■= IlaflsoD 14.000. — Šfajerc pelja za celo leto eden goldinar. =• ( Kiročnina xa c*to Uto K S-—. — Posamezna Številka velja S krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Ca* o*nanil je za 1 rtran K 82—, */, strani K 16*—, */« strani K 8.—, */, strani K 4—, >/i« strani K 8—, '/sa strani K 1'—. — Pri večkratnem [omaniiu j« cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v |jWaliSkem poslopju. — Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokoptai s« m vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. 15. V Ptuju v nedeljo dne 26. julija 1903. IV. letnik. Papež Leon XIII. umrl. Eden najimenitnejših mož, kateri so sedeli na prestolu sve-Petra, je dne 20. 1. m. natisnil oči za vselej. | Leon XIII. ni veC med sni! [ Umrl je ob 4. uri popoldan dolgotrajni bolezni v 94. letu- je bil iz jako ugledne ne grofovskega stanu po Pecei. Rodil se je dne toarca leta 1810 v Karpineti, (ttlem italijanskem mestecu. je četrti sin svojih štarišev, Ludovika Pecci in njegove Ane, rojene Prosperi. Dva po porodu je dobil pri imena Joahim, Vincenc, ,, Ludvik. Bogoslovske vede papežem Gregorom XVI. .1 v Rimu in prišel kmalo i v večje službe. Še v letih je postal škof in nadškof v Perugiji, kjer bil tudi naslov kardinala. Med tem, ko je vladal pa- >ij IX., Leon ni bil nič kaj (jen na papeževem dvoru, ga je maral Antoneli, ježev. Kadi tega je mo~ »ti v Perugiji. Šele, ko je Antoneli umrl, so Leona i v Rim. Tam je opra~ službo kamornika svete _Le cerkve. jPoPijevi smrti, v začelku [1878, bil je Leon z veliko Za^ia slika do glasov izvoljen za papeža ter je vladal nad 25,let. Tukaj naj sledi sodba velikih mož, kateri so gotovo so-kot nekaloličani nepristransko o Leonu XIII. Največji politik novejšega časa, namreč Bismark je o Leonu tako-le sodil: «Papež je moder mož, on ljubi mir in pravico!» • Plemenitih, velikih mož potrebuje svet», tako se je izrazil pred kratkim nemški cesar Viljem, «in ker sem prepričan, da je Leon eden izmed teh plemenitih in velikih mož, kateri so svetu potrebni, zato prosim Boga, da bi še mnogo let ohranil papeža Leona XIII.» Leonove zadnje ure niso bile nikakor težke, temveč Iju-beznjivi starček je zaspal mirno, kakor je živel. Ob 12. uri je pozval k sebi kardinale, katere je vse spoznal. Vsaki od kardinalov mu je poljubil roko. Najdalje je držal roko kardinala, takozvanega kamerlenga (spremljevalca papeža), potem jim je še dal nauke, rekoč: »Vas vse čaka težka naloga, jaz vam priporočam cerkev!« Po teh besedah je dvignil roko in je zadnjikrat blagoslovil vse navzoče: «To je moj zadnji blagoslov, molite za mene!> In kardinali so kleče molili za svetega očeta. Ob 4. uri 4 minute popoldan je mirno v Gospodu zaspal. Papež bode počival v treh krstah (trugah). Prva je iz lesa, druga iz cinka, tretja pa bode imela pokrov iz stekla (glaža^. A čudo glej, komaj ko je Leona XHI- zatisnii milostljivi starček oči, že se poganjajo različne stranke za njegov prestol. Toda vsa poganjanje, vse to bode Bog odločil vsim vernim in sveti katoliški veri v prid! Obsojeni! Proces Ornig in Kalchberg. „Štajerc' pred sodiščem", tako so pisali mariborski klerikalni lističi in vedno in vedno so metali blato po možu, kateri jim je trn v peti, seve kot župan nemškega mesta. Mi smo molčali o celi stvari, ker smo hoteli zvedeti, kaj bode sodišče o tem spregovorilo, toda molčali niso nikakor drugi listi! Mariborski pisač je v svojih glasilih s pomočjo nasprotnika ptujskega župana kričal in vriskal, češ župan Ornig je — goljuf! Kalchberg je pisal, kakor znano v Gradec pismo, v katerem je svaril nemško zvezo pred volitvo župana Orniga za deželnega poslanca, češ Ornig ni sposoben za poslanca, ker je goljuial deželo za veliko svoto denarja v prid mesta Ptuja. To pismo je dobil gospod Ornig v roke in je tožil na to Kalchberga radi razžalenja časti. Kalchberg in njegovi zahrbtniki pa so bili tako nesramni, da so se ponudili sodišču, da hočejo za to doprinesti dokaze. Dne 14. t. m. se je vršila obravnava v tej stvari pred ptujskim sodiščem, in mariborski sodnik — ptujske sodnike je seveda Kalchberg odklonil — je obsodil gospoda plemenitega Kalchberga na štiri tedne zapora, v vsakem tednu z enim postom ter v p 1 a-čanje vseh sodnijskih stroškov. BFihposa in „Grospodara, zakaj pa nista nazna-lila ničesar vajinim bralcem o tem dogodku? Sramujte se nesramneži, kateri ste hoteli poštenega človeka pokopati v grob sramote, tako, da bi Brnel vsakdor z prstom za njim kazati rekoč: „ Glejte ta človek je župan mesta Ptuja, ta človek je deželni poslanec, a sedaj je dokazano, da je goljuf!*4 Seve človek kaj rad pozabi (kaj ne gospod Kalchberg ?) kar se mu je dobrega storilo na svetu! Kako je postopati, če se hoče kuhati davščine prosto žganje. Nameravano kuho davščine prostega žganja je zglasiti vsako leto do 15. avgusta pri županu ali^pri dotičnem oddelku finančne straže. Pri zglašenja mora stranka povedati: 1. ime in priimek ter posel in bivališče s hišnim številom vred; 2. obsežnost družine, to je število domaČih ljudi in poslov, ki so pri nji na hrani in v stanovanju, z všteto svojo osebo: 3. število, kakovost in prostornino (obseg) v litrih žgalnih priprav, kterih se hoče posluževati pri davščine prostem narejanju žganja, slučajno tudi posod za vrenje (vrvežnikov), ki se imajo rabiti; 4. ali je žgalna priprava lastnina zglasiteljeva ali pa izposojena; v slednjem slučaju se mora navesti ime in bivališče lastnikovo; Vse kur je gospod Ornig dobrega storil za men Ptuj, vse, kar je storil za kmete, vse, vse bi biki pokopano za vsigdar pod imenom — goljuf! Dovolj priložnosti je bilo, da bi bili nasproto in njegovi zahrbtniki dokazali svoje trditve, nep" stranski sodnik je vse priče povpraševal o vsaki malenkosti. a niti ne ena ni mogla izreČti, da bi im gospod Ornig le pikico krivde na sebi. Najboljši priči Kalchbergovi so se vrgle p; sodnikom v obraz te le besede: „Ti lažeš, čeprav prisegel!" — In te besede je govoril mož, kateri je popolnoj ma neodvisen od gospoda župana — mož, poštenjaki od pet do glave. Da, tako lahkomiselno se je igralo za čast štenega moža, mo5a, kateri ljubi kmeta bolj, kak vsi farški podrepniki, moža, za katerega nikakor noj Čemo tukaj priobčiti slavospevov — ker jih ne ra trebuje! Toda tudi od druge strani je bil ta proces jak| zanimiv! Vsi klerikalni listi so se oklenili z velikim naTi dušenjem trditve obsojenega plemenitega Kalchber Seveda laž je njihova najljubša stvar! Toda obsojeni ste vsi listi, katere vas je pisali klerikalna nedolžna bela roka, obsojeni vsi listi. H ste v tej zadevi sprejemali dopise kmečkih narodu" voditeljev, kojih sijajen vzgled je veleznani ptujski dohtar „slepič!" H čemu bi navedli tukaj sijajne dokaze, ka' so se vršili pred sodnijo, h čemu bi poročali o kar sta nepristanska zvedenca inženerja izrekla. čemu vse to, našim bralcem naj zadostuje sodba £. tovo nepristanskega sodnika, kateri je obsodil Kal berga v zapor, s tem pa tudi dokazal, kako nesra no, kako brezobzirno laže vsa klerikalna druhal! 5. del leta oziroma mesec ali meseci, v kterenl ali v kterih se bode žganje narejalo; 6. popisno število poslopja ali parcelno števili zemljišča, kjer se ima žganje narejati; 7. posestvo po vrsti (kakovosti) in obsežnosti) na kterem se žgalne tvarine pridelujejo; 8. tvarine iz kterih se bode žganje narejalo; j 9. pijače, ktere hoče davščine prosto narediti, m vrsti (kakovosti) in količini v litrih; 10.- napoved mora zglasitelj svojeročno podpisa" in sicer pri ustni zglasitvi na dotični pregledni poli, ki leži pri županstva. Na zadnjo točko posebno opozarjamo, ker se primer prav lehko pripeti, da župan na zglasitev žabi, potem pa pride kazen in, ker dotičnik ni F pisal pregledne pole, svojega zglasila ne more do zati ter mora plačati kazen. Naznanila, ki se prijavijo šele po preteku zgo določenega obroka, se brez izrečenega pooblastila smejo sprejeti, ker c. kr. finančnemu ravnateljs — 3 Drugi mladeniški shod. Kako dolgo pa vendar še bode vodilo klerikal-nvo našega kmeta za nos, kako dolgo vendar se |bode vklanjalo spodnještajersko ljudstvo tej druhali ? |Klerikalne laži, hinavstvo, sladke besede, blagoslov-|Ijeno »nedolžne" roke nekaterih naših duhovnikov [pripeljale so naše ljudstvo že tako daleč, da je postalo slepo in gluho, a vendar ravno v zadnjih dneh [je začelo vsaj misliti, da tako ne more, ne sme |iti naprej ! Opisali smo Vam prvi takozvani mladeniški jahod, naznanili smo Vam o zborovanja, katero se je pilo pred kratkem na Ptujski gori, svarili smo mladeniče, tudi vse tiste zaslepljene, kateri so se vde-ležili tega prvega shoda, a vse zastonj! Več kakor JU sto tukozvanih mladeniče? se je dalo pregovoriti ybdkim farškim jezikom — seve misleč, da si pristen) velike zasluge za nebesa. V nedeljo pred tako zvanim drugim mladeniškim [Aodora se je pridigovalo v vseh farah od Maribora Ljuton\era, od Urbana do Radgone samo le od pega shoda. Vsak kaplanček je kričal iz prižnice, da »rajo stariši za to skrbeti, da se bodejo njihovi si-ovi vdeležili te „božje poti", grozeč jim, da bodejo [neli smrtni greh, ako ne pustijo svojih sinov k temu iDgeuiu mladeniškemu shodu. In marsikateri siro-se je dal pregovoriti, posegel je morda po inje svoje groše, samo, da jih je dal svojemu sinu, naj mu pomagajo g to božjo potjo doseči neto veselje. Kaplančeki so skrbeli za to, da so se inčali takozvani mladeniči z Marijinimi svetinja-in s trakovi, cerkvene zastave je dal župnik iz tve; vse to le na videz, vse to le, da bi bila ta irikalna demonstracija tem večja! Toda naj nam le dovoljeno slediti celemu shodu po vrsti. )ja pravica, spregledati prestop navedenega obroka [ozira vrednih slučajih. če se zglasitev prijavi v pravem času pri ob- ;em predstojništvu, se mora to predvsem prepri- obsega li zglasitev vse prej navedene napovedbe i ne. Ako bi bila zglasitev v kteremkoli oziru po-ajkljiva ali nejasna, bi se morala stranka pred lim daljnim uradovanjem ali vpisom pismeno ali 10 pozvati, da zglasitev primerno popolni, oziroma nji nahajajoče se nejasnosti odstrani. Če bi se tej ktevi ne hotelo ustreči, se mora zglasitev zavrniti. se pa naznanilo ali že takoj prvotno ali po izsili dopolnitvi smatra za popolno in pravilno, ima finski predstojnik vse njegove napovedbe, naj so se kdo ali pismeno prijavile, vpisati v posamezne raz-lelke za to določene tiskovine (»pregled strank, ere hočejo žganje v domačo porabo davščine prosto ejati"). Ta tiskovina se bo županstvu v slučaju irebe od pristojnega oddelka finančne straže zastonj ilala in naj se tedaj tam o pravem Času zahteva. lini se ta pregled kakor se hoče, v nemškem ali Pri Sv. Trojici. Že par dni poprej, kakor so mislili prirediti shod pri Sveti Trojici, se je pripeljal tje veleznani prvoboritelj klerikalne spoduještajerske armade, da bi priskrbel za »mladeniče" potrebni prostor. Za več kakor 1500 je hotel imeti pijače in jedila. Oglasil se je pri krčmarju M 1 i n a r i č u. Ta mu pa je odgovoril, da te društve noče in ne more sprejeti. (Mlinaric je Slovenec od pet do glave!) Svetoval je ta krčmar, naj se razdelijo »romarji" med vse krčmarje, ker on noče, da bi se samo njemu predba-civalo, da je le on sprejel klerikalne mladeniče. Tega kaplanček ni hote! in za to so sklenili, da bode slavnostno zborovanje pri Sv. Lenartu v SI. G. Prišla je nedelja zborovanja in slišali so se zvonovi svete Trojice daleč okrog in možnarji so pokali! Tako zvanih mladeničev je priromalo voliko število in vsi so bili okinČani z trakovi in z Marijinimi svetinjami. Več kakor iz 15 far so prišli, eni so molili, drugi prepevali, tretji kričali in — preklinjali. Tukaj si videl stopati marsikaterega kaplana, kakor kakega stotnika pred četo svojih »mladeničev", nabranih po fari in vsak je molil, obračal je oči proti nebesom, a tam zadi pa so klicale njegove ovčice — »prokleti nemčurji!" Po farah so imeli Še prejšni dan spovedi, da bi potem pri sv. Trojici sprejeli sveto obhajilo. Toda med potom že so opazo\ali ljudje kako so ti mladeniči hodili 8krivaje piva pit, seveda, da bi potem lažje sprejeli sveto obhajilo! Med tem ko se je opravljala sveta daritev v cerkvi, prepevali in popivali so romarski mladeniči v gostilni Goloba, tako, da so morali poslati po »velečastitega" očeta Hamlerja, kateri je potem tiral fante, kakor ovce v cerkev 1 In ti so šli potem k obhajila! Pri gostilničarju Mlinariču še je bilo bolj veselo! slovenskem jeziku, vselej pa se mora dovršeno izpolniti. Na prvi strani naj se napiše zgoraj zraven dotičnega predtiska na levi strani finančne straže pregledni okraj (komisarijat) in finančne straže oddelek, na desni občina, konci napisa pa leto, za ktero se pregled napravi. Oe bi ena sama pola za vse stranke ne zadostovala, naj se napravi druga pola itd. V tem slučaju pa naj se zaznamujejo posamezne pole na prvi strani pod napisom s tekočimi števili po vrsti, kakor so prišle v porabo. Tekoča števila, ki se vpišejo na drugi (znotranji) strani tiskovine v prvem razpredelku, pa se imajo tudi v tem slučaju v vseh polah zaporedno vrstiti, ne pa v vsaki poli na novo z 1 pričeti. Znotraj tiskovine se ima vsaka stranka posebej pod svoje tekoče število vpisati. Razpredelki se morajo izpolniti natančno po napovedbah stranke. Županstvu ni dovoljeno v teh razpredelkih svojevoljno izpiemi-njati napovedbe strank, še celo tedaj ne, če > bi bile napovedbe po njegovem mnenju neistinite. Pri izpolnitvi teh razpredelkov se mora ravnati strogo po dotičnih nadpisih; potem ne more pravilna izpolnitev — 4 Tam so morali priti celo žandarmi na pomoč, da so napravili mir. Žandarmski vodja gospod Horvat in njegov pomagač sta morala čisto odločno nastopati, da se ni drahal takoj pograbila; saj je bilo več, z Marijinimi medajlami okinčanih mladeniče^, kateri so bili že poprej v zaporu, ker so se pregrešili proti cerkvi in Bogn. In tudi ti mladeniči ro šli k obhajilu! Jako zanimivo je, da je zmanjkalo nekemu fan-teku denarja, a vendar še je hotel piti „frakelčeka! No, pa je prodal svojo Marijino medajlo za par gro-šev svojemu tovarišu, spil hitro kar si je naroČil in potem pa brzo odbežal — k obhajilu! Ker cela druhal ni dobila prostora za zborovanje pri Sv. Trojici, odromali so opoldan k Sv. Lenartu. Pri Sv. Lenartu. Ob eni uri popoldan so dospeli v Sv. Lenart. „Živijo Slovenci! Nemci pa v šumo!" „Proč z Nemci! ProČ z nemškutarskim trgom Sv. Lenartom!" tako se je glasilo vpitje nekaterih, drugi pa so na glas molili: „Češčena si Marija!" Po velikih nemirih se jim je morala odvzeti zastava (fana) — a to so dobili s prošnjo nazaj, češ ne bodemo je več rabili, ker so v trgu prepovedane itak bodisi nemške, bodisi slovenske zastave. Fanta, katerega je policaj radi nesposobnega vedenja aretiral, 80 zopet iztrgali iz njegovih rok! Konečno so gnali kaplani in župniki celo čredo v cirkev, v kateri pa ovcam kar nič ni ugajalo, ker so prišle zopet vse kmaln iz nje nazaj. Na cerkvenem trgu so se postavili in zopet so jih morali gnati duhovniki k zborovanju, seveda v krčmo klerikalnega gostilničarja Poliča. Pozdravil jih je tukaj občinski predstojnik Rop. Potem je govoril znani kaplan Salezius Gomil-š e k od Sv. Barbare pri Mariboru. O tem govoru piše BFihpos" med drugim to-le: povzročati nikakih težav. Če bi pa županstvo o kaki Btvari dvomilo, naj se obrne do pristojnega oddelka finančne straže za pojasnila. Ako se vrši vpis na podlagi pismene zglasitve, se mora ta zaznamovati 8 tekočim številom, pod kterim je stranka vpisana v pregledni poli, ter so priložiti pregledni poli. Ce se je pa zglasitev prijavila ustno ali pa tudi ustno dopolnila mora stranka takoj po izpolnitvi navedenih raz-predelkov vpisane napovedbe s svojeročnim podpisom potrditi, 15. dan avgusta vsakega leta se mora pregledna pola skleniti, to je na notranji strani, neposredno pod zadnjim vpisom datirati in podpisati ter potem oskrbeti s potrdilom, ki je predtiskano na zadnji strani (na hrbtu.) Kar se tiče izgotovljenja tega potrdila, pri kterem naj se od strani, županstva postopa z največjo natančnostjo in vestnostjo, ker je mero-dajno za odločitev o zahtevani oprostitvi, se mora predtiskano potrdilo, če so vsi v njem navedeni pogoji pri vseh v pregledni poli vpisanih strankah popolnoma izpolnjeni, samo datirati od občinskega pred- „Posebno je bilo navdušenje veliko, ko je gol vornik omenjal, kako junaško in habro se borijJ naši bratje Hrvati za svoje pravice. Iz sto J sto grl je zaorilo: „Živili Hrvati!" da se je tresel • nemškntarski trg Sv. Lenart." Čudno, da Salezius ni omenil tudi kraljevskih morilcev v BelgrJ du! Navdušenje bi bilo gotovo ši mnogo večje!!! Za njim sta govorila nFihposov" urednik kapha Korošec in kmečki deželni poslanec R oš ker, oba seveda z velikim navdušenjem za svoje klerikalni nazore. Ker niso vsi zborovale! imeli prostora, ostak jih je nekaj zunaj pred krčmo. Ti so se zabavljali tem, da so hoteli na vsak način mirne prebivale lenarškega trga prisiliti k pretepu. »Paglavci, boje» ljivci, ako imati korajžo pa pridite sem!" tako i enako je kričala ta druhal, tako dolgo, dokler nil prišli tudi tukaj žandarmi da bi napravili red. Te pa se niso kaplanovi mladeniči kar nič bali. nSn čaki so prišli, nož k redi", tako son čali najbolj izkušeni iz te druhali, seveda k« so imeli že dovolj z noži in z žandarmi opraviti. Nikakor se nam ni čuditi, da so nastopali u peljani mladeniči tako, saj duhovčina sama ni dij gače ravnala. Župnik Pajtlar od Sv. Ruperta d primer je hotel kmeta Križana z lastnimi svojic blagoslovljenemi rokami natepsti, ker je ta pošti kmet priznal, da bere — „ Štajerca." Toda kaj bi začelo par žandarmov proti