TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XXIV Številka 4 Oktober 1983 ITMA 83 Kaj je novega na tkalskem področju? \____________________________________________ Deveta. internacionalna razstava tekstilnih strojev in opreme v Milanu ni pokazala samo naj novejših tehnoloških dosežkov iz vsega sveta, ampak je pokazala tudi ogromen tehnološki napredek na področju tekstilne tehnologije, ki je v razvoju visokopro-duktivne opreme dosegla viden napredek. Če primerjamo nekatere dosežke pred štirimi leti z današnjimi, lahko hitro ugotovimo, da je šel razvoj v smeri povečane produktivnosti, zmanjšanju delovne sile in kar je najbolj pomembno: večina tekstilnih strojev je elektronsko krmiljena. To pa pomeni, da se bodo ob osnovni tekstilni dejavnosti morali pojaviti tudi novi profili kadrov, ki bodo sposobni obvladati procesno tehniko. Na področju tkalstva so bili prikazani različni sistemi brezčolničnih statev^ klasičnih skoraj ni bilo. Če upoštevamo, da je danes v svetu vse več brezčolničnih statev, ki nadomeščajo nizko produktivne klasične statve z 200 do 400 metrov vtkanega votka v minuti (brezčolnične od 500—1300 m/min), potem nam mora biti jasno, zakaj razvoj tkalske opreme tako nezadržano hiti naprej. Da bi poznali vsaj osnovne principe brezčolničnega tkanja, naj navedemo vsaj nekaj podatkov, ki so pomembni tudi za ekonomsko presojo uporabnosti teh statev. Svetovni proizvajalci tkalskih strojev so razvili tri temeljne sisteme in sicer: — vnašanje votka s trakom, ki doseže 500—700 metrov vtkanega votka na minuto, — vnašanje votka s projektilom, ki doseže do 1100 metrov vtkanega votka na minuto in — vnašanje votka z zrakom, ki doseže do 1300 metrov vtkanega votka na minuto. Vsi navedeni sistemi se po svoji produktivnosti že približujejo svoji gornji meji. Zato se je pojavil popolnoma nov sistem, ki se v industriji zaenkrat še ni uveljavil, predstavlja pa revolucionarno spremembo na področju gladkega tkanja v platnovi vezavi. Gre za tako imenovano »statev z valovitim zevom«. Ta statev je sposobna zatkati do 2200 metrov votka v minuti, kar pomeni, da lahko nadomesti 10 klasičnih ozkih avtomatskih statev. Statve proizvaja italijanska firma »Nuovo Pignone« in vzhodno nemška firma »Tex-tima«. Ker je to vrhunec dosežka tkanja gladkih tkanin, se je delovna organizacija odločila, da bo v naslednjem letu vzela na 6-mesečno poizkusno tkanje eno statev iz Nemške demokratične repu- blike, ki bo začasno montirana v delovni enoti tkalnica I. Tudi na področju priprave (snovanja, škrobljenja, vdevanja in privezovanja) je bil dosežen viden napredek. Vsi stroji so skonstruirani na principu masovne uporabe elektronike in hidravlike, kar brez dvoma omogoča hitro posluževanje, znižanje pripravljalnih časov in zastojev. Na področju škrobljenja je šel razvoj v smeri prihranka energije in škrobilnih sredstev, kar brez dvoma pomeni — v ekonomskem smislu — velik prihranek. Tudi avtomatske naprave za vdevanje osnov so v mnogočem olajšale delo vdevalkam. Ni več nevarnosti, da bi prišlo do napačnega vdeva v liste ali greben, ker se ničalnice, ne glede na vrsto vdeva, avtomatsko podajajo. Zanimiva je tudi ugotovitev, da proizvajalci tekstilnih strojev niso pozabili tudi na razne pripomočke, ki spremljajo proizvodni proces v tekstilni industriji. Tu so mišljene razne transportne naprave, ki omogočajo hiter in varen transport. Ob vseh novitetah pa je na koncu pomembna še ta ugotovitev: Vsakemu strokovnjaku, ki si je samo bežno ogledal mednarodno razstavo tekstilnih strojev v Milanu, je lahko kaj hitro jasno, na kakšni razvojni tehnološki stopnji in opremljenosti se nahaja njegovo podjetje. Če to apliciramo na našo tkalnico, potem lahko ugotovimo, da se šele pripravljamo, da bomo krenili po razvojni poti. Vodja TOZD Tkalnice Stane Primožič Rekonstrukcija toplarne v polnem teku Srednji, najtežji del kotla (23 ton) je dvigalo takole dvignilo s tal Pogled na gradbišče prizidka plemenitilnica Po večletnih intenzivnih pripravah je v letošnjem letu stekla težko pričakovana rekonstrukcija toplarne. V pripravljalnem obdobju (pozimi in spomladi) je VES s svojimi delavci opravil veliko del v kotlarni in v prostorih tkalnice, kjer je locirana nova kemična priprava vode za kotle in tehnologijo v ple-menitilnici. Pri tem naj omenim le večja dela, kot je rušenje starega kotla in priprava prostorov za prestavitev tkalniških previjalnih strojev, ki so jo opravili delavci tkalnice. V maju so se pričela intenzivna gradbena dela, ki so bila oddana SGP Gradbincu iz Kranja in njegovim kooperantom. Rok za izvršitev