepeljali v bolnišnico. Storilec je pobegnil jn je bilo vsako zasledovanje brezuspešno. Kakšna je novorojenčkova usoda. Zdravnik dr. Anton Klasinc iz Pragerskega je prijavil orožnikom slučaj mrtvega novorojenčka, ki je imel na desni roki, glavi, ramenih in vratu več krvavih igralcev uprizore v soboto 28. t. m. Kreftovo izborno uspelo tragikomedijo »Ma-lomeščani«. Pri tej predstavi veljajo globoko znižane cene od Din 15 navzdol. Gledališki obiskovalci se naprošajo, da obiščejo to predstavo v čimvečjetn šte-i vilu. To bo zadnja uprizoritev »Malo-i meščanov«. podplutb. O zadevi je bilo obveščeno sodišče in bo sedaj komisija dognala, kako je bilo s smrtjo mrtvega novorojenčka neke posestnice. Nož v trebuh. Na sveti večer je stari sovražnik pričakal v zasedi svojega na-sprotika 201etnega kolarskega pomočnika Mihaela Vogrina iz Spod. Dupleka ter z nožem navalil nanj. Nesrečnemu mladeniču je skoraj razparal trebuh. S prerezanimi črevi so ranjenca prepeljali v bolnišnico. Brezvestnega storilca so že aretirali. Pod snežno lavino. Pretekli torek popoldne je inštaliral pri lesnem trgovcu Vrčku v Breznem uslužbeni delavec Josip Valentan elektriko na 10 metrov visoki strehi. Nenadoma se je nad njim sprožil sneg in snežna lavina je strmoglavila Valentana v globino. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Težko poškodovanega delavca so nemudoma odpeljali v mariborsko bolnišnico. S polomljeno desno roko in nogo so pripeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico 681etno Josipino Guzkar, ki je na Meljski cesti padla na poledici. Poledica zahteva svoje žrtve. Ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda g. Jug, ki se je na poledenelih tleh spodrsnil, si je pri padcu strl levo roko. G. ravnatelju želimo čimprejšnje okrevanje. Padec na poledici. Včeraj ob 2. uri zjutraj je 391etni železničar na poledici* v Studencih tako nesrečno padel, da si jo zlomil levo nogo pod kolenom. Zdravi se v bolnišnici. Vlom na Koroški cesti. Na sveti vecei so neznani storilci vlomili z dvorišča v trgovino Ivana Kovačiča na Koroški cesti ter ukradli iz blagajne in odprtega predala 200 dinarjev drobiža in usnjeno suknjo. Kar na cesti okradena. Ko je včeraj popoldne hotela Šivilja Zofija Tomažičeva od Sv. Kungote na Aleksandrovi cesti nekaj plačati, je opazila, da je kar na cesti postala žrtev predrznega slepa:ja. Nekdo ji je ukradel ročno torbico z 22-! dinarji. Ogenj v Ritoznoju. V vinogradu posestnika Pruzla v Ritoznoju pri Slovenski Bistrici je zgorela zidanica. Škoda je precejšnja. Obilo ribjih dobrot je bilo na letošnjem božičnem trgu, in sicer so se prodajale oblice po 12, očade po 18, cipli po 20, polenovka po 12, palamide po 28, kalamar ji po 26, girice po 12, moli po 20. ščuke po 20 dinarjev za kilogram. Kako je z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi, da bo še nadalje nestalno in zmerno toplo vreme. fCirvav bož č v Slovenskih goricah Sovraštvo zahteva človeške žrtve - Uboj pri Sv. Trojici Na prvi božični praznik zvečer .ie bilo ..oranih več fantov v r.eki gostilni pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Veselo je donela iz mladih gr! pesem, dokler se fantje niso začeli razhajati. S petjem so nadaljevali pozneje zunaj gostilne in bi bilo vse v redu. ko ne bi bilo nesrečnega naključja, da so pri teni trčili skupaj nekateri fantje, ki jih že delj časa loči linžnja in sovraštvo. Pri tem ie posestniški sin Leopold Kukovec iz Oseka zgrabil 341etnega mesarskega pomočnika Zetra Čučka, ki