Stanovska organizacija JUU Iz druitev: Vabila: = JUU SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI zboruje v soboto dne 5. marca takoj po prihodu dopoldanskih vlakov v po= slopju osnovne šole na Jesenicah. Dnevni red: Poročilo predsedstva. — lOOletnica dr. M. Tyrša. — Pogovor o došlih okrožnicah. — Slučajnosti. — Udeležba je obvezna za vsa« kega člana. — Odbor. = JUU SRESKI DRUŠTVI LJUBLJA« NA IN LITIJA zborujeta v ppnedeljek dne 22. t: m. in ne v soboto 27. t. m. Dnevni red zborovanja je isti, ki je bil objavljen v prejšnji številki »Učiteljskega Tovariša«. = JUU tlTIJSKO DRUŠTVO zbpruje skupno z ljubljanskim učit. dru-štvom v ponedeljek 22. tebr. t. 1. ob 9. uri na Grabenski šoli v Ljubljani. — Izven internih zadev dru^ štva je objavilo dnevni rcd že ljublj. učit. društvo. — Odborova seja našega društva pa se vrši po zborovanju in nc pred zborovanjem, kot je bilo zadnjič objavljeno. Poročila: + JUU SRESKO DRUŠTVO ZA SREZ DRAVOGRAD V PREVALJAH je zborova= lo dnc 16. januarja 1932. v Prevaljah. — Od 108 članov je bilo navzočih 42, t. j. 45.4%. Po običajnem pozdravu je otvoril pred* sednik zborovanje ter podal situacij&ko poročilo. Prečitajp se vsi došli dopisi in olkrožnice sekcije, h katerim je članstvo zavzelo svoje stališče. V dcbato so posegli tpvariši Doberšek, Gačnik, Kopriva. Močnik Petcr. Tov. predsednik je podal obširno poroč.lo o seji širšega sosveta v Ljubljani. Članstvo se je zanimalo posubno za vprašanja glede ocenjevanja naturalnih stanovanj, naturalnih dajatev, sistemizacije službenih mcst in za zakon o obrtno nadaljevalnih šolah, prav tako tudi za mladinski tisk. K poročilu se je razvila živahna debata. Zborovanje je posetil tudi g. sreski na= čelnik dr. Hacin. Tov. Kopriva, ki je baš ta čas refcriral o zadružnem življcnju v šoli, je svpje predavanjc prekinil in tov. predsednik je v imenu učiteljstva iskrcno pozdravil dbšlega gosta. Po prcdavanju se je g. sreski načelnik zahvalil predscdniku za pozdravnc besede ter v daljšem nagovoru poudarjal uspešno in zaslužno- delo učiteljstva v prosveti, gospodarstvu in socialnoshumanitarnih društvih. V obče so v vseh organizacijah, ki služijb v blagor narodu, poverjena če že ne vbdilna, pa vsaj ona mesta, ki zahtevajb na'yveč resnega in požrtvovalnega dela ravno učiteljstvu, !ki izvršuje te nenagrajene funkcije vestno in z ljubeznijo. V učitcljskih vrstah so tovariši in tovarišicc, o katerih morcmo reči, da so pravi borci za narod, dom in kralja. Zato so dobili nekateri izmed njih pr:znanje z najvišjega mesta. Odlikovani so bili tovariši Gačnik Janko, Kuhar Janko, Golob Josip, Stres Feliks in Kuraš Ivo. So to tovariši, ki že kta in leta prednjačijo s poscbno žilavo agilnostjo. G. sre^ki načelnik si je štel v prijetno dolžnost, da so mu oblasti poverile razdelitev teh odlikovanj in je posamezs nim odlikovancem iskrcnb čestital. V imenu odlikovanih se je zahvalil tov. Gačnik, poudarjajoč, da je s temi znaki prejelb odlikovanje tudi celokupno učiteljstvo. Saj so odlikovanci najbližji tovariši vsemu učiteljstvu, ki jc edino v mislih in delu; po hvala enemu je torej pohvala