del je bil zelo kratek, vendar jé ob maksimalnem angažiranju gradbincem uspelo opraviti večino predvidenih del v predvidenem roku. Dela so se izvajala tudi v podaljšanem delovnem času in pogosto tudi ob sobotah in nedeljah. V ilustracijo naj povem, da je bilo porušeno 140 m’ opečnih zidov, 300 m3 armiranega betona in opravljeno 580 m3 izkopov. Nato je bilo vgrajeno preko 300 m3 betona, ki v sebi skriva 36 ton betonskega železa! V sklopu gradbenih del je Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane opravil ojačitev nosilcev stropa kemične priprave vode, kjer je zaradi rušenja dela stropa prišlo do zmanjšanja nosilnosti sosednjega polja. S tem posegom je ostala nosilnost tal v skladišču surovega blaga v I. nadstopju tkalnice nespremenjena. Svojevrstni statični problem predstavlja preboj dimnika za priključitev dimo-vodnega kanala novega kotla. V ta namen je bil obstoječi dimnik odkopan do temelja in obbetoniran z betonskim plaščem do višine 7 metrov. V začetku julija je dobavitelj EMO iz Celja na gradbišče pričel dobavljati strojno opremo. V času kolektivnega dopusta je montaža EM Hi-dromontaža iz Maribora opravila 4000 delovnih ur na povezavi parovodov, cevovodov in rezervoarja konden-zata in povsem novih mazu-tnih cevovodih. V tem času je bila postavljena tudi 10 ton težka nosilna konstrukcija novega kotla, ki jo je izdelalo podjetje Klemos iz Lenarta. Sredi avgusta je Hidro-montaža pripeljala in postavila avtodvigalo z nosilnostjo 280 ton, ki je bilo potrebno za montažo kotla in večjih delov opreme v kotlarni. Tlačni del kotla, ki ga je izdelala firma Omnical iz ZRN, je prispel na gradbišče v štirih delih. Montaža je potekala skozi streho kotlarne, pri čemer je najtežji del tehtal 23 ton. Takoj po grobi montaži se je pričela montaža povezovalnih cevovodov kotla, po- Montaža večjih delov je potekala skozi streho kotlarne destov, dimnovodnih kanalov in pomožnih naprav. Predvidoma v sredini oktobra bo opravljen tlačni preizkus kotla, kar predstavlja prvo večjo prekretnico pri podobnih montažah. Vzporedno z deli v kotlarni poteka tudi montaža opreme v kemični pripravi vode. Postavljene so vse posode, trenutno pa so v teku dela na povezovalnih cevovodih. Večja gradbena dela v objektih so že zaključena. Trenutno izvaja Gradbinec dela na zunanji ureditvi, kamor spada nevtralizacij ski bazen prostornine 100 m3 za odpadne vode iz kemične priprave vode, pretovorni plato za kemikalije in pretovorni plato za mazut. Kasneje pa sledijo še finalna dela v objektih, kot so pleskanje, izdelava podov, montaža naprav za ogrevanje in prezračevanje itd. Vezano na rekonstrukcijo toplarne potekajo tudi intenzivne priprave na gradnjo plinovoda, katerega trasa poteka od Mlekarne v Čirčah v dolino Save, mimo Zvezde do obrata II, tu prečka Savo pod strugo in se nadaljuje po desnem bregu vse do Teks-tilindusa obrata I in do kotlarne. Celotna dolžina trase je 2.400 metrov in je na nekaterih odsekih precej zahtevna, predvsem pa prečkanje Save pod strugo. Sam plinovod sestavlja več objektov. Prvi objekt je merilno-reducirna postaja (MRP) s priključkom na visokotlačni primarni plinovod. Vstopni tlak v MRP je 50 bar, izstopni pa 6 bar. V sami postaji sta nameščeni dve liniji z vso pripadajočo regulacijsko in merilno opremo in gretjem plina, ki je potrebno zaradi preprečitve zmrzovanja pri -ekspanziji plina (zmanjševanju tlaka). Vsaka linija ima kapaciteto 100 % zaradi sigurnosti obratovanja. Višji prispevki za zdravstvo Od 1. novembra dalje bomo uporabniki zdravstvenega varstva plačevali v nekaterih postavkah nekoliko višje prispevke oziroma participacijo. Novi prispevki zavarovancev za zdravila in zdravstvene storitve so bili sprejeti v skupščini zdravstvene skupnosti Kranj 17. oktobra po dolgotrajni razpravi, saj je bil predlog povišanja prispevkov že drugič v obravnavi na skupščini. Dejstvo je, da je bil namen povišanih prispevkov v tem, da se vsaj delno omilijo izgube, ki pestijo zdravstvo zaradi nenehnega visokega naraščanja materialnih stroškov, delavci v zdravstvu pa tudi močno zaostajajo z osebnimi dohodki. Delegati Samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo iz vseh kranjskih delovnih organizacij so prvi predlog povišanih participacij odločno zavrnili. Predvsem so bili proti poviševanju participacije za usluge v zobozdravstvu, ki je že dosedaj visoka in pa proti ukinitvi nadomestila za prve dni nege družinskega člana. Izhajali so namreč iz stališča, da se tudi gospodarstvo nahaja v nezavidljivem položaju, hkrati pa neprestano pada življenjski standard