tab množici pijanih, razburjenih fantalinov. Lenarčki žo pan si drugače ni mogel pomagati, kakor da je d nastopiti celo lenarčko požarno brambo. Toda glej, „kmečki" deželni poslanec Roška se je kar naenkrat postavil pred poveljnika požara brambe in mu zakričal te le besede: „Požarni bramba se mora odstraniti, drugaffl mi ne jamčimo za mir, drugače i —. stojnika podpisati in oskrbeti s srenjskim pečatom Če pa pri kaki stranki niso vsi pogoji izpolnjeni, a morajo stranke, za ktere to velja, vpisati v razpre deljeni zaznamek po razvrstiti tekočih števil pregled« pole, ktere se sprejmejo v prvi razpredelek tegi zaznamka pri vsaki strani označiti vse one okolnosri ktere se pri nji ne skladajo z istinostjo. Ako je ot stranke zahtevana količina žganja v primeri z njeno družino prevelika, naj se v zaznamku navede oni količina, ktera se strinja s potrebo stranke in njena družine. Isto velja glede količine žgalnih tvarin v ten oziru, Če jih je stranka v istini sama pridelala ali h vsaj navadno sama prideluje. Ce se zaznamek splok izpolni, se mora datum, podpis in pečat, kakor si samo razume, pristaviti šele konci zaznamka. Potrdilo se mora, če se je porabilo več preglednih poi,| izgotoviti na vsaki poli posebej za v nji naveden« stranke. Tako potrjene pregledne pole se morajo i slučajnimi pismenimi naznanili strank vred v tren dneh po sklepu doposlati pristojnemu oddelku finančne' straže. „ Kmetovalec* j bode tak o god i 1 o k akor naHrvačkem! Dobro Roškar, vsaj poznamo tvojo naši deželi in ^esarja ndano mišlenje! Ker se je deželni poslanec in Roditelj teh klerikalnih mladeničev tako izrazil, potem pač ni čudo, da je tekla kri — kakor na Hrvaškem! Ker si niso hoteli prebivalci trga nmazati svojih rok s, temi pobalinami, razišla se je cela drnhal na ^se kraje. Svetile so se Marijine medajle, ko so se začeli bretepavati mladeniški romarji v Andrencah, v Šam-pertn, v Zgornjih Povčicah, v Drvanju, v Gočaskem |Vrhu. pri Sv. Rupertu i. t. d. i. t. d., povsod je [tekla kri a bliščale so Marijine medalje razbojnikov. Pa naj pove Franc K n a f 1 i č iz Andrenc, kako pobožen je bil „ romar" F ras, naj pove, kako se mn je povzročila težka telesna poškodba, tako, da ne bode najbrž nikdar več mogel rabiti svojega očesa. In to so bili „romarji," to so bili »mladeniči," aoštenih slovenskih kmetov! Kam plovemo? Kmetje, ali bodete še nadalje ubogali „Fihposovega" urednika, kaplana Korošca, kateri je prav za prav vodja vseh teh zborovanj? In vse to se je povzročilo samo radi tega, da |bi se ukoreninila klerikalna moč, da bi se nahujskal kovenski narod proti sosečkemu nemškemu narodu! Kakor na Hrvaškem je tekla kri, svetili so se noži p bili ter rezali so se fantje — okinčani z Marijinimi medaljami — kakor divjaki! »Prišel bode čas, ko bode kamenje, ki leži po [cestah, govorilo z ljudstvom," tako je pisal veliki [poznavalec ljudstva; a tukaj ni govorilo kamenje, itakaj je molčalo ljudstvo, strmeč in čudeč se, kako Kaleč zamore človek priti, ako verjame vse, kar pri-laja iz prižnič in iz spovednic! Dragi nam kmečki mladeniči, kateri ste se vde-[iežili tega shoda, daleč, daleč ste zabredli — v blato! Hoda ne obupajte, tudi za vas bode prišel čas spo-liDanja, ko se bodete streznili od klerikalne pijanšČine, ne obupajte, saj še imate za seboj vrle vaše štariše, poštene kmete, kateri bodejo vsaj s časom sprevideli, Kaj hoče z vami mariborska Črna druhal! Nikakor vam nočemo prigovarjati, da bi postali Hemci, ne, noben človek ne sme zatajiti svoje ma-liere. toda to je morda vsak od vas sprevidel pri tem podu, da so nemški prebivalci nemških spod-liještajerskih trgov bolj pošteni, kakor pa slovenski [hjskajoči voditelji in zastopniki ljudstva prelepe naše ■domovine. |„Svoji k svojim in »Mladeniški I shodi". „Mladeniški shodi/ to je nova fraza farizejskih [klerikalcev v zapeljavanje ljudstva, ker so isti spre-■Tideli. da stara fraza „Svoji k svojim" — noče nji-■bovi slepariji nič več pomagati. Slovenski kmetje zmiraj tem hitreje in lažje iz ■lastne skušnje oči odpirajo ter zapazujejo, da jih fa- rizejsko klerikalstvo, katero je v sramoto pravi častiti duhovščini, v svoje namene izkoriščaj© in sle-pari. — Suntarski in puntarski mariborski klerikalni lističi neprenehamo kvasijo staro frazo „ Svoji k svojim" ; a to je gola sleparija. Boljši bi bil izraz „Tvoje k mojemu", kajti ta izraz bi bil opravičen. Najbolj kričijo ti listi „Svoji k svojim" ob časa volitev, da za čas omamijo volilce. Slovenski kmetje pa so že zdav-nej sprevideli, da je to samo golo sleparstvo. Sprevideli so kmetje* da „Svoji k svojim" na primer v klerikalnih „posojiinicah" traja le ta čas, dokler kmete klerikalci za svoje namene in koristi lovijo. V posojilnici ima kmetic le zaupanje, če ima v hleva dva, tri pare voličkov in je v dobrem gospodarkem stanju. Ako pa to ni, ter se kmetiču nekaj slabo godi in zares potrebuje pomoči, mora imeti po dva poroka, drugače tam ne poznajo izreka »Svoji k svojim", čeravno si kmetic najboljši kristjan in najtrdnejši slovenski narodnjak. Vkljub vsej prošnji ne najdeš pomoči. Ko hitro pa je slovenski kmetic na kako klerikalno posojilnico navezan, že ima na sebi nzdo in klerikalni bič mu poje, vsaj ob času volitev. Zvezane ima roke, ne more več prosto po lastnem prepričanja voliti. Judež iz Karijot ga ima v rokah. To se vidi najbolj v občinah, kjer so ustanovljene klerikalne posojilnice. Zdihaje se ozirajo volilci po njih sosedih, pa kaj hočejo, klerikalno oko jih nadzoruje in jim žuga, ako ne volijo po klerikalnem recepta. V pomoč so tu in tam klerikalcem žalibog tudi še učitelji; v tem oziru spregovorimo le toliko, da čim bolj je omamljen učitelj od keribalnega duha, tembolj je slaboumen in njegovo šolsko delovanje je celo brez uspeha za mladeniško bodočnost. Nikdar se ne najde, da bi se pajdašil bistroumen nčitelj s klerikalci. — Nadalje kvasijo „Svoji k svojim" tudi nekateri klerikalni dohtarji, pri tem se nazivljajo za narodnjake, da le lažje odirajo slovenske kmete ter si polnijo s krvavimi kmečkimi žulji svoje gladne žepe. V isti rog trobijo še neki klerikalni oštirji in štacunarji. Istim je narodnost deveta briga, njim je za lasten dobiček. Toda kmetje so že zdavnej prepričani, da je pri vseh teh ljudeh „Svoji k svojim" le sleparija, oderuštvo, zapeljevanje in hujskanje slovenskega ljudstva. Narod je njih požrešni žep in „ Svoji k svojim" je v pravem pomenu le »Tvoje k mojemu". Toda sprevideli so klerikalci v zadnjem časa, da stara klerikalska fraza „ Svoji k svojim" nič več ne pomaga. Prišli so toraj na drugo misel ter so osnovali novo sleparsko geslo pod imenom »Mladeniški shodi", misleč kar pri starejših in sknŠenih fantih in kmetih ne gre več, bode še pri mladini šlo, katera še nima skušnje in gre še rajši na led. Vse moči in sile, vsa sredstva, prižnice, spoved-nice in vse verske pripomočke rabljajo in izkoriščajo v ta zapeljivi namen in to le radi tega, da bi vcepili v mlada fantovska nedolžna, neisknšena srca v prvi vrsti nesramno narodno sovraštvo. Mladeniški shodi se snujeje. Očetje in matere se iz prižnič in spovednic napeljujejo in silijo, da naj sami zapeljujejo nedolžne sinove v te nesramne narodne hujskanje. Najsvetejše verske reči ae zlorabljajo v te nesramne, mladino za življenje in bodočnost zapeljive namene. Obmilovanja vredna mladina se ropa in lovi in kvari za splošno družbeno življenje. Vse je namenjeno za poznejše, lahkejše izkoriščanje slovenskega ljudstva, za spravljanje slovenskega naroda pod klerikalni jarem. To škodljivo, kaznjivo podjcdtje nas spominja na 14. stoletje, v katerem so Turki po slovanskih pokrajinah ropali in lovili krščanske dečke ter jih odpeljali v Turčijo in tam izgojevali več let v tako zvani polk „JaniČarjeva, katere so potem turški poveljniki rabili kot naj krutejše morilce kristjanov. Popačena vzgoja se je tem krščanskim dečkom tako v srce vcepila, da so isti bili trdne vere, več ko pomorijo kristjanov, bližje se sami pomikajo proti ne-besom. V mladeniških zborovanjih se nagibujejo naši mladi fantje v prvi vrsti k sovraštvu do dragače mislečih in drugih narodov, posebno nemškega. Presodimo trezno, kam taki krivi nauki nedolžno mladino pripeljajo. Očetje in matere, pozor in trezen premislek! (Dalje prihodnjič.) Umori v Serbiji in njih vzroki. (Konec) Dne 15. p. m. je bil Peter Karageorgijevič, kateri je do tega časa živel v Genovi na Švicarskem, od srbskega državnega zbora proklican enoglasno za kralja. Ta izvolitev se je od ljudstva z velikim hrupom sprejela. „Bog daj kralju dolgo živeti", tako so glasno vpili poslanci. Novega kralja ni mogel nihče dovolj hvaliti, nihče ni mogel dovolj zmerjati čez bivšega kralja, brbi so vročekrven, jako spremenljiv narod! Na njihovo sedajno „navdušenjea se pač ne sme nihče zanašati. Sploh pa so bile