nima stalnega bivališča, ter ga trikrat povaljal po snegu. Čučka je to tako razdražilo, da je segel 'po nožu, s katerim je zamahnil proti Leopoldovemu bratrancu Lovrencu Kukovcu iz Oseka. Fantje so posegli vmes, nastala je gnječa in prerivanje, sredi katerega je v krvi obležal na tleh Lovrenc Kukovec, ki je čez 10 minut izdihnil na posledicah smrtonosne rane. Čuček ga is namreč zabodel naravnost v srce m je ’ bila tudi vsaka zdravniška pomoč brezpredmetna. Kukovčevo truplo so prepe-| ljali v svetotrojiško mrtvašnico, kjer bo J danes popoldne obdukcija. Ubijalca Cucka so orožniki aretirali in je Čtiček pri zaslišanju izpovedal, da je ravnal v ! silobranu in da bi bil pokojni Kukovec ' njega zabodel, ako ne bi on Kukovca. Grozno dejanje, ki zasluži obsodbo vse javnosti, je v Slovenskih goricah zbtid -lo veliko razburjenje. Maribor ubožcem in revni dec« za Božič Kakor vsako leto, tako se je tudi letos ^pomnila mestna občina siromašnih in bednih Mariborčanov, ki osamljeni in ubogi živijo svoje bedno življenje, pozabljeni od vsega sveta. Ze v ponedeljek. dne 23. t. m. se je podal načelnik mestnega socialno političnega oddelka g. Anton Brandner v Ptuj in Muretince. kjer je v imenu mariborske mestne občine izročil hiralceni in ubožcem primeren božični dar. V torek, dne 24. t. m. i dopoldne ob 9. pa se je vršila v tukajšnji ' mestni oskrbnišnici v navzočnosti na- | čelnika socialno političnega oddelka go-1 spoda Antona Brandnerja in upravitelja g. Sterleta božična obdaritev 150 ubožcev in oskrbovancev v mestni oskrbniš-tiici. Popoldne ob 4. je bila prisrčna prireditev božičnice z deklamacijami, petjem in drugimi božičnimi prikazi v Mladinskem domu. kjer je bilo 100 otrok dnevnega zavetišča obdarovanih z obleko. obutvijo in perilom, 30 gojencev internata, ki so v zavodu oskrbljeni s perilom, obutvijo in obleko, pa je prejelo za božič'okusno in dobro pecivo. Tudi pri tej prisrčni božičnici je zastopal mestno občino načelnik mestnega socialno političnega urada g. Anton Brandner. Odlikovanje. Z redom sv. Save 5. stopnje je bi! odlikovan upokojeni višji ofi-cial pri tukajšnjem državnem tožilstvu g. Martin Trojner. čestitamo! Iz poštne službe. Višji kontrolor Karel Hribernik je premeščen iz Šmarja pri Jelšah k pošti Maribor 1 Iz bolnišniške službe. Administrativni uradnik pri tukajšnji splošni bolnišnici Ljudevit Štancer je premeščen k splošni bolnišnici v Murski Soboti za ekonoma. Administrativni uradnik Viktor Zlokarnik je iz tukajšnje splošne bolnišnice premeščen k banski upravi k oddelku za socialno politiko in narodno zdravje. Smrt slikarja Petra Žmitka. Na sveti večer je umrl v Ljubljani v 62. letu starosti akademski slikar prof. Peter Žnii-tek. Pokopali so ga včeraj. Grob pri grobu. Pri Gradcu je umrl v starosti 31 let hišni posestnik in pekovski mojster Ivan Suck. Pogreb bo v Mariboru. — V Košakih 93 je umrla v častitljivi starosti 83 let zasebnica Marija Petauer. — V splošni bolnišnici je izdihnila v 51. letu svoje dobe upokojen-čeva soproga Marija Sturmova. Žalujočim naše toplo sočutje! Furijanova afera je spravljena s sveta. Kakor poroča današnje »Jutro«, je upravnik dr. Brenčič na predbožični večer sprejel zopet v službo gledališkega igralca Maksa Furijana, potem ko je le-ta izpolnil vse od gledališke uprave stavljene zadevne, pogoje. S tem je neprijetna zadeva. ki je trajala delj časa, likvidirana. Lovska sreča. Ravnatelj ljutomerske šole g. -lan Baukart je ustrelil krasen ptičji eksemplar. Je to takoimenovani »veliki slapnik« oziroma »polarni ponirek«. Njegova domovina je na morskih obalah Grenlandije, Spitzbergov ter ob Hebridih in Orkneyskih otokih. V naše kraje prispe redko kedaj in to le v hudih zimah. Velika ptica meri v višini 85 cm. Mariborčani si sedaj z zanimanjem ogledujejo redko ptico pri nagačevalcu Zie ringerju. Nagačeni polarni ponirek je na- J. K. Po bolgarskih gorah Moja davna planinska želja, posetiti razen naših domačih tudi bolgarske planine, se je bližala uresničenju. Naše SPD je s sofijskim BTS sestavilo potni načrt, po katerem naj bi se v zelo kratkem času približno 14. dni videle bratske bolgarske pokrajine z glavnimi in večjimi mesti, najvišje gore na Balkanu, kraje kjer se prideluje svetovno znano rožno olje in končno še črno morje. Načrt je predvideval odhod sredi meseca julija, torej ob največji vročini. Na eni strani sem si mislil — fant, ti nisi več tako mlad za take napore, na drugi pa, kaj se boš bal, tako star še dolgo nisi. In ta druga, mladeniška stran je zmagala, za kar sem ji iz srca hvaležen, ker se sedaj z veseljem spominjam krajev in doživljajev na tem izletu. Zato pozdravljena bodi Sofija, ti evropska lepotica, ti na novo vstali, prenovljei Plovdiv, pozdravljena starodavna, romantična Trnova in ti, kraljica Črnega morja, moderna Vrna, najbolj pa pozdravljeni vi naši planinski patroni: Vitoša, Rila, Pirin, stotera in stotera jezera — a pozabljei ne smete biti niti vi »ludomili« ovčarski psi. Dne 15. julija sva se stehtala s prijate- ljem P. na kolodvoru vsa radovedna, koliko se bo naša teža v prihodnjih dne spre menila v dobiček ali v izgubo. Mariborčani, pet po številu, smo se odpeljali ob 18. uri do Zidanega mosta, kjer smo po kratkem prestanku nadaljevali pot proti vzhodu z ljubljanskim brzovlakom, v katerem smo imeli mi planinci s skupino dijakov, ki je romala na Oplenac, svoj po sebni pulmanov voz, seveda tretjega razreda, kot se spodobi za planince. Malo čudno se nam je zdelo, da so bili vsi vagoni lepo razsvetljeni in je bil samo naš brez lučke. Nič ne de, saj bomo spali do Beograda. Ob svetu župnih svetiljk nam je izročil potni maršal g. P. naše potne liste in bolgarske leve. Polovična vozna karta je bila izstavljena za vso skupino do Caribroda. Začetek je bil zelo dobro aranžiran, za kar bodi na tem mestu izrečena zalival;* g. akademiku Janu BI. Dobili smo vsak svoj kotiček. Predstavljanj svojim planinskim tovarišem pa smo zaradi teme odložili na drugi dan zjutraj na beograjskem kolodvoru. V zavesti, da nas ne bo nihče več motil do pol 8. ure zjutraj, smo si lepo razvrstili po policah svoje kovčege in nahrbtnike, ovratnike in kravate seveda preč, ker se da brez te krame lažje spati. Samo ob sebi razumljivo, da smo se kmalu znašli v copatah, in počutili smo se kakor doma, v trdnem prepričanju, da nas nihče ne bo več motil v naši udobnosti. V Zagreb smo prišli že nekako v polsnu. Vsak potnik se Zagreba več ali manj boji, posebno ponoči, ampak mi smo bili veseli. — »Kaj nam pa morejo« — pul man je naš in samo za nas do Beograda! Komaj se je vlak ustavil je pa že prilomastila množica potnikov, pritiskala na kljuke, potem trkala na vrata, tolkla s pestmi in nazadnje z nogami. Ostali smo lepo zleknjeni po klopeh v prepričanju, da se bodo že naveličali in šli iskat prostora kam drugam. In med našim modrovanjem se k vihar naenkrat polegel. Hvala Bogu, so le prišli k spoznanju, da je vagon samo za planince SPD, ki gredo v bolgarske gore. Od veselja smo si kar roke meli in hvalili modrost ljubljanske železniške direkcije. Da, da, Ljubljana obrača, Zagreb pa obrne. Bum, bum... Kaj pa to? »Molim gospodo, svi napolje, ova kola ostat ču ti Zagrebu.