prebivalstva. Taki ukrepi, ki jih je predvideval prvi predlog, pa bi še bolj poslabšali socialni položaj delavcev. KAKŠNA BO TOREJ PO NOVEM PARTICIPACIJA OZ. PRISPEVEK ZAVAROVANCEV ZA ZDRAVILA IN ZDRAVSTVENE STORITVE? — Pravica do nadomestila osebnega dohodka za nego družinskega člana še naprej velja od prvega dne dalje v višini 70 %. — Občani imajo pravico do povrnitve 70 % prevoznih stroškov, nastalih pri uveljavljanju zdravstvenega varstva, za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene ustanove za razdaljo nad 20 km z javnim prevoznim sredstvom (regijsko vsklaie-na višina!). — S 1. novembrom 1983 veljajo novi zneski participacije, tako da bomo k cenam zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov odslej prispevali naslednje zneske: Drugi del je sam plinovod premera 219x6,3 mm, ki je izoliran s posebno izolacijo, katodno zaščiten proti blodečim električnim tokovom in je v celoti vkopan v zemljo. Obratovalni tlak plinovoda je 6 bar. Tretji del je merilno-redu-cirna postaja v obratu I, ki zmanjšuje tlak plina 6 bar na obratovalni tlak 1 bar. Tudi v tej postaji sta montirani dve 100 %-ni liniji z regulacijsko in merilno opremo. Od te postaje bo potekal plinovod po obrežnem zidu in fasadi plemenitilnice do kotlarne. Na odseku ob Iskri, kjer poteka rekonstrukcija ceste Iskra—Planika, je bilo v avgustu že položeno 850 metrov plinovoda, ostala dela pa se bodo začela konec septembra in trenutno ni ovir, da plinovod ne bi bil zgrajen do konca leta. V vseh opisanih fazah rekonstrukcije toplarne je močno angažiran tudi Inženirski biro Elektroprojekt iz Ljubljane, ki je izdelal vse projekte in je po izvajalskem inženiringu zadolžen za strokovni nadzor za gradnjo in montažo. Na koncu lahko ugotovimo, da večina del in aktivnosti poteka po začrtanih teminskih planih in upravičeno lahko pričakujemo, da bo novi kotel z vsemi pomožnimi napravami in kemično pripravo vode lahko pričel poskusno obratovati v februarju prihodnje leto. Kaj pa to pomeni za celotno DO Tekstilindus in za ves Kranj ter okolico, pa vsi že dobro vemo in zato zagon nestrpno pričakujemo. Krč Vrsta rrirav etm-itev Veljavna Veljavna Vista zdiav. stontev od 1.2.1983 od 1.11.1983 — za vsak ponovni pregled v osnovni zdravstveni dejavnosti (največ 3) — za vsak ponovni pregled pri specialistu - 50 (največ 3) — za vsak obisk pri zdravniku ali zobozdravniku — 70 v nočnem času med 22. in 6. uro — pri zdravniku osnovne zdrav, dejavnosti — 150 — pri zdravniku specialistu — za zobozdravstvene storitve iz dodatnega programa: skupne zobozdravstvene storitve — serijski, prvi klinični, konzultativni pregled, 250 zdrav, spričevalo 40 40 — ponovni pregled — RTG slikanje zob, panoramsko slikanje največ 13 13 60 dni 10 10 — zobne bolezni: — amalgamske in silikatne zalivke 60 60 — dograjevanje zobne krone — oskrba zobne krone z zaščitno prevleko, 150 150 posebni posegi pri preparaci ji zalivk, provizorična zapora z zdravilom, indirektno in direktno kritje pulpe, impregnacija zoba, odstranitev obstoječe polnitve, odstranitev gingivalnega polipa 25 25 — dovitalizacijski posegi na pulpi 75 75 — odstranitev zalomljenega instrumenta — ustne in paradontološke bolezni: — kontrola plaka, odstranitev mehanskih 110 110 dražljajev, brušenje v antikulacijo, razbremenilno brušenje, čiščenje zobnega kamna 40 40 — zobna protetika: ordinacija in laboratorij — načrt protetične rehabilitacije, analiza modelov 90 90 — totalna proteza 1000 1000 — partialna proteza — reokluzija proteze, prilagoditev stare proteze, 1100 1100 preparaci j a loža 25 25 — totalna proteza z mukodinamičnim odtisom 1000 1000 — vlita kovinska proteza 1750 1750 — reparat za proteze, brez odtisa — reparatura proteze z odtisom, podložitev 60 60 proteze 100 100 — začasna proteza — polna kovinska prevleka, akrilatna prevleka, 500 500 delna prevleka 420 420 — fasetirana prevleka Richmond krona 520 520 — vezava solitarnih prevlek — vmesni členi, inlav, nazidek — nadomestitev izpadle fasade, polzil. gred. 250 jahač — cementiranje stare prevleke, začasna 100 180 prevleka, demontaža prevleke ali krone, oddelitev člena 35 35 — opornica po členu — opornica po Mamloku, po zobu pri fiksno 90 90 protetičnih izdelkih uporabniki prispevajo še 25 % vrednosti porabljene standardne kovine (auropal, paldor) 330 330 — skupne specialistične storitve: — specialistični prvi pregled 100 100 — kontrolni pregled — ortodontija: 25 25 — snemni aparati, poševna ravnina 600 600 — kontrolni ortodontski pregled 35 35 — za posamezno zdravilo: 45 — skupina zdravil I. 100 % cena — skupina zdravil