vesti o volitvi jako različne. Nekteri poslanci so se najbrž morali vdati, ker so se bali vojaštva. Tako se poroča, daje bila seja pred volitvo kralja jako burna. Še novo izvoljeni ministri se niso strinjali, dva sta zahtevala republiko (toraj vlado brez kralja), drugi so hoteli proglasiti Petra za kralja. Volitev se toraj ni vršila enoglasno. Kar se tiče mira v deželi, tudi o njem nam ni vsega verjeti. Kdo ve, če se ne bode proslavljanje sedajnega kralja kmalu spremenilo v ravno nasprotno mišlenje. Seveda ima novi kralj lahko stališče, ker je bil rod Obrenovičev z umorom Aleksandra popolnoma ugonoben in se mu toraj ni tekmeca bati, povrh pa še niso črnogorski knezi, ki so v sorodu s sedajnim kraljem, nikakor priljubljeni v Serbiji. Zanimalo bode gotovo tudi naše bralce, ako podamo nekaj črtic iz srbske zgodovine. Prvi srbski knez je bil Karageorgijevič, dedec sedajnega srbskega kralja. On je bil sin srbskega kmeta Petronija. Ko se je naša avstrijska držav* leta 1787 pripravljala k vojski s Turčijo, je oborožili prebivalce Serbije in jim prigovarjala, naj se vzgidj ne jo proti Turčiji. Karageorgijevič je bil tedaj naredj nik (feldvebelj) neke prostovoljne srbske čete. UstajJ srbskega ljudstva se ni posrečila in Karageorgijevi je moral bežati z ženo in otroci v našo državo. begu ga je prosil njegov oče, naj se vrne v sr deželo in naj prosi tuško vlado za odpuščanje. To begunca tako razsrdilo, da je ustrelil svojega o'" kličoč: „Boljše je, ako to jaz storim, kakor pa Vas trpinčijo Turki do smrti." Karageorgijevič je tega časa živel več let na Ogerskem. Potem so vrnil zopet v Serbijo nazaj in jo živel tam kot ropar. Roparji uživajo na Balkanu veliki ugled! V letu 1804 60 se zopet vzdignili Srbi p Turkom. Karageorgijevič je postal njih vodja. Tok je imel srečo. Posrečilo se mu je, da je dobil Bel v roke in da je izgnal Turke iz srbske dežele. Lj stvo ga je imenovalo kzezom. Posebno ruska vi ga je jako čislala v vojski, katero je imela od 1 1805—1812 z Turčijo. Ko ste ee avstrijska in ruska država leta 181* bojevali proti francoskemu cesarju Napoleonu, seT posrečilo Turčiji, da si je srbsko deželo aopet p jarmila. Knez Karageorgijevič je zopet moral b na Ogersko. Med tem časom pa je prigovoril Mil Obrenovič v Takovi Srbe, da so se na cve nedeljo leta 1815 zopet vzdignili zoper Turke. T ta je imel srečo ter je pregnal Turke. Zato gaj proglasilo srbsko ljudstvo dne 6. novembra 1817 srbskega kneza. (Miloš je prvi knez in hiše Ob " vičev.) Knez Karageorgijevič, ki je bil tačas na 0 skem, se je dal pregovoriti od svojih prijatclev, se je vrnil zopet v Serbijo. Knez Miloš ga je zato istega leta umoriti. Sedaj je vladal knez Miloš in sicer jako si Zapravljal je deželni denar in radi tega so ga z njegovi podložniki sovražiti. Leta 1839 so ga pri da se je moral vladi odpovedati. Sledil mu je nje sin Milan, kateri pa je kmalu umrl. Temu sledil brat Mihael. Ta' ni bil sposoben za vi pač pa je bil jako krvoločen in neusmiljen. Ko, hotel celo za žir za svinje vpeljati novi davek, sel ljudstvo vzdignilo in knez je moral bežati iz de Ljudski zbor je tedaj izvolil Aleksandra K orgijeviča — očeta sedajnega kralja — za kn Čeprav je Alekander uvedel marsikatero dobro stavo, vendar ni bil priljubljen, ker ni hotel n" vojske in ker je preveč držal z avstrijsko vlado. Radi so ga leta 1858 prisilili, da se je moral odpov vladi. — Sedaj so poklicali Srbi kneza Miloša 0 novica na knezevški prestol. Ta je bil uže 80 star in je umrl po dveletni vladi. Njemu je e* zopet drugokrat njegov sin Mihael. Toda ta je 10. junija leta 1868 - - toraj pred 35 le" ravno isti dan, kakor sedaj bivši kralj Aleksander] umorjen. Ker knez Mihael ni imel otrok, progli so zadnjega potomca Obrenovičev, 14-letnega Mil (očeta umorjenega kralja Aleksandra) za kneza. \ 1 [je sprejel dne 6. marca 1889 naslov kralja Srbov. (Milan je bil vedno dober prijatelj Avstrije. Dne E. marca 1889 se je odpovedal vladi in sledil mu je [njegov edini zakonski sin Aleksander, kateri je prišel pa tako grozen način ob življenje. Novi kralj Peter L Karageorgijevič je 57 let star. On slovi kot pameten, naobražen mož. Tudi se [govori, da je naprednjaškega mišlenja. On ima dva sina in jedno hčer. Starejši sin, toraj prestolonaslednik je sedaj 16 let star in biva v ruski vojaški šoli. Teklo je, kakor smo videli, v Serbiji že dovolj Irvi, nedolžne in dolžne, ali bode sedaj mir? Bog re! Mirnega spanja sedajni kralj gotovo nima in ga sploh ne bode nikdar imel! Spodnje-štajerske novice. Živinski sejem v Framu. V pondeljek dne 27. julija t. 1. bode v Framu živinski sejem. Sliši se, da tide mnogo kupcev. Poročilo ptujskega sejma. Mestni sejem dne 15. t. m. je bil jako dobro obiskan. Prignalo se je u njega 51 konjev, 748 glav goveje živine in 333 brinj. Kupčevalo in prodajalo se je jako dobro. Pri-|»dnji živinski in letni sejem se bode vršil dne 6. avgusta, prihodnja svinjska sejma pa bodeta dne p. t. m. in 4. avgusta. Podolžen poskušenega umora. Ptujskemu o. kr. kazenskemu sodišču se je izročil krojač Alojz Muršec p Dornave. Podolžen je, da je hotel Že pred par |eti umoriti čevljarja Horvata, doma iz Dornave. Sv. Rupert nad Laškim. Umrl je v pondeljek L julija po kratki, mučni bolezni v najlepši dobi pojega življenja posestnik in izvrstni gospodar Andrej pin ar po domače Pušni. Rajnki je bil dober in ■rben gospodar in v obče čislani mož, kar se je udi pri pogrebu videlo. Na stotine ljudi od vseh bajev je prišlo spremit preljubega prijatelja na zadnji ^oti. Marsikatero oko je bilo rosno. Vsa šolska mlačna pod vodstvom gg. učiteljev se je vdeležila tega iprevoda. — Z rajnim je Št. Ruperska občina zgu-(bila. enega izmed najboljših mož. — Bodi mu žemljica in blag .spomin! P. Smrt V Studencu. Velika nesreča se je zgodila v od 12. do 13. t. m. v farovžkem dvorišču pri Andražu v Slov. goricah. V jutro zgodaj se je fetal farovški hlapec, ker je moral nakrmiti konje. prišel je v dvorišče in tam se mu je zazdelo, kakor k bi kdo klical za pomoč: „Gerčka, samo sedaj še ni pomagaj !" Te besede je čisto odločno razumel. ?zel je tedaj svetilu ico ter preiskal celo dvorišče, a fear ni našel in tudi ničesar ni več slišal. Ta do-80 letjBFKkk se mu Je zdel jako čuden, zato j* šel k bliž-gledil Biemu sosedu ter tega poklical in mu povedal, kar je slišal. Nato sta šla oba iskat, kdo li neki potre-ijc pomoči. Preiskala sta zopet celo dvorišče, a ni-; ničesar našla, toda zdelo se jima je, kakor da bi a slišala v studencu čisto tiho jokati in vzdiho-Takoj sta navezala na vedrico gorečo svečo in spustila v studenec, kateri je 18 s e ž n j e v je bil leti n der —J oglasili | (k 1 a f t r o v) globok. Tukaj sta zapazila nekega moža na vodi, ki si je prizadeval, da bi se rešil iz vode, katera je povprečno 2 sežnja (klaftra) globoka. Klicala mu sta, naj bi se prijel za vedrico, toda pomoč je bila prišla — prepozno! Kmalu potem je nesrečnež utonil in ni ga bilo več videti na površju vode. Ko se je zdanilo so preiskali vodo v studenci z drogi in potegnili so iz nje mrtvega moža, katerega so spoznali kot delavca Alojza B1 i š, doma iz ravno iste fare. Kako je prišel v farovško dvorišče, tega nihče ne ve in nikomur tudi ni znano, na kak način je zabredel v studenec. Farovško dvorišče je zagrajeno z visokim plotom iz lat in vrata na tem plotu so bila od znotraj zariglana. Studenec ima visoko ograjo in tudi na njem so vrata, katera pa je našel imenovani hlapec odprta. Mogoče je, da je padel Bliš v studenec v pijanosti, mogoče pa je tudi, da je bil žrtva strašanskega zločina. Na trupljo komisija ni našla skoraj nikakih ran, samo tu in tam so bile roke in noge poškodovane, kar se je zgodilo najbrž vsled padca v tako globok zidani studenec. Bliš zapusti vdovo in z štirimi malimi otroki. V Dravi se je vtopil. Dne 16. t. m. se je šel v Ptuju 18 let star mizarski učenec po imenu Anton Vojsk v Dravo kopat. Ker ni bil vešč plavanja je utonil. Vojsk je bil priden učenec in je dobil še le pred kratkim v ptujski obrtnijski šoli premijo. Sta-riši ne puščajte, da bi se mladina kopala na nevarnih krajih. Veliki tepež. Pri proščenju (žegnanju) na Polen-šaku so se stepli fantje. Najhujši med njimi so bili seveda klerikalci, toraj farovške ovčice. Neki Kekec iz Vodkovec in Sorko iz Sloma sta bila z noži jako težko ranjena, Franca Florjaniča ravnotam doma pa so tako ranili, da bode najbrž umrl. Truplo pijonirja SO našli. Pijonirja, kateri se je v začetku prejšnega meseca pri ptujskem mostu ponesrečil in utonil so našli v Petrinju na Hrvaškem. Truplo je bilo skoraj popolnoma segnilo, tako, da so mrtveca komaj spoznali. V studenčini je utonil. Dne 17. t. m. popoldan se je kopal 10 let star učenec ljudske šole Franc Muster na Brcgn pri Ptuju v tako zvani studenčini. Ker ni znal plavati je