vsem. Tov. predsednik se je g. sreskemu načelniku toplo zahvalil za izredno lepe besede. Bil je to nagovor priznanja, ki je učiteljstvu najlepša nagrada za trud in delo. Tov. pred= sedrnk je prav tako prisrčno čestital vsem in odlikovancem še posebej. K njcgovi poslednji čestitki so se pridružili z navdušenjem vsi navzoči tovarši in tovarišice. Jz predavanja tov. Koprivc, ki je bilo zelo zanimivo in aktualno, posnemamo sledeče: Predavatelj je najprej opisal splošno duhovno in duševno ubranost današnjega človeka ter posebej učitelja ter naznačil nje vzroke. Neenotnost fronte vzgojiteljev v dosego glavnih vzgojnih ciljcv je sokriva mnogim svetovnim zlom. Zadružnost je geslo današnje dobe. Razne borbe za prestiž se vrše le med velikimi edinicami. Kdor ne sledi klicu po zadružništvu, je zmrvljen. »Naša šola« jc lc navadna posledica te dobe zadružnosti. Kjer ni zadružnega dcla vsega učiteljstva najprej na lastni šoli, tam ne more uspevati ideja nove šole s svojimi socialnimi nalogami. Čut za« družništva med učiteljstvom in tega z domom je glavna s;la nove šole in pot k zarjam no= vega pokolenja. Zadružnost je oni vzgojni princip, ki jc najprimerncjši današnjemu času. Postati mora ena sama, vcLka, nczlomljiva zadruga dela in naprej na posimezni šoli v vsakem šolskem delu. Samovlada, podrejenost na.ših malenkostnih osebnosti šoli, torej pravo demokratsko m;šljcnje učiteljstva ustvarja na šoli harmonijo, ki pregluši vse morcbitne vsakdanjc disonance. Delitev de» la po interesih, po zmožnostih, upoštevajoč tovariševe zdravstvene in družinske razmere, v prvi vrsti pa uvidevnost, taktnost, plemcni* tost drug do drugega, to so osnove zadružne šole. Šola z družinsko harmbnijo bo vzor bodbčnosti. Velik odstotek učiteljic (U. S. A. 1. 1910. n. pr. 92.3%>kaže, da je urcsničenjc te naloge nove šole največ odvisen od prave emancipiranosti učiteljic. Kakor povsod v pravcm življenju, tako so tudi v prvi vrsti v šoli, ki vzgaja mladino za to javno življcnje, žrtve in odpovedi v korist kplektivnega dela predpogoj zadružnega življenja na šoli, pre= loma med staro in novo šolo. Poda še nckaj primerov nekolektivnega čuta na šoli in navaja druge notranje in zunanjc ovire k zadružnosti. Konča z vzklikom: Živela zadružnost na šoli! Sklenilo se jc, da se vrši prihodnje zborovanje začctkom marca na Prevaljah ali v Dravogradu. R. Gallob, prudsednik. E. Stanič, tajnik. + JUU, SRESKO DRUŠTVO V LJU* TOMERU je zborovalo dne 6. februarja 1932 v Gornji Radgoni ob udeležbi 68 tovar.šev(ic). Solnčen februarski dan je bil. A v dušah nam ni bilo taiko solnčno in toplo. Težka atmosfera je bila v zbornici, bila jc atmosfera dejstva, da so vsa društvena poročila zgolj poročila, in da šc nismo dosegli tega, kar bi morali dosečr glede materialne in socialne strani naših pravic. Kje je gordijski vozcl? Tu so se mnenja ločila. Mlajši so zastopali mnenje, da jc krivo vodstvo, dočim je tov. Mavrič poudarjal v svojem poročilu o seji prcdsednikov sreskih učiteljskih društev, da so voditelji na svojih mestih in da imamo lahko popolno zaupanje v nje. V poročilu se je dotaknil šc drugih perečih