II. (akutna obolenja) 100 — skupina zdravil III. 50 — za mehanična kontracepcijska sredstva 190 300 — za umetno prekinitev nosečnosti — za vsak prevoz z reševalnim avtomobilom ali 300 500 posebnim prevoznim sredstvom 130 300 — za ortopedske in specialne čevlje — za nepodložene usnjene rokavice, estetske 30 % cene 900 rokavice za protezo in za komplet navlek za krn po amputaciji 30 % cene 300 — za proteze, ortotične pripomočke, aparate za ekstenzijo in prosto stoječi posteljni trapez 30 % cene 300 — za kilni pas 30 % cene 300 — za bergle — za aparat za omogočanje glasnega govora, za 30 % cene 80 slušni aparat — za invalidski voziček, za elektronsko 30 % cene 400 funkcionalni stimulator 30 % cene 1250 — za očala 30 % cene 100 — kontaktna stekla 30 % cene 800 — za očesno protezo 30 % cene 130 — oskrbni dan v bolnišnici 30 % cene 120 — za oskrbni dan v zdravilišču — 400 — za RTG film — 30 — za ultrazvok — za prvi kurativni pregled pri zdrav, v osnovni — 50 zdravstveni dejavnosti — za obisk zdravnika na domu na zahtevo 65 100 uporabnika 150 I' 200 — za vsak prvi pregled pri specialistu 100 150 Odbor za koordinacijo nagrajevanja je na zadnji seji obravnaval in potrdil vrsto koristnih predlogov naših inovatorjev. Tokrat je šlo za 7 predlogov, od katerih je bila za enega izračunana čista gospodarska korist v višini 1.649.098,11 dinarjev, za ostale pa se gospodarska korist ni posebej računala, temveč se je avtorjem izplačala nagrada oz. odškodnina na osnovi 38. člena Samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Razveseljiva je ugotovitev, da se je inovacijska dejavnost tudi v naši delovni organizaciji povečala, saj je poleg teh že na novo prijavljenih pet predlogov, ki so trenutno v obdelavi. ZDRAVKO ŽAGAR, zaposlen v VES I, je skonstruiral voziček za prevoz bal v adju-stirnici. Vozička na našem tržišču ni mogoče kupiti, zato so ga izdelali v mehanični delavnici. Uporabili so hidra-vljično avtodvigalo (odpadno), ga priredili oz. predelali za nakladanje in razkladanje ter prevoz bal. Dosedaj so to delo opravljale delavke ročno, kar je bilo precej naporno, obstajala pa je tudi večja možnost poškodb. Z uvedbo tega vozička opravi zdaj to delo ena sama delavka. Pri izdelavi vozička sta sodelovala tudi Anton Ramovš, zaposlen v DE pleme-nitilnica I in Drago Novak, zaposlen v VES I. Avtorji so se dogovorili, da se nagrada razdeli in sicer: Zdravku Žagarju 50 %, ostalim dvema pa po 25 %. Skupna nagrada je znašala 7.172,80 dinarjev. JURE BELANČ1Č, zaposlen v DE tkalnica I je predlagal tri koristne predloge in sicer: Izdelava ročnega vozička za prevoz blaga: Pri snemanju komadov stkanega blaga iz statev, kar so v glavnem opravljale tkalke in brigadirke je prihajalo do stalnih poškodb tal, pa tudi delo samo je bilo težko in neprimerno za ženske. Delo se je opravljalo tako, da je morala delavka blagovni komad nasloniti na telo, nato pa ga potiskati pred seboj po tleh do odlagališča. Avtor je zato skonstruiral izdelavo ročnega vozička za prevoz blagovnih komadov, ki je gibljiv, lahek in ga je možno podstaviti pod blagovni valj k stroju, s čemer je omogočen lažji in v vseh ozirih primernejši transport blagovnih komadov na odlagališče. Avtorju je bila za ta koristni predlog izplačana nagrada v višini 7.172,80 dinarjev. Vgraditev varovalke na udarni ročici PA — 203: Na statvah Unifil se je često dogajalo, da je udarna ročica iz več razlogov — bodisi da se je zlomila ali odvila, poškodovala ohišje aparata. Z vgraditvijo varovalke na udarni ročici se je zmanjšala poraba rezervnih delov, prav tako pa tudi zastoje, ki so nastajali pri popravilu poškodb. Avtorju je bila za koristni predlog izplačana nagrada v višini 7.172,80 dinarjev. Izboljšava votkovne ustav -ke — srednjega nosilca vilic P 10 - 288 — RSR — T 176: Vležajena vilica brez puš na Picanol statvah je povzročala prekomerno obrabo ležišča. Avtor je zato predlagal izdelavo ležajnih puš, kar podaljšuje življenjsko dobo ležišča vilic, pa tudi sigurnej-še delovanje vilic, zmanjšanje zastojev in prihranek rezervnih delov. Pri izdelavi je sodeloval tudi Franc Burger iz DE tkalnica I. Avtorja sta se dogovorila, da si nagrado v višini 7.172,80 dinarjev razdelita na polovico. MIHA JENKO, zaposlen v VES II je prijavil dva koristna predloga in sicer: Na strižnem stroju v tkalnici II je vgradil varnostno napravo, ki preprečuje navijanje blaga na vlečni valj. Vlečni valj na tem stroju ima na obodu nalepljen smirkov papir. Nekatere artikle je ta valj prijel, nakar se je začelo blago nekontrolirano navijati okoli valja, s čemer se je povečal