utonil. Sicer so dečka kmalu potem potegnili iz vode, a bil je že mrtev. Sta-riši paziti na otroke! Kaplan in trgovec v Središču. Vedno je kričal kaplan Kozel: „ldite kmetje v našo štacuno, tam bodete dobili najboljše blago; tudi voščene sveče so le tam popolnoma pristne, kupujte kmetje samo pri K o 1 b e z n u , našemu narodnemu trgovcu!" — Kozel, vse tvoje ponudbe niso nič pomagale. Kolbezen, ki je prevzel konzumno trgovino, je moral zadnjo soboto napovedati — konkurz. Kozel, kar je fuč, je fuč. Zakaj le neki je pobegnil brat tvojega »trgovca" v drugo deželo? Zakaj je zniknil, kakor kafra? Ako nam na to vprašanje odgovoriš, potem bodemo priznali tudi vse tvoje „narodno" prizadevanje, katero si izkazal napram bratovskim hrvaškim kmeticam, katerim si rekel: Jdite v naš stačun k Kolbeznu!" Živel narodni kaplan, živel narodni trgovec: „Svoji k svojim!" Zemljemerec Michelitsch utonil. Zadnjo soboto predpoldan se je šel ptujski zemljemerec Mihelitsch, kateri je opravljal ta dan svojo službo v Pristavi pri Ptuju v Dravinjo kopat. Občinski predstojnik iz Pristave ga je svaril, naj bi se varoval tamošnje globo-čine. A Mihelitsch je rekel, da se hoče kopati le v taki vodi, v kateri bode lahko plaval. Predstojnik je odi-šel, a zemljemerec se je slekel in skočil v globočino, iz katere ni prišel več na površje vode. Najbrž ga je zadela srčna kap. V soboto popoldan je šla komisija z nekaterimi pijoniri, ki so imeli ladjo s seboj iskat vtoplenika. Iskali so ga pozno v noč, a ni ga bilo mogoče najti. Tudi celi drugi dan so ga brez vspeha iskali. V pondeljek vjutro sta ga najšla občinski predstojnik in kmet Murko. Truplo so pripeljali v občinski rakvi k svetemu Vidu. Od tod je bilo pripeljano v drugi rakvi na Ptuj, iz Ptuja so je z železnico poslali v Gradec, kjer je bil Michelitsch dne 22. t. m. pokopan. Ponesrečenec je bil jako priljubljen pri kmetah, ker je bil jako ljnbeznjiv. Zažgani „Štajerc". Pred kratkim je prišel Jože Draskovic, stragar iz Dražene k krčmarju gospodu Bukšeku na Bregu pri Ptuju. Tam je ležalo več časopisov na mizi. katere je takoj začel prebirati. Med temi je našel tudi »Štajerca". Draškoviču, klerikalcu z dušo in telesom, je tako skipela jeza, da je pograbil „Štajercaa in ga zažgal. Radi tega ga je krčmar tožil in Draskovic je dobil tri dni zapora za svoj klerikalni glad! Dober tek! Celjski okrajni zastop, kateri je popolnoma v rokah slovenskih prvakov, dohtarjev in drugih „nav-dušenih" Slovencev se sme ponašati z jako regi-mentnim tajnikom. Pred par dnevi je moral ta tajnik pod ključ c. kr. kazenske sodnije, ker je zasto-pu več tisočakov poneveril. K o z e m se piše ta poštenjak, ki je bil največji prijatelj dohtarja S e r-n e c a. In dohtar Sernec je prvi voditelj celjskih Slovencev, bogataš i. t. d. Kozem je tudi vedno kričal: „Svoji k svojim!" No, bodemo videli, kaj porečejo sedaj njegovi mariborski klerikalni prijatelji, kateri so grozili s tožbo vsakomur, kdor si je upal ziniti le besedico o angeljsko čistem tajniku slovenskega okrajnega^ zastopa celjskega. Ogenj. V Zupečki vesi so zgorela poslopja Marije Kros L Škode mora trpeti nad 1600 kron. Zavarovana je bila za G00 kron. Ogenj je zanetil osemletni deček. Čudno je to, da je ta deček povzročil že poprej dva požara. Radi nečistosti proti naravi. Dne 17. t. m. sta bila izročena c. kr. sodniji v Ptuju J. Veršič, mizar in njegov pomočnik J. Z u r m a n iz Pobreža pri Ptuju, ker sta podolžena zločina po § 129 kaz. zak. (nečistost proti naravi). — Ravno istega zločina je obdolžen 17-letni J. Krajnc iz Ljubstave. Tudi ta je že pod ključem. Vsi trije spadajo v faro Sv. Vida. Na smrt ranjen je bil mesarski pomočnik iz Ptuja J. Kumer pri Sv. Barbari v Halozah. Prišel je tje kupovat živine in je večerjal v gostilni občin- skega predstojnika Korenjaka. Ker je nemškega n in mišlenja, se je nekaterim tamošnjim klerikal« tako zameril, da .so nastavili fante, kateri so ga Čakali na potu — seveda 10 proti enemu — in grozno razmesarili. Kakor se sliši, so ga o r o p tudi vsega denarja. Župnik Murkovič, rajši bi tvojo mladino pametnega vedenja, kakor da nalaj denarne kazni! Žrtva Drave. Kakor se nam piše iz Mariboi se je kopal zadnjo nedeljo ob 11. uri predpoldan mariborskem dravskem mostu 19-letni slikarski močnik Anton Albin iz Biglic, okrajno glavai Tarnova. Ker ni znal plavati, je utonil, Čeprav] bilo mnogo ljudstva na mostu in ob bregih, kij gledalo, kako se je boril z valovi. Trupla še do sei niso našli. Dopisi. Cirkovce. Dragi „Štajerc" oprosti, da te z nei terimj vrsticami nadlegujem. Večkrat sem te že biral in odkritosrčno ti moram povedati, da včasih dvomil nad tvojimi dopisi, posebno ako si kega gospodeka v črni suknji malo pošegetal. prosim te, da mi to mojo krivdo odpustiš, danes popolnoma sprevidim, da ti nikogar po ni žnem ne briješ v tvojem cenjenem listu. Ako se po drugih farah nahajajo taki gospodi kaplani kakor ga imamo sedaj pri nas, tedaj ni čudo, dobiš katerega pod tvojo krtačo. Naš kaplan krasen vzor pravega klerikalčeka. Menda ga že mj sikateri od bralcev pozna, posebno vsi tisti, kat so slišali kaj praviti o konzumu v Rečici. Sicer ga tudi ti „Štajerc" že bil prijel enkrat zavi šolske mladine. Kaplan se je spravil najpoprej otroke v šoli in sicer nad take, kateri so naroi na tebe dragi nam „Štajerc"! Take otroke kapla črti na vse mogoče načine. Naše fante ima za k\( sarje, dekletam očita, da pridejo kakor se je nel izrazil tako nališpane v cerkev, da imajo toll trakov (pantelcov) na sebi, ki bi jih imele celo ljenje dovolj za plenice! Toda ljubi Melhijor, dekle le pusti pri miru, ker tudi ti včasih kaj rad poglt za to ali ono. Melhijor tudi pravi, da pridejo Cirkj čani s takim vozom po spovednika, kakor ga ima za gnoj vozit. Ljubi „Štajerc", take šibe pa mi kovčani vendar le nismo zaslužili za našo Svinja, krava, koza, tele, sraka, pes, sugar in pa Bog ve kaj — to so izrazi, ki se slišijo sedaj nas iz prižnice, iz katere bi se morala oznanja božja beseda. Zorko pa samo da svojo mašo sti potem pa že ima puško na rami in hajd v gošo, tam se še dobi kaka sraka ali pa še morebiti druzega. I/judstvo pa v cerkvi veliko Yeč greha si ker čuje take pridige in take besede, katere še spadajo niti v krčmo, tem manje pa na prižnico. tega mesta se nam je kaplan tudi pohvalil, da je na sedmi fari; toda jaz mislim, da hlapec, kat ima goste gospodarje, ni kaj prida. Dragi Melhij ako se ne bodeš poboljšal ali pa nas za vselej — 9 — (postil, priobčil bodem prihodnjič še nekaj bolj zani-jnivega. Do tedaj pa zdravo, Melhijor Zorko! Zavedni župljan. Iz Lukavec na Murskem polju. Dragi kmetje! J&daj vam hočem zopet nekaj povedati, kako grozno tjabeznjiv je gospod dohtar Grosman v Ljutomera. [lak je namreč, kakor navadno vsi slovenski odvet-Dne 2. t. m. je pogorelo poslopje Jožefa [Semca v Logarovcih. Ogenj mu je upepelil vse, |hr je imel pri hiši, razun postelje in živine, katero Bz lastno nevarnostjo rešil iz ognja, ne meneč se ^ opekline, katere je pri tem moral pretrpeti. Med živino je rešil tudi štiri svinje in nekaj glav #vedi. A kaj se zgodi? Ko je bilo dotičnemn po-Btoiku zgorelo poslopje, Sel je k dohtarju Gros-K&a, pri katerem je imel za plačati neki dolg in ical tam na račun dolga 40 kron, ker ni imel več, dohtarja, naj ga za milega Boga vsaj par dni , ker mu bode itak kmalu plačal z denarjem, irega je imel zasluženega pri g. M. Dohtar Gros-mu je obljubil, kakor mi je Nemec sam pripo-jval, da ga bode čakal; toda za osem dni je ubo-ju po ognju ponesrečenemu gospodarju Nemcu dal |ati vse svinje in jedno telico in to po jako nizki p! In to se je zgodilo gospodarju, kateremu ni raj niti toliko pustil, da bi se s svojo ženo in s Djimi peterimi otroci le enkrat nasititi zamogel. pi bralci B Štajerca", to je slovenskih odvetnikov jtovska, tako zvana narodna ljubezen! Da pa |dohtar Grosman jako »navdušen" Slovenec, to je [kazal dovolj, ko so imeli ljutomerski nemški pevci jjo slavnost in odkritje svoje zastave. Bil je tako pnšen Slovenec, da mu je moralo sodišče odmeriti kron kazni. Komu ne bi dala ta stvar čudnih |i? Na eni strani ta gospod vedno kriči: „Slo-ci le držino skupaj," na drugi strani pa da slo-pkeinu kmetu trpina, kateri je ravno pogorel in Beri je v največji stiski, prodati zadnjo, iz ognja mo živino! In taki so vsi navdušeni slovenski volji na Spodnjem Štajerskem, bodisi da nosijo črne suknje ali pa ime, katero že itak označi ?