problemov, n. pr. Našega roda, kjer je omenil, da se naj pošiljajo ocene in nasveti, ocenitve naturalnih stanovanj, posebno pa odtegljaji šolskih upraviteljev. Končal jc z upanjem, da se bo vse urcdilo. A razdvojenost in pesimizcm se nista zmanjšala. Slednji jc legel na nas kbt mora. Atmosfera je popustila šcle, Iko je spregovoril mladi učitelj Franjo Kotnik. Podal je v lepih besedah informativno kritiko pedagoškega lista »Učitelja«. Sledil mu je France Jandl s predavanjcm o »Človeku«. (Sestavljeno po dclih angl. filozofa Herberta N. Cassona.) Jedro: Človek jc najvažnejše na svetu. Ali ni vse drugo k ogrodje? Vladanje! Literatura! Trgovina! Žnanost! Vera! Poklic! Ali ni vse to šele v drugi vrsti za človekom samim? Da, človek! To je najboljše ime zanj, boljšc kot duša ali volja, ker objema v sebi njegovo celdkupno bitje, telo in dušo, voljo in srce. Ker je tako važen, skušajmo ga analizirati. Našli bomo, da sta v človeku dve sili: ccntrifugalna in centripetalna. Prva je moška, individualistična, druga ženska, socialna. Centrifugalne člov. lastnosti so: mišljenje, posebnost, svojevrstnost, sprememba, zavest; centripetalnc: čustvo, erotičnost, navade, posnemanje, vera itd. Osebnost je harmonija obeh si-1. Clovek z zgolj centripetalnimi silami je sirov mate; rial, človek z zgolj centrifugalnimi silami pa posebnež, genij, -blazncž. Pa še nekaj! Za harmonijo je potrebno še tudi to, da nobena lastnost — dobra ali slaba, centrifugalna ali centripetalna — ne prekorači meje samokontrole. — Res, človefk je misterij. A največji misterij smo mi sami. Zato, spoznajmcb najprej sebe, šele tedaj bomo lahko zgradili nos vega člpveka, lepšega in srečnejšega. Ugajal je zdrav optimizem predavatelja. Saj pravi na nekem mestu: »Ne recite nikdar: tega nc dosežem. Scm prestar, sem premlad, prcmalo izobražen. sem le učitel.j, Ne! Mpči vsakega človeka so brezmejne, moči njegovih misli in volje so neskončne.« Nekaj smo spoznali. Kaj je to? To: V mladi učiteljski generaciji je zavladal nov duh, bori se, da najde sebe in svoie dostojno mesto v človeški družbi. Nista borca le ta dva. Nc, ne! Še mnpgo drugih jc, tihih in glo« bokih. Žalibog je izgubila svoje.!i voditeija Vckoslava Špangerja in tovarišico Danico Grudnovo. Tcplo smo se razšli v zimski cl-an. France Jandl, tajnik. - JUU SRESKO DRUŠTVO V BREZlCAH je imelo zborovanje 6. februarja 1932. v Sevnici. A. Hospitacija vscga učiteljstva v 7. razredu (tov. Zomcrja) je navzočirn pokazala, kako sc vzbuja pri otrocih aktivnost in v obliki koncentracije združujejo predmcti na višji stopnji. B. Na hospitacijo navezano predavanje g. dircktorja dr. Dragotina Lončarja jc vzbu* jalo splošno zanimanjc. (Tebrija in praksa modernc šole.) C. Tov. predscdnik sekcijc I. Dimnik je podal situacijsko poročilo o dclu in uspchih organizacije, materialni in pravni zaščiti članstva, razpravljal o načclnih organiz. vprašanjih ter podal mnogo pojasnil in informacij v stanovskih zadevah. Obravnava raznih predlogov ctc. sledi pri prihodnjem zborovanju, ki se vrši 9. aprila 1932. v Trbovljah skupno za društva: Laško, Litija, Krško i-n Brežice.