njegov obseg, kar je imelo za posledico hitrost vleka, ki ni bila usklajena s histrostjo stroja. Stroj se je zato v takih primerih sunkovito ustavil, navito blago pa je bilo poškodovano in ga je bilo treba ročno izrezati. Z vgraditvijo varnostne naprave se sedaj stroj v takih primerih pravočasno ustavi. Na starem Monforst strižnem stroju, ki je bil že zelo dotrajan, je avtor vgradil nekaj novih delov, s čimer je podaljšal življenjsko dobo omenjenega stroja. Za oba koristna predloga je prejel avtor nagrado v višini 14.345,60 dinarjev. MIHA POLJKA, zaposlen v DE gravura je prijavil koristni predlog, ki se nanaša na razlakiranje roto šablon z dodatno kromovo kopeljo. Sedanji postopek razlaki-ranja šablon je bil odvisen v celoti od uvoženih surovin, prav tako pa so bile razlaki-rane šablone v proizvodnji slabo uporabne. Po novem postopku oziroma z uvedbo dodatne kromove kopeli se je kakovost teh šablon bistveno izboljšala, prav tako pa se je tudi povečalo število razlakiranih šablon, katere se ponovno uporabljajo. Pri vpeljavi razlakiranja šablon po novem postopku se je povečala produktivnsot in kvaliteta razlakiranih šablon, zmanjšala pa tudi odvisnost od uvoza. Ugotovljeno je bilo, da so razlakirane šablone po novem postopku povsem odgovarjajoče in uporabne kot nove. Za opisani koristni predlog je bila izračunana čista gospodarska korist, na osnovi katere pripada avtorju nagrada oz. odškodnina v višini 39.505,57 dinarjev. J. Š. r v Plan prostih sobot za leto 1984 J JANUAR - 21 FEBRUAR - 23 MAREC - 23 N © 8 15 22 29 5 12 19 26 4 11 18 25 P © 9 16 23 30 6 13 20 27 5 12 19 26 T ©10 17 24 31 7 14 21 28 6 13 20 27 S 4 11 18 25 1 8 15 22 29 7 14 21 28 Č 5 12 19 26 2 9 16 23 1 8 15 22 29 P 6 13 20 27 3 10 17 24 2 9 16 23 30 S 7 [l4][2l][28] 4 jn] 18 UD UH n mm APRIL-21 MAJ - 22 JUNIJ - 23 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 2 9 16 23/#\ 7 14 21 28 4 11 18 25 3 10 17 24 © 8 15 22 29 5 12 19 26 4 11 18 25 © 9 16 23 30 6 13 20 27 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 6 13 20(27) 4 11 18 25 1 8 15 22 29 7 14 [21] [28] 5 [I2]|l9][26] 2 [9] 16 [23] [30] JULIJ - 22 AVGUST - 23 SEPTEMBER 22 N 1 8 15 (2Ž) 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 P 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 T 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 S (4)11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 Ć 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 p 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 s 7 [l4][2Tj[28] 00C®[25] 1 8 [I5] [22] [29] OKTOBER - 24 NOVEMBER - 20 DECEMBER - 22 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24/fkK 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 4 11 18 25 ® 8 15 221 (29) 6 13 20 27 5 12 19 26 2 9 16 23 ( ©I) 7 14 21 28 6 [m [20] [27] 3 [To] [T7] [24] 08 15 MM LEGENDA: □ — prosta sobota 36 O — praznik 9 A — drug prosti dan 2 — nedelja 53 — delovni dnevi 266 SKUPAJ 366 Plan prostih sobot je sprejel odbor za splošne zadeve na 5. seji dne 19. 9. 1983. Klimatsko zdravljenje Predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata »TEKSTILINDUS« je na svoji 7. redni seji dne 26. 8. 1983 sprejelo Pravilnik o delnem kritju stroškov klimatskega zdravljenja. Povod za pristop k izdelavi predloga, je bila pobuda sindikata in strokovnih služb, da glede na slabo finančno stanje zdravstvene skupnosti in s tem (skoro) neodobravanje podaljšanega zdravljenja, to uredi za svoje delavce — torej za razširitev klimatskega zdravljenja od tistega obsega dalje, ki ga drugače odobrava zdravniški konzilij. Upravičenci do klimatskega zdravljenja in regresiranja stroškov naj bi bili delavci s poudarjenimi zdravstvenimi indikacijami, zato je odločujoč kriterij zdravstveno stanje delavca ter nujnost oz. koristnost tovrstnega podaljšanega zdravljenja. To so delavci, ki so se z minulim delom, katere sadove sedaj uživa mlajša generacija delavcev, najbolj izčrpali. Nekateri so tudi oboleli zaradi takratnih slabših delovnih pogojev. Iz teh razlogov je solidarnostno obravnavanje teh delavcev, ne glede na to v katerem TOZD-u delajo povsem utemeljeno. Predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata »Tekstilindus« Kranj je na 7. seji dne 26. 8.1983 sprejelo naslednji PRAVILNIK O DELNEM KRITJU STROŠKOV KLIMATSKEGA ZDRAVLJENJA 1. člen S tem pravilnikom so predpisani pogoji za delno kritje stroškov klimatskega zdravljenja tistim članom sindikalne organi- zacije Tekstilindus Kranj, ki z ozirom na zdravstveno stanje potrebujejo klimatsko zdravljenje. 