čkcga prijatelja, namreč ime — dohtar! Grosman, [k bova še videla! Do tačas pa le tiho, drugače Je prihodnjič še več! V Lukavcih dne 20. julija 1903. Jože Mavrin. Iz Varnice fara Leskovec. Dragi „Štajerc", da jbodeš celo na nas pozabil v tvojih predalih, hočem [ropet nekaj pisati. Našega župnika so že tudi za-nekateri farmani pritiskati, da bode moral, kar foreveč raČunil za pogrebe, poroke in krste dati jt nazaj. Se pač vidi, da je Kralj dober prijatelj poštenega sosečkega župnika Murkoviča P?. Barbare! Toda ker mislim, da bode dal Kralj, ri se je v zadnjem času zares jako poboljšal do-denarje radovoljno nazaj, hočem mu za danes lesti, prizanesel pa ne bodem nikakor ne naŠe-nadačitelju, veleznanemu klerikalcu Stoklaeu. Mi sani smo siromaki in ravno za tega „ gospoda" imo plačevati po nepotrebnem vsako leto goldinarjev, katere on v takne v svoj — globoki klerikalni žep! Naše občine morajo plačati za tega „vrlega narodnjaka" vsako leto omenjeno svoto, ker on noče stanovati v stanovanju, katero je odločeno za učitelje. In zakaj noče v tem stanovanju prebivati? Ker ima sam svojo posestvo blizu šole. Dobro, naj pa stanuje tam, toda to je vendarle krivica, da moramo mi toliko plačevati, ker hoče on v svojem stanovanju prebivati. Zakaj pa je omenjeno šolsko stanovanje dobro za diuzega učitelja in za učiteljico? Ali je on morda toliki gospod? „Stajerc" mi te prosimo, svetuj nam, kako bi si v tej stvari pomagali! Varničan. (Opomba uredništva i Pritožiti se Vam je na okrajni šolski svet in ako to ne bode - nič pomagalo na deželni šolski svet!) Razne stvari. Farmani vseh far! Kdor je plačal za krste tako zvane „kazni", kdor je moral šteti visoke pristojbine za pogrebe, poroke, sploh za vse crkvene opravila, ta se naj potrudi v našo upravništvo, mi mu bode-mo pomagali, da bode dobil denar nazaj. Ako ne more sam priti, pa nam naj piše. Za odgovor je priložiti znamka (marka) za 10 vinarjev. Kdor hoče zvedeti, koliko sme duhovnik za vsako posamezno cerkveno opravilo računiti, naj si kupi knjigo ,.Cerkvene pristojbine." Kje se dobi ta kmetom prepotrebna knjiga, ki velja samo 15 krajcerjev, se zve v uprav-ništvu našega lista. Nekaj o ženitvi duhovnikov. Že v srednjem veku so zahtevali kmeti večkrat, naj bi se duhovniki po-ženili, ker niso pustili kmetic pri miru. V Našem času pa postaja ta zahteva bolj ali manj neobhodno potrebna. V Italiji, tem središču rimljanskega duha, se širi propalost duhovništva na grozovit način. Kronika jednega samega dneva pravi: V Salerni je umoril kaplan Maiorano novorojenčka, katerega mu je porodila 17-letna ljubica Tereza Barella; vrgel je v hipni jezi novorojenčka skozi okno. — V Monopoli pri Bari je umoril 60-letni župnik Dominico Colucci svojo kuharico, ker je zahtevala denar. — V nunskem samostanu sv. Ladovika v Bisagghi je skočila 21-Ietna nuna Saleka pl. Ascoli v vodnjak. Na mrliču se je konštatiralo, da je bila posiljena. To samo na jednem dnevu in le največji dogodki. Kako je v drugih deželah, je itak znano. Razumevno je toraj, da je italijanska socijalna demokratična stranka pričela s živahno agitacijo proti duhovniškemu celibatu (prepoved ženitve.) Stranka zahteva, naj odda vlada državne župnije le na duhovnike, ki se oženijo. Rim se seveda brani, saj ga to najbolj boli . . . Za rodbinsko mizo se je povsod izborno obnesla Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Kdor hoče piti dobro kavo in vendarle šČediti, zahtevaj le pristno Kathreinerjevo kavo v znanih izvirnih zavojih. Kar se odtehtuje in prodaja odprto, ni nikoli Kathreinerjeva kava; na to naj častite gospodinje še pazijo posebno. Če tudi izdano nekaj malega več, se to že izplača, zakaj res po ceni v porabi je le porabi Kathrejnerjeva kava. — 10 — Pozor kmetje! Mi opozarjamo na razglas ptujskega mestnega občinskega zastopa v današnjem listu tičoČ se tako zvanih španskih posestnikov zakladov, kateri hočejo po goljufiji iz premožnejših ljudi dobiti denar. Pisma uredništva. Rajhenbnrg. Gosp. Mih. Žmavc! Ker Vas župnik Cerjak nadleguje in Vara predbaciva, da ste nam Vi poslali dopis pod naslovom *\/. Kajhenburga», Vam na VaSo prošnjo potrdimo, da nam Vi dotičnega dopisa niste poslali in da z nami sploh niste v nikaki zvezi. Uredn. in upravn. «Štajerea». Gospod Matija Goričan v Cirkovcih. Na Vašo da nismo dobili od Vas nikdar nika-S spoštovanjem uredništvo in upravn prošnjo Vam potrdimo, kega dopisa ali pisma. •Štajerca*. Popotnik iz Slovenjega Gradca. Brez podpisa, v koš! Slivnica. Dopise priobčimo prihodnjič! Št. 4125. Razglas. Pred par dnevi je dobila neka gospa v Ptuja iz Madrida na opansken pismo, v katerem ji naznanja neki stotnik (hauptman) — tako so sam imenuje — da mora sedajo ker je iz službe pobegnil, odslužiti 14-letno ječo. Temu pismu ste kmalu sledili dve drugi. V vseh treh pismih zahteva imenovani človek, naj bi dotična gospa poslala njegovemu služabniku 2000 kron. Ta denar bode, tako piše stotnik, porabila njegova hči v ta namen, da bode iz španske dežele bežala v našo državo. Nadalje naznanja, da bode prinesla ta hči, ako se ji pošljejo denarji, s seboj kovček (kofer), v katerem je natančni načrt (plan) po katerem se dajo najti denarji v zneska S>W> imi Stv.TiV»w, k\ sto ^WpkvA s ^k^V&v vw^i*\ Ptuja. Ako pošlje gospa zahtevanih 2000 kron, si lahko pridrži kot plačilo tretjino zakopanega denarja. Oziraje se na dotične predpise c. kr. namest-ništva, se opozarjajo prebivalci mesta in dežele na te tako zvane španske posestnike zakladov, kateri niso nič druzega, kakor — goljufi. Kdor bi kako tako pismo dobil, naj je izroči brez 2amude oblasti, katera bode zato skrbela, da se bodejo ti goljufi izročili roki pravice. PtUJ dne 14. julija 1903. Župan mesta Piuja: 988_____________J. Ornig 1. r, XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Važno za občine! Znamke (marke) za pse. lastnega izdelka, se dobijo najceneje (po & kr.) pri 3o$. Crutjchcl-nu o Posestvo katero leži na lepem solnčnem kraju, je takoj na prodaj. Posestvo meri 14 oralov (johov) njiv. travnikov in gozdov. Hiša na posestvu je zidana in v dobrem stanu. Cena 1850 gld. Več pove posestnica Marija Mraz, Krištof št. 12, poŠta Laški trg (Markt Tuffer). 993 POZOR! Za samoi zde lova nje domačega je- siha rabi se „jedilna esenca". 3'/t kg te esence na 100 litrov vode, da izvrsten dopelesig. Kg. 70 kr. Za ložje preskrbovanje tudi v odprtih steklenicah po 25 kr. ta vsebina s 5 litri vode pomešana, da 5 litrov Izvrstnega jesiha. Prekup-ceni, ki kupijo najmanje 5 kg. dovolim Še posebno znižane cene. K. WOLF, drogerija v MARIBORU, Herrenga8se št. 17. — Pazi naj se ime firme. 955 XXXXXXXXXX Bivši trgovce mlad mož, dober prodajalec, želi vstopiti v večjo trgovino v mestu ali pa v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem. Manufaklurna široka bi mu bila najljubša; sposoben je tudi za poslovodja v kaki večji trgovini. Naslov je „Treu 800" poste restante Cilli. 980 Čevljarski učenec M do 16 let star, iz poštene hiše, Nemec ali Slovenec, se takoj sprejme pri Tomažu Krištof, Čevljarskemu mojstru na Višpoljah pri Celovcu. Koroško (Maria-Rain bei Klagenfurt, Karnten). 990 Prodajalko ali prodajalca ki sta vešča v mešani trgovini. zmožna nemškega in slovi nekega jezika, sprejme takoj Katarina Blodnik v Leskovcu pri Ptuju. Ista tudi takoj vzame v službo pridno deklo katera zna dobro kuhati za gostilno in za domače. Mora bili tudi sposobna za vsako delo. Ravno tako se takoj sprejme v službo priden in močen hlapec k konjem. Plačilo po dogovoru. Pisati je pod naslovom: Katarina Blodnik, trgovina v Leskovcu pri Ptuju.______991 Jako dobra ženitev. Skusiti je treba in sreča je gotova. Mladi fant, kateri ima jako lepo trgovino in posestvo v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem, želi takoj stopiti v zakon "z deklico ali vdovo katera je zmožna *>heh deželnih jezikov in katera zna dobro za krčmo kuhati. Premoženja naj bi imela par jezer, katere se zasigurijo. Ponudbe naj se pošlejo pod štev. 992 na uredništvo „ Štajerca". 4 pari letnih čevljev za 5 kron se le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno pošljejo, in sicer tako dolgo, dokler so še v zalogi. — 1 par moških, 1 par ženskih č?vljev, rujavih ali črnih za vezati, z močnimi zbilimi podplati, najnovejše oblike: dalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 5 kron. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti postnemu povzetju. Ch. Jungwirth, i azposi-Ijalnlca čevljev. Krakov štev. 73. Neugajajoče se vzame takoj nazaj. Posestvo obstoječe iz njive, travnika in gozda (vse skupaj H johe) se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Na posestvu stojijo zidana hiša in zidana gosdodarska poslopja. Vse skupaj je v najboljšem stanu. Tik hiše je lepi vrt, nasajen z mladim sadnim drevjem, katero prav obilno rodi. Posestvo leži v občini Podvinte pri Ptuju. Več pove upravitištvo ^Štajerca". 