« Še v temi smo videli, kako dolgi postajajo naši obrazi. »Brzo, brzo«, ponovi glas tam zunaj. Kaj storiti? Med kletvicami je šlo izredno hitro, ure in sve-tiljke v nahrbtnike, na eni nogi čevelj, na drugi copata, termovko v žep ln že smo bili zunaj. Kam pa sedaj. Vlak odpe- lje vsak trenotek, a mi z našo kramo še vedno ne vemo kam se bomo prislinili. Blizu Beograda sem opazil, da je bila naša skupina 18 poštenih in pravih planincev ter planink razpršena od vzhoda do zahoda brzovlaka. Na peronu y Beogradu smo se predstavili: državni in zasebni nameščenci, odvetniki, profesorji, zdravniki, trgovci in obrtniki, akademiki in upokojenci, po starost od 20 do 73 let, ki jih je z lahkoto Bosil naš senior g. Lj. St. S 70 leti se je dobro odrezal g. L. iz Ljubljane, a term' je sledil še naš Maribor. Odhod iz Beograda je bil določen na 11 uro. Te šriti ure smo porabili za ogled mesta, za menjavo dinarjev za leve in piastre ter nakup provianta za skoraj 12 urno vožnjo do Sofije. V šestnajstih urah smo prišli v Niš, kjer smo morali presesti v drug vagon, katerega nam ni bilo več treba zapustiti do Sofije. Proga teče mimo Niške banje in Pirota proti Cari-brodu ter je zaradi tesni, ki pritiskajo na cesto, reko Nišavo in železnico, zelo zanimiva. Na naši obmejni postaji smo kma lu opravili »Kamo idete? — Tamo i ta-mo. — Pa dobro, planinari, pošteni ljudi.«- (Se bo nadaljevalo.) h SMjenja 'm sveta ..Črni zms]“, „Plavi možje", »Rdeča Uga“ Stvari, ki so slišijo kakor bajka — Senzacionalne reči iz ozadja največjih tajnih prevratnih družb v Aziji, Maroku, Alžirju in drugod - Tajinstveni krvavi sprejemni obredi — Mržnja do Evropejcev gonilna sila - „No-čem več poznati ne očeta, ne matere, ne žene, ne otroka, ampak .. V teku zadnjega desetletja se je na daljnem vzhodu izvršila pomembna kon-pentracija tajnih družb »Rdečih brad«, »Otrok kratkega meča«, »Bele lilije«, »Bratovščine nebes'in zemlje« itd., ki so so združile v mogočno enotno tajno prganizacijo takozvanega »Črnega zmaja«. Ta široko razpredena in nevarna tajna družba je organizirana na osnovi starega kitajskega sistema takozvanih trojk. V ozadju te silne organizacije stojijo trije ^najstarejši najvlšje bratovščine«. So to kitajski večkratni milijonar fan Tuji iz Manile, japonski konspirator Sasho Inouje in še neznan kitajski vell-}caš iz Šanghaija. Osnovno geslo te tajne pveze je izključno in edino mržnja do tujcev, cilj pa pregon Evropejcev Iz Azije in Afrike ter ustanovitev svetovne jeveze Svobodnih narodov črne, rumene, bakrene in drugih nebelih polti, »črni pmaj« uporablja za uresničenje svojega programa vsa sredstva, ki si jih je mogoče izmisliti, od izsiljevanja in ustrahovanja pa do ropa in umora. Vse tajne organizacije, ki so sovražne Evropejcem, .stojijo pod vplivom te teroristične organizacije. Krvavi obredi: prisegam... Znameniti Delaprče je celo razkril poedine obrede te tajne družbe. Novinec mora, tako pripoveduje Delaprče. poklekniti pri sprejemu, in medtem ko drsijo nad njim tri meče, mora izgovarjati: »Prisegam, da nočem več poznati ne očeta, ne matere, ne brata, ne sestre, ne žene In ne otroka, ampak izključno liunga.