2. člen Sredstva za namene klimatskega zdravljenja združujejo temeljne organizacije združenega dela ter DS Skupne službe in jih dodeljujejo sindikalni organizaciji delovne organizacije. 3. člen Pravico do delnega kritja stroškov klimatskega zdravljenja imajo tisti člani sindikalne organizacije, ki imajo poleg poudarjenih zdravstvenih potreb po zdravljenju še slabe socialne razmere, so splošno izčrpani, so pred upokojitvijo ali pa delajo na težkih fizičnih oz. zdravju škodljivih delih ali nalogah. 4. člen Upravičenost klimatskega zdravljenja se pogojuje z zdravstvenim stanjem člana sindikalne organizacije, kakor tudi nujnost in koristnost takšnega podaljšanega zdravljenja. 5. člen Upravičenost do odobritve klimatskega zdravljenja posameznemu članu sindikalne organizacije se ugotavlja po naslednjih kriterijih: — zdravstvenem stanju po težji ali zahtevnejši operaciji v dobi prebolevanja oz. okrevanja — bolezni, za katere se priporoča klimatsko zdravljenje zaradi hitrejšega okrevanja (srčni infarkt, ipd.) — težja kronična obolenja (revmatična obolenja, obolenja lokomotornega aparata ali prebavnega trakta, srčni bolniki, astmatiki, ipd., —■ poklicne bolezni, za katere se priporoča klimatsko zdravljenje. 6. člen Upravičenci za klimatsko zdravljenje se z ozirom na kriterije iz prejšnjega člena razvrstijo po nujnosti in koristnosti zdravljenja v tri prednostne kategorije, in sicer: A — nujno potrebno zdravljenje B — koristno zdravljenje C — priporočljivo zdravljenje. Prednost pri odobravanju klimatskega zdravljenja imajo tisti upravičenci, ki so razvrščeni v A kategorijo, nato tisti v B kategoriji in nazadnje tisti, ki so razvrščeni v C kategorijo. 7. člen Prednost pri enakih pogojih za delno kritje stroškov klimatskega zdravljenja imajo tisti člani sindikalne organizacije, ki imajo daljšo delovno dobo v naši delovni organizaciji, kakor tudi tisti, ki izstopajo pri prizadevnosti in vestnosti pri delu. 8. člen Klimatsko zdravljenje se odobrava članom sindikalne organizacije le v naslednjih zdravstve-no-klimatskih organizacijah oz. zdraviliščih: — Zdravilišče Dobrna — Zdravilišče Dolenjske Toplice — Zdravilišče Radenci — Zdravilišče Rogaška Slatina Letovišče Mali Lošinj (samo za določen hotel). 9. člen Dolžina klimatskega zdravljenja je lahko 14 dni in največ 21 dni, odvisno od težine operacije oz. bolezni. Upravičencu klimatskega zdravljenja odobri lečeči zdravnik 5 obratovalnih dni bolniškega staleža, za ostali čas pa mora upravičenec koristiti svoj redni letni dopust ali pa lahko tudi neplačani dopust. 10. člen Upravičence za klimatsko zdravljenje lahko predlaga lečeči zdravnik obratne ambulante Tekstilindus, osnovna organizacija sindikata in socialna služba. 11. člen Upravičence za klimatsko zdravljenje predlaga lečeči zdravnik obratne ambulante do 15. marca tekočega leta, ki za posameznega upravičenca opredeli kategorijo zdravljenja iz 4. člena, predlaga najbolj ustrezno zdravilišče in dolžino klimatskega zdravljenja. 12. člen Predlog upravičencev klimatskega zdravljenja z vsemi zahtevnimi podatki po določilih tega pravilnika predloži komisiji' za odobravanje klimatskega zdravljenja socialna služba, najkasneje do 15. aprila tekočega leta. 13. člen Klimatsko zdravljenje se lahko odobri po določilih tega pravilnika za isto obolenje praviloma največ 3-krat. 14. člen O delnem kritju stroškov klimatskega zdravljenja za posameznika odloča komisija za odobravanje klimatskega zdravljenja. Komisija ima 5 članov. Vsaka osnovna organizacija sindikata TOZD in DSSS imenuje v to komisijo po enega člana. 15. člen Na odločitev komisije je možno dati ugovor v roku 8 dni od prejetega obvestila glede klimatskega zdravljenja na predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata, ki o tem odloča dokončno. 16. člen Višina kritja stroškov klimatskega zdravljenja je odvisna od višine povprečnega dohodka na družinskega člana (popolne ali nepopolne družine) oz. samske osebe v preteklem letu. Kot dohodek družine oz. samske osebe se upoštevajo vsi prejemki družine oz. samske osebe, ki so bili prejeti v preteklem letu, kot osebni dohodek, nadomestila OD, regres, otroški dodatek, štipendija, invalidnina, ipd. 17. člen Znesek kritja stroškov klimatskega zdravljenja se izračuna tako, da se najprej ugotovi dohodek na družinskega člana oz. samske osebe v preteklem letu in izračuna odstoten odnos na-pram povprečnemu osebnemu dohodku delovne organizacije v preteklem letu. Z ozirom na tako izračunan odstotek se v tabeli ugotovi pripadajoči odstotek prispevka sindikalne organizacije. S tem odstotkom se potem pomnoži cena penziona in tako izračuna dnevni prispevek sindikalne organizacije za delno kritje stroškov klimatskega zdravljenja. 