986 I^ot kasirk^ ali kontokoristinja želi dol gusta vstopiti izurjena goa v službo. Naslov pove uprav »Štajerca". Gostilna s štačuno za mešano blagdj tera ima tohaktrafiko in do" točiti žganje, se da pod jako] nimi pogoji v najem. Gosti 5 minut od farne cerkve ure od železnične postaje ljena. Več se izve pri Jožefu Pirsch pri Sv. Je;' pošta Sv. Duh (Loče). Pridni viničar izurjeni v delu tičočem se reje in sadjereje, se takoj mejo. Več pove Josef ft" pisarni gospoda notarja v Ptuju. Kava in iz pwe roke, to ic nepos sadika kave in čaja, toraj nim jamstvom za pristno narejeno kavo in čaj. P*"" Najnižje cene. Najino dosti čez 100, lov veliko posestvo se nairaciionalrtfii*. Najii kave in čaja so jako ar in zdatne. Javaflor, £$/4 H g'«*- 590. Javah-šanica 43/4 kg gld. i Pošilja se carine prosto pošto proti povzetja, Cenik zastonj in poštnine TURK & dv veleposestnika na Javi, p' kave in čaja v lastni v Trstu via Rapicio štev. | Ženitna ponud Mladenič, 24 let star, ka svojo trgovino želi si radi dopisovati s pošteno d prodajalko.) Oženil bi proč od doma. Ponudbe grafijo (katera se takoj v se pošlejo na upravniš jerca" pod St. 912. Lepo posest se proda pri sv. Lovre 1200 goldinarjev. Več po*. tin Hastnak, posestnik in Štorah pri Celju. Leseno ogf mehko, in po vagonih Janez Cleinscih. lesi Tvine iTwimberg) Ko" Krojaški uce z dobrimi šolskimi spr« teri ima veselje do te o takoj sprejme pri Simonu kovaču v Dornavi. Kava — 1 I Program ja po c. kr. družbi za deželno konjerejo na Štajerskem i IV. (brejno pleme) brejnem okraju napravljeno pre-miranje konjev v sledečih okrajih: Ljutomeru 17. julija postaja snidenja za okraje : ijulijer, Gornja Radgona in Radgona; v Ormolu lariboa, postaja snidenja za okraje: Ormož, Ptuj in hejo, r desni breg Drave, za vsake vrste kobil za ■reje mladih kobil in žrebic kobilnega plemena iz Imlanaved'-nih okrajev. Prične se ob 9. uri zjutraj. jkode za premiranje znesejo 2570 kron. Razdelilo ee btertndi IS srcbernih svetinj. Darilo 20 kron v zlato, lačne cenilna sodnija prizna istemu konjskemu ko-lile. v katerem delokrogu so najbolje podkovane kolo in najbolje ohranjena kopita žrebet. Razven pred-Utrih daril delile se bodo tudi od strani vis. c. kr. feisterstva za poljedelstvo srebrne državne svetinje Rriznalni diplomi. Vsak z državnim in deželnim Bom premovan konj dobi tablico z letno številko hniranja, ki se ima obesiti. Pogoji premiranja: Vsak premijni prosilec, kateri kide k snidenju, prizna, če je jeden njegovih konjev hmovan z katerim koli zneskom, da pristopi It član c. kr. družbi za deželno konjerejo na Šta-Irckem z letnim doneskom 4 kron, za katere se mu hžbeiri list ..Der Pferdezuchtcr" brezplačno pošilja lima tudi vse pravilne prednosti kot družbeni član. ■unije se morajo prisojati le takim konjem, ki kažejo ■nično lastnost in posebnost za uprego ali ježo delnega plemena v konjerejskem okoliši. Držalo fo Ide toraj načela: pred vsem je gledati na svrho, Itera se hoče doseči pri konjerejstvu v dotičnem Miši, t, j. kakoršno konjsko pleme bi se naj ondi Irejalo in redilo. Zato bode se na prvem mestu ■Bralo na konje, kateri so najbolj sposobni zboljševati Icjsko pleme v okoliši; pod enakimi razmerami daje mrednost onim konjem, kateri so dokazano dobrega ■in. Le taki konji morajo konkurirati za darilo, kerih lastnik dokaže po spričevalu napisanem od fcanstva, da je konj njegova lastnina od najmanj Lga leta sem. Razven pri (črez 12 letnih) starih plah z žrebeti mora se dokazati od vsakega konja, I mu je oča državen ali linceciran žrebec ali lasten ■nač žrebec. Nič ne dene, Če je dobil konj v prejšnih ph že enkrat ali večkrat premijo. Zamore jo dobiti Haj zopet. Razstavi jeden posestnik več kot dva Inja jedne vrste, smatra se kot skupna razstava in pe z jedno od komisije priznano denarno ali častno Igrado izvrsten. I Kobilam z žrebeti prisodi se premija od četrtega m naprej brez vsakšnega omenjenja na starost, če ■le zdrave, krepke in dobro rejene, ter kažejo last-Hi dobre plemenske kobile in imajo seboj dovolj ■jajoče sesno ali uže odstavljeno žrebe. Vendar se pe oziralo pri jednakih lastnostih na mlajše kobile 4 78.02914] Posojila na vrednostne efekte....... » 20.601-838 Efektni zaklad ............. > 2,919.611-—[ Posestva . . .............. » 184.000--I Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ » 800.000—| Vloge pri kreditnih podjetjih....... > 107.2 199 Stanje blagajne (kaše).......... > 4fl.b2'H6, Glavni veservni zaklad.......... > 553.ifj74'22 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 298.150,69| Zaklad za penzije............ > 31.227 62 Visokost za obresti: Pri vlogah 4° !0 in se rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. J — 15 Pripravna darila za sv. birmo. * x 8, * K tt X .459-1 rf J. Gspaltl zaloga ur, biserov (juvelov), zlatnine in srebrninc priporoča svojo novo zaJogo dobrih švicarskih žepnih ur za dečke in deklice iz zlata, srebra, tula-srebra in nikelua, najboljše kakovosti z dveletnim jamstvom, kakor tudi svojo novo in bogato odbrano zalogo v biserih (juvelih), zlatem in srebrnem kinču po najnižjih cenah. Zlomljeno zlato in srebro, stare ure i. t. d. se po najvišjih cenah zamenjajo. 960 Razstava v prodajalnici. f s K —. — erva A...... va C za krojače in čevljarje . Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni : Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — n Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — „ . 100 „ - „ ■ 160 „ — „ C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ ler Elastik za čevljarje.....180 „ — „ r (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 765 varilo! Naznanjam slavnemu občinstvu v Ptuju in v okolici, da ptujska mehanična delavnica za popravila in strojev, bicikelnov, glasbenih avtomatov dh telegrafov ter delavnica za poniklanje ne več v Poštnih ulicah (Postgasse) št. 14, tudi ne več na iskem trgu, ampak 809 trvarskih ulicah (Farbergasse) št. 7. [Vsakovrstni deli za Šivalne stroje se dobyo po najnižjih ^poStovanjem Gertrud Spružina. litra razprodaja! (are čevljev za 2 gld. 80 kr. hdi nakupa velike kvantitete iz nekega konkurza samo kratek Čas. za inožke, 14 em visoki (za vezati), jafco eteganfni, 1 par Ta ženske, 14 cm visoki (za vezati), 1 par Čevljev za otroke. Tli trije pari imajo dobre in močne podplate, so po najnovejši ^asoni prav elegantno izdelani. Velikost po želji. p čevlje razpošilja pO poStnem povzetju (Nachnahmc) razpoSiljal-1 čevlje | Ch. Jnngwirth, Krakau. tto ne ugajajo čevlji, se zamenjajo in se poSlje drugo blago ali tahtevanje denar nazaj. Tiran Scbindkr, Dunaj, "5US* pošilja že veliko let dobre znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe: 900 mline za sadje, mline za grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, mlatil- nlce, vitle, trijerje, čistilnice za žifo, luščilniee za koruzo, slanioreznic*'. stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za šolanje. kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake. sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. 1- d. od sctiaj vsakomur po zopet izdamo znižanih cenah! Ravno tako vse priprave za kletarstvo. medene pipe, sesalke za vino, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, omare za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, namizne tehtnice, steberske tehtnice. tehtnice na drog, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodje za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje in pleskarje i. t. d. pse pod dolgoletnim jamstvom! po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kakor 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje so tudi v slovenskem Jeziku. Prckupccm in agentom posebne prednosti 1 Piše naj se naravnost: Ivan Schindler Dunaj III 1. Erdbergtrtrasse 12. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klainice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 Tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane •» vitale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi podlagami (lagerji). lahko tekoče Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in zastonj. Prva fabrika za'ure vMosiu (BrLix) 194'na Češkem razpošilja na zahtevanje zastonj in poštnine prosto bogato ilustrovau cenik z 600 pcdobami od ur, zlatnine. srobrnino, muzikaltčnega in optičnega blaga. fiamts Konrad. Novost! Ttobilo-Akordeon brez poznanja not zamore vsakdo pesmi, poskoinicc, venčeke i. t. d. igrati. Priporoča se za društva, izide in veselice. Ta inštrument ima 10 tipk. 20 glasov, dve bus-zaklopnice in velja en komad s poučnim navodilom Vred samo 1 gld. 50 kr., tri komadi i gld. Solidne ščipalnike Meinhol- dove akord- citre b^ez poznanja not in brez takoj lahko igra 21 strun. 