« (Hung je namreč tvorec staro-kitajskih trojk.) Po tej prisegi odtrže novinec glavo belemu petelinu In pusti curljati v pripravljeno posodo petelinovo kri in izgovarja pri tem besede: »Kakor fe resnično, da biva v tem belem petelinu bela duša, tako je resnično, da bo la duša v meni bivala. Kakor je resnično, da ne poznam nikakšnega strahu, ako je treba odtrgati temu petelinu glavo od njegove duše, tako je zopet resnično, da sem pripravljen izgubiti svojo lastno glavo, če bi bil kedaj neposlušen. In kakor je resnično, da je ta beli pe-Selin izgubil svojo glavo, tako je resnično, da bodo izgubili svoje glave vsi listi, ki ne bodo naši bratovščini pokorni.« Nato zareže novinec z nožem v svoj kazalec, da odcurlja nekaj krvnih kapljic v posodo s petelinovo krvjo, na-fcar prilijejo tej mešanici še nekaj vina, ki ga nato vsi popijO. S tem je obred sprejema zaključen in novinec sprejme na svili stkano legitimacijo »Črnega zmaja«. V tem trenutku je postal na življenje in smrt član tajne družbe in mora slepo slediti vsem poveljem višjih. Ako tega ne stori, potem postane sam Žrtev obračuna iz vrst »Črnega zmaja«. Grozoviti »kralj beračev«. Te stvari ne zvenijo danes tako Čudno, kakor so se na primer slišale pred 10 leti, saj poznamo danes v podrobnosti grozote delovanja raznih tajnih družb vzhodne Azije v času pred znanim uporom boksarjev. Saj so te družbe naprej obstojale in naprej delovale ter rastle in znani pisatelj Egon Emin Kisch je do podrobnosti razkril njihove akcije. Tudi Jean Normand se je oglasil v svoji knjigi »Wampua«, v kateri je prikazal, da je iz ozadja zbral vse te raztresene ude vzhodnih tajnih družb legendarni »Kralj beračev« iz Kantona. Temu čudovitemu diktatorju, ki ga je vodila neka nepopisna mržnja do Evropejcev, je bila podvržena cela vrsta organizacij pomorskih piratov, ki so sledili njegovim poveljem. In kaj premorejo te tajne družbe v neizrečenem sovraštvu do bele rase, je točno popisal Edmond Roinanzleres v svoji knjigi o Singapuru s točnimi navedbami glede usodnega vpliva vseh teh rajrazliČnejŠih tajnih in prevratnih celic v britanski posesti Indokine. Danes pa vemo še veliko več. Vplivi »Črnega zmaja« ne zajemajo samo daljnega vzhoda, ampak se raztezajo tudi na Filipine, na Antile, na Guyajano, An-nam in celo Abesinijo. In sedaj čujmo: Smrtna letalska nesreča italijanskega ministra Razza, ki Je bil eden najsposobnejših pomagačev Mussolinijev, ter »italijanskega Lawrenca« Ralmonda Franchettija v egipčanski puščavi nadalje lokalni punti italijanskih kolonijalnlh oddelkov v Eritreji, znana stavka trgovcev v Kambočl Jeta 1926, znani upor Mol v Annainu, revolucija v Guadeioupu, Mar-tiniqu in Guayani spomladi letošnjega leta: vse te in drugo reči so danes dokazano uspeh rovarstva in tajnega agita-toričnega delovanja spretnih agentov »Črnega zmaja«. S sorodnimi tendencami delujejo tudi »Plavi možje« v Maroku in Alžirju, spo-redno pa »Rdeča liga«, o čemer pa bo v kratkem govora. Noj — okusna perutnina Pred kratkim so znanstveni časopisi prinesli vest, da so v Rusiji z nojem odkrili novo vrsto perotnine. Od tam posnemamo sledeče: Nekdo je poizkušal jesti nojevo meso in je ugotovil, da je zelo okusno in slastno. Dal je pobudo za gojenje noja kot domače perotnine, česar so se lotili v zoološkem vrtu v Moskvi. Ugotovili so, da se s prisiljenim razmnoževanjem in umetnim valjenjem jajec doseže, da lahko dvojica nojev v enem letu izvali 15 do 16 mladičev. Kmalu nato so v jugovzhodni Rusiji, v predelu step, ustanovili farme za noje. Vemo, da je afriški noj ptica pustinj in step. Prebiva v Sahari, Libijski puščavi, v stepah notranje Afrike in sega na jug do Kaplanda. Vendar se je v ruskih pu-stinjskih stepah kot brzotek in stepska žival že lepo prilagodil novim življenjskim prilikam, samo drži se še podedovanih navad, da začenja nesti jajca šele jeseni, kar odgovarja pomladi južne po-lute. Dorasel naj tehta okrog 45 do 70 kg, kar se sploh ne da primerjati s težo kakšne druge vrste perotnine. O tem, da so mlajši noji okusnejši, ni dvoma. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je meso noja boljše in okusnejše kot vsaka druga perotnina in divjačina. Nekateri pravijo, da spominja na mešanico mesa perotnine in goveda, drugi zopet trde, da je še boljše. Vsekakor je noj zopet postal zanimiv in »moderen«, odkar je moda izpodrinila in zavrgla nojeva peresa, in s tem uničila velike farme nojev v južni Afriki. O tem, kako se bodo obnesle te nove farme nojev in kako bodo cenili nojevo meso prebivalci severne polute. bo poročal čas. — A. Linolej uničuje bakterije... Zanimiva je ta trditev, ker se danes po hišah zelo uporabljajo odporne in trpežne preproge iz linoleja. Izdelujejo se tako, da se mo- čna jutina vlakna — ki se pridobivajo iz jutovnika, indijske rastline — na zgornji strani prevlečejo z mešanico v prah zdrobljenega pluta in oksidiranega lanenega olja s smolami kakor kolofo-nijo in kaurigumijem, na spodnji strani pa se prevlečejo z lakovim firnežem, ki je odpornejši kako navadni laki. Tovarn za linolej je največ na Angleškem, saj ga je iznajdel Anglež Walton 1. 1860. Tudi v Nemčii jih je več, n. pr. pri Berlinu in pri Bremenu. Linolejske preproge imajo to prednost, da niso vlažne ne prepuščajo vode in so slabi prevodniki toplote, kar je posebno prijetno poleti. Linolej ima še eno izredno in zanimivo lastnost, da uničuje bolezenske kali. Naj navedeni poskuse, ki jih je v zvezi s tem naredil ravnatelj higijenskega zavoda v Wiirzburgu prof. Lehmann. V treh letih je naredil okrog 500 takili poskusov. Pri teh poskusih je vzel osem različnih rodov bakterij, ki povzročajo gnojenje. Linolej je namazal z bakterijami, ki jih je bilo v začetku poskusa okrog 250.000 do 300.000 na cm2. Pri topli, srednji temperaturi je linolej uničil skoro vse kali v 24 urah; pri nižji temperaturi pa je to na stopilo v 48 urah. Raziskovalec ugotavlja, da jo nosilec teh lastnosti, ki uničuje bolezenske kali na linoleju t. zv. »lyno-xin«, čigar delovanje pospešuje še kolo-fonij. Še bolje uničuje linolej bakterije, če ga brišemo z mokro krpo. Tlom, ki so pokrita z linolejskimi preprogami in jih vsak dan zbrišemo z mokro krpo, uničimo skoro vse bakterije, ki jih prinašamo v hišo s prašno obutvijo.'Ta ugotovitev ni važna samo za ljudi, ki nimajo navade da opraše obutev pred vstopom v stanovanje, temveč tudi za stanovanja in družine, kjer so nalezljive bolezni kot jetika i. dr. Linolejske proproge bi morale v higijensko urejenih stanovanjih, v predsobah po hodnikih, kuhinjah itd. izpodriniti vse preproge iz volne, slam° in sličnega. Iptominlalte se CND Razno KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linolel. voščeno platno, umetno usnje v speci-jalnih kakovostih dobavlja najceneje tamo Novak. Koroška 8. Vetrinjska 7 4285 Sobo odda ODDAM OPREMLJENO SOBICO. Trdinova 2, Melje. 593(5 Oglašujte I Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče iti stari oče. gospod Vaclav Cerny čevljarski mojster v četrtek, dne 26. decembra 1935 ob 1/s24. uri, po kratki, teški bolezni, v 77. letu svoje dobe, izdihnil svojo blago duSo. Pogreb blagopokojnlka sc bo vršil v nedeljo, dne 29. decembra o