18. člen Delno kritje stroškov klimatskega zdravljenja se določa za posameznega člana sindikalne organizacije po naslednji tabeli: Odstotno razmerje dohodka na druž. člana ali sam. osebe in povpreč. OD Odstotni prispevek SO od cene penziona - do 20 % 80% — nad 20-25 % 75% — nad 25—30 %/ 70% - nad 30-35 % 65 % — nad 35—40 % 60 % — nad 40—45 % 55% - nad 45-50 % 50 % — nad 50—55 % 45% — nad 55—60 % 40 % — nad 60—65 % 35% — nad 65—70% 30% — nad 70 % 25% 19. člen Če se upravičenec, ki mu je bilo odobreno klimatsko zdravljenje, le-tega ne udeleži, nosi v celoti vse stroške, če odobrenega zdravljenja ne odjavi najmanj 14 dni pred rokom nastopa zdravljenja, razen v primeru smrti ožjega družinskega člana ali pa hujše bolezni oz. nesreče. 20. člen Ker so sredstva za namen klimatskega zdravljenja omejena, je s tem tudi omejeno število upravičencev do klimatskega zdravljenja po določilih tega pravilnika. Zato se odobrava delno kritje stroškov najbolj prizadetim članom sindikalne organizacije po zdravstvenem stanju in socialnih razmerah. 21. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po istem postopku, kot sprejem pravilnika. 22. člen Ta pravilnik začne veljati takoj po sprejetju. Predsednik KOOS Milan Žvokelj Na podlagi Pravilnika je bila izdelana prioritetna lista. Izdelana je bila glede na objavo v Informatorju, kjer so se delavci, ki so smatrali, da se upravičeni do te oblike, prijavili socialni službi, ki je na podlagi mnenja zdravstvene službe obeh obratnih ambulant dokončno izdelala prioritetno listo. « r. Kolektivni dopusti za leto 1984 — TOZD Predilnica — vključno od 23. 7. do vključno 13. 8. 1984 (16 obratovalnih dni) — TOZD Tkalnica — vključno od 23. 7. do vključno 13. 8. 1984 (16 obratovalnih dni) — TOZD Plemenitilnica — vključno od 23. 7. do vključno 13. 8. 1984 (16 obratovalnih dni) — dopusti delavcev, zaposlenih v TOZD Prehrana in oddih ter v sektorjih DS Skupne službe se morajo prilagoditi dopustom TOZD tako, da bo pred in po dopustih zasedba oddelkov v skladu z zahtevami TOZD. — delavci v VES praviloma ne morejo koristiti dopusta v času kolektivnega letnega dopusta, zaradi izvajanja remontnih del. Plan kolektivnega dopusta v letu 1984 je sprejel odbor za splošne zadeve na 5. seji dne 19. 9. 1983. L. P. '\ Nezgode pri delu v juliju, avgustu in septembru Likar Ana, zaposlena v DE plemenitilnica I se je poškodovala na poti na delo. Pri hoji je tako nerodno stopila, da si je zvila nogo v gležnju. Vzrok: slabo makadamsko cestišče Odsotnost z dela: 8 dni Mrdža Stana, zaposlena v TOZD predilnica se je poškodva-la pri vlaganju križnih navitkov v zaboj. Pri pristopu k zaboju je z nogo zadela v žebelj, ki je štrlel iz zaboja. Vzrok: pomanjkljivo vzdrževanje transportnih sredstev. Odsotnost z dela: 2 1/2 dni Hočevar Anton, zaposlen v VES I se je poškodoval pri raztovarjanju bombažnih bal iz vagona. Ko je odprl vrata vagona, se je bombažna bala zvalila iz vagona ter ga ranila po glavi in desni nogi. Vzrok: nepredviden dogodek Odsotnost z dela: od 23. 7. dalje Balaševič Stojanka, zaposlena v TOZD Predilnica, se je poškodovala pri zapiranju vrat tovornega dvigala. Vzrok: Neprevidnost delavke Odsotnost z dela: 3 dni Krek Marija,' zaposlena v TOZD Predilnica se je poškodovala pri padcu v hodniku, ko je šla na delovno mesto. Vzrok: spolzka tla Odsotnost z dela: 6 dni Zavrl Pavla, zaposlena v TOZD Predilnica se je poškodovala na poti na delo, ko je na avtobusnem postajališču stopila na rob pločnika in si pri tem izvila nogo. Vzrok: nepredviden dogodek Odsotnost z dela: 7 dni Libie Juso, zaposlen v DE tkalnica I, si je poškodoval prste na levi roki pri odlaganju osnovnega valja v skladišču. Vzrok: nepravilen pristop k delu Odsotnost z dela: 14 dni Vidovič Bogdana, zaposlena v TOZD Predilnica, se je poškodovala pri padcu na poti na delo. Vzrok: nenadna slabost Odsotnost z dela: od 26. 