3 m 6 notnimi listi 6 gld. — Nem kanske akord-citre 7 gld. Z 1 zvončekom gld. 125, z 2 zvo gld. 1-60. Koncertna žvenkoča harmonika Koncertna čudodelna piščalka planinsko-zvončna harmonika Harmonika „Volkstreni (cvikerjc) in očale s fiinimi belimi kristalnimi stekli, z nikelnaslim okovom gld. 1*20, v doul)le-zlatugl(1.4 — do 5*—, v 14 kar. zlatu od 10 do 20 gld. je prav pripravna za spremljam inštrumentov na strune. S uglasbo gld. —*80. s tremol gld. 1*—, z oktavno uglasbo gk oktavno uglasbo gld. 120, z uglasbo z 20 glasovi gld — Priporočam najboljši fabrikat ročnih harmonik colnine prosto po sledečih najnižjih cenah z 1, 2 in H vrstami tipk, v veliki izbiri z različnimi tipkami in gumbi, pokrito in odprto klavituro. kovinskimi zaklopnicami za bas, dvojnim mehom z nikelnastim okovom in napravo, ki varuje mehove gube. Dobijo se v različnih velikostih. Št. 696/11 10 tipk. 2 registra z dvojnim tonom, 48 glasov, velikost 33X161/« cm, gld- * št. 686/U1 10 tipk, 3 registri na 3 kore, 70 glasov, velikost 33X161/* cm, gld. 5 hO; — fit. 10 tipk, 4 registri na 4 kore, 90 glasov, velikost 83X161/, cm, gld. 650; — št. 678 19 tipk, 2 registra z dvojnim tonom. 100 glasov. 30X17 cm. gld. 8'—; — št. 300*/» B 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 28»/, X12 cm, gld. 2*40; — 5t. 305'/« 10 tipk, 2 registra, 48 velikost 23'/,X12 cm, gld. 3; — št. 6561/, 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost StVlbVi cm, gld. 3 40; — 5t. 6591/, 10 tipk, 2 48 glasov z dvojnim glasom, velikost SlVlo1/* cm, gld- 4--; — št. 668 10 tipk,. 2 registra, 43 glasov z dvojnim glasom, 3 vrste, tro. velikost 31X1&V» cm, gld. 425. 879-B Zahtevajte zaslon) in poštnine prosto moj bogato iiustrovani cenik z 600 podobami od ur, stiamine, srebrnim in muzik Cene rožnih harmonik: Styria= becikelni novi modeli 1903 ki so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat, veljajo samo 80, 100, 120 in 140 gold. Na obroke (rate) prodajava po ugodnih pogodbah samo zanesljivim kupcem. Dobre, že rabljene becikelne prodajava po 40 do 00 gold. 831 Brata Slawitsch v Ptuju. Čudovito glasbeno orodje Trombino Ohranitev zdravega želodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpriprav-nejše znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prebavljanje ter provzroča lehko odvajanje tako, da služi z najboljšim uspehom za gojenje želodca. Svarilo! Osi deli embalaže imajo zraven stoječo postavne deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi c kr. dvornega dobavitelja ,prl {MCtt orlu' Praga, mala Strana, ogel Tkrudovc ulice. Po poŠti razpošilja te vtak dan. Proli vpožiljatvi K S-&d se pošlje velika steklenica in za K 1*50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ptuju v lekarni g. Ignaca Behrbalb (spodnja lekarna). 896 i Novo! !'e najbolj zenzečna iznajdba sedaj negi! 'o glasbeno orodje, ki se je v vseh venih krogih tako hitro priljubil^ vrstno in elegantno narejena trer močnim glasom, na katero moremo,; ako se pridenejo k temu pristojni z notami, torej brez učenja, brez znanja not in brez napora, takoj] meloaijo. Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to temlwj kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak najizvrstnejši godec,' prej o taki spretnosti nihče ničesar ni slutil. Najlepša zabava a društva, veselice, izlete (tudi s kolesi). Vsak trak z notami ima 1 do 2 igri (pesmi, plese, koračnice i, L vsakemu inštrumentu je priložen bogat imenik pesmij. j Trombino stane z lahko umevnim navodilom: I. vrsta, jako fino lana. z 9 glasovi 3 gld. 50 kr.; 11. vrsta, jako fino pomklana, z sovi gld. 650. — Trakovi z notami za prvo vrsto 30 kr., za drugi 860 50 kr. — Razpošilja po poštnem povzetju: Henrik Kertčsz, Dunaj i., Fieiscbmarktia Barvar in slikar Feliks Rakuscha v Ptu" h. št. 37 priporoča za vsako v njegovo stroko spadajočo Naročila se takoj in natančno izvršijo po jako nizkic Z naj odličnejšim spoštovanjem Rakuscha. 14 — 17 — i peta j V~> Staje ir* c je list, kateri ima glavni smoter, braniti spodnje-Štajerske krnele pred iskoriseevanjem od strani kmečkih ' sovražnikov. „9EdJGI*C" hoče mir med sosečkima narodoma. katera sta primorana, skupaj živeli in katera sta odvisna od en ovega. ..StajeFC" radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbenih, davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za 10 vinarjev. ,.Stajerc" sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, želeč, s tem ne-rednosti, katere Škodujejo kmeiu, odstraniti. prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel. ajGPC' izhaja na leto 26 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo lelo in so lahko naroči vsaki dan. Šiajerc priobči oznanila po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kralkem neki gospodar 70 dopisov, tičočih se razglašene. stvari. Število „Štajerčevihu naročnikov vedno raste, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte »Štajerca", pošiljajte mu vaša oznanila. Sedaj se tiska uže v 15 tisoč iztisih. Naprednjaki, skrbife za razširjanje tega lista, tako, da bode kmalu postal tednik. Upravništvo in uredništvo se bode od sihmal še bolj potrudilo, po svoji moči vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanijo. • 5 Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vas list, zahtevajte »Štajerca" r\rr r\Y* beeiklisti, krojači in šivilje! flVila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. Olji imam vedno nove vsakovrstne dele (Be-jrtandteile) za stroje. ajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke i najboljših tovarn. temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem i v Ameriki in na Angleškem. imam v zalogi vedno že rabljene in ohranjene becikfe od 30 gold, dalje. I S spoštovanjem ^nt011 J^k mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14. Učenec »vino z mešanim blagom, močen, z dobrimi spričevali in z dobro odgojo, vešč nemškega iskega jezika se takoj sprejme. Naslov Josef v Slovenjem Gradcu. 982 Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele. m Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila daje gosp. 30S.K«l*ifflir in v kopališču samem. Trgovci pozor! Ker želim vzeti špecerijsko trgovino ali pa trgovino z mešanim blagom, najraji na deželi ali pa v kakem trga, v najem, zato prosim vse tiste, kateri hočejo dati svojo trgovino zanesljivemu trgovcu, naj blagovolijo poslati ponudbe s pogoji na upravništvo BŠtajerca* pod „Vstrajnost". 98i — 18 — Važno za čebelarje I V zalogi knjigotržnice W. Blanke-ja t Ptuju se dobijo Nauki o eebeloreji po Celestin Schachinger-ju poslovenil Avgust Lukežič, učitelj. Obsega vse podatke o razvoju čebele, njenem delovanju itd. Cena 20 h., po pošti 25 h. Veliko presenečenje! Še nikoli take priložnosti. 500 kosov za samo I gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena, 36 ur tekoča, precis, anker-ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, 1 mod. kravata za gospode, 3 fine žepne rute. 1 prstan za gospode z imit. Žlahtnim ka* menom, 1 nastavek za smodke, 1 eleg. broSa za dame, 1 lepo Žepno zr* calo, 1 usnjati mošnjiček za denar, 1 žepni nožie", 1 par manSetnih gum* hov, 3 gumbi za na prša; vse iz double-zlata s patentovano zapono 1 lepi album s 36 slikami, 6 komadov 'smeh vzbujajočih predmetov za mlade in stare, 1 jako koristno navodilo za zlaganje pisem. 20 pisarniških predmetov in še 400 različnih predmetov, ki so jako potrebni. To vse skupaj z uro vrtd, katera je sama tega denarja vredna, velja samo 1 gld. 80 kr. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije naprej. skozi Dunajsko razpošiljalnico Ch. Jungwirth, Krakau f 14. NB. Za neugajajoče se denar vrne. Originalni Singerjevi šivalni stroji za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temu se 'brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih vezilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v za- 978 logi. Singer in Co. akcijsko društvo Maribor, Herrengasse 24. Paris 1900: GRAND PRIX. Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slaivitsch 770 V PtUJU. Cena: 12,16,20, 30, 36 do 40 kron. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Porlland-eemcnt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gled6 tlakovne in odporne trdote daleč ladkrlllaioil dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj. III 3 Rennweg 5. 744 FRANZ ISODIA tvomica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach KiLrntenj priporoča izvrstne puške, kakor pnške za firot in kroglje, oajizfl dovršitev za streljanje; roCno delo z jamstvom. — Velike ilustroi nike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pobi Kdor bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa denar. Moja zaloga je jako velika. Vencel Schram Celje, Glavni trg izdeluje najcenejše godbene inštrumente in pn strune. Gosle se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 301 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmoi za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse insi mente se jamči. Tudi vsakovrstna popravila se sprejemajo, hitro ter po najnižjih cenah izvršijo. $#| Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. Blanke.v Ptuj«.