8. dalje Mijatovič Slobodanka, zaposlena v DE tkalnica I, si je poškodovala kazalec leve roke pri potiskanju transportnega vozička. Vzrok: neprevidnost delavke Odsotnost z dela: 3 dni Djakovič Zorka, zaposlena v DE tkalnica I, se je poškodovala pri padcu po stopnicah, ko je lete hotela čistiti. Vzrok: nepravilen pristop k delu — malomarnost Odsotnost z dela: 7 dni Mede Danijela, zaposlena v DE tkalnica II, se je poškodovala pri padcu na mokrih tleh. Vzrok: spolzka tla Odsotnost z dela: 4 dni Miškulin Kata, zaposlena v DE tkalnica II, si je poškodovala prstanec desne roke. Delavka je držala za ročico žaganj ača in ker je prišlo do pretrga votka, ji je žaganjač iztrgalo iz roke in pri tem ji je prstanec porezal po notranji strani prsta. Vzrok: nepredviden dogodek Odsotnost z dela: 4 dni Janičijevič Branislav, zaposlen v DE plemenitilnica II, se je poškodoval pri pretakanju natrijevega luga v Jigger. Lug je delavcu brizgnil v oko. Vzrok: neuporaba zaščitnih očal Odsotnost z dela: 2 1/2 dni Papier Miran, zaposlen v TOZD PO si je poškodoval desno roko pri padcu, ko je polnil rezervovar z gorilnim oljem. Vzrok: neprevidnost pri delu Odsotnost z dela: 6 dni Stančevič Dora, zaposlena v DE tkalnica II si je poškodovala kazalec leve roke pri vezanju osnove na tkalskem stroju. Vzrok: nepravilen pristop k delu Odsotnost z dela: 1 dan Letinič-Štempihar Alenka, zaposlena v DSSS si je poškodovala desno roko, ko se je nenadoma snelo okno in padlo na tla. Vzrok: slabo pritrjeno okno Odsotnost z dela: 1 dan Kondič Smiljana, zaposlena v DE tkalnica II, si je poškodovala kazalec leve roke, ko je med te- Od 23. junija do 7. julija sta v našem počitniškem domu Novi-grad letovali dve skupini čeških turistov iz Metra Blansko. Med Alpetour, TOZD potniški promet Kranj in Tekstilindus, TOZD Prehrana in oddih je bila namreč sklenjena posebna pogodba o izmenjavi čeških gostov, našim delavcem in svojcem pa se je tako ponudila možnost, da odpotujejo na večdnevni izlet v ČSSR. Prva skupina naših delavcev (1 avtobus) je odpotovala na 3-dnevni izlet, druga (2 avtobusa) pa na 4-dnevni izlet, slednja od 7, —10. oktobra, nekaj pa jih je šlo še v času od 21.-26. 10. 1983. V petek, 7. oktobra zjutraj ob petih smo se zbrali pred hotelom Creina v Kranju in se naložili v dva avtobusa. Udobno smo se namestili in se odpeljali v smeri Ljubelja. Pot, ki nas je čakala, sta dobro poznala Viktor in Jože, uslužbenca Alpetour Kranj, ki sta bila naša šoferja in vodiča obenem. Najprej smo se dogovorili, da v avtobusu ne bomo kadili, temveč da se bomo za »čik pavze« in druge potrebe raje večkrat za kratek čas ustavili. Pred nami je bilo okoli 650 km vožnje s tem, da bomo pred večerom po programu že v Pragi. Tako smo se hitro poslovili od vršacev Karavank in Kamniških Alp, Celovca in Beljaka ter krenili po novi turenski avtocesti za Salzburg. Zgodaj zjutraj je bilo oblačno vreme, ponekod še megleno, toda, ko smo zapustili Koroško, pa se je kmalu razjasnilo in posijalo sonce. Pokrajina je kazala pravo jesensko podobo v vsej lepoti in barvah. Turen-ska avtocesta (za katero se za predore plača cestnina), je bila zgrajena komaj pred tremi leti in ima mnogo visokih viaduk- kom stroja odstranjevala odvečne niti iz Škarij. Vzrok: kršenje navodil o varnem delu Odsotnost z dela: 3 dni Šilar Alojzija, zaposlena v TOZD PO si je poškodovala palec desne roke pri rezanju zelja. Vzrok: neprevidnost pri delu Odsotnost z dela: 9 dni Kastelic Veronika, zaposlena v DSSS, se je poškodovala pri delu na prireditvenem prostoru gorenjskega sejma, ko se je udarila v steklena vrata. Vzrok: neprevidnost delavke Odsotnost z dela: 3 dni Janjič Božena, zaposlena v DE tkalnica I, si je poškodovala sredinec leve roke, ko se je s prstom preveč približala snoval-nemu valju na snovalnem stroju. Vzrok: kršenje navodil o varnem načinu dela Odsotnost z dela: od 26. 9. dalje Trobevšek Alojz, zaposlen v DE plemenitilnica I, si je poškodoval levo roko pri čiščenju na- tov ter tri večje predore, od katerih je najdaljši dolg 6 kilometrov. Pred Salzburgom smo se obrnili na desno proti Lienzu. Tu je postajala pokrajina vedno bolj ravna. Ko je bilo konec avtoceste, smo se praktično že približali češki meji. Proti pričakovanju smo hitro opravili carinske formalnosti, in tako se je začelo naše potovanje po ČSSR. Prvi, nekoliko daljši postanek je bil predviden v mestu Tabor. Med potjo smo pobrali avtostoparja, s katerim smo opravili »letečo menjavo« denarja, tako da smo se lahko v Taboru najbolj žejni odžejali z odličnim češkim pivom. V mraku smo se tako srečno pripeljali v Prago. Tu sta se nam priključila prijazna vodiča Eva in Miro, ki sta nas nato ves čas bivanja tudi spremljala, zraven pa še tovarišica Lila Cdpkova, predstavnica Metra Blansko. Nastanili smo se v šolskem centru Ji- vijalnega valja na barvnem fou-lardu. Čiščenje je opravljal med obratovanjem stroja, kar je v nasprotju z navodili o varnem načinu dela. Vzrok: kršenje navodil o varnem načinu dela oz. nezadostna poučenost za varno delo na omenjenem stroju Odsotnost z dela: od 28. 9. dalje Butalič Cvetka, zaposlena v TOZD Predilnica, se je poškodovala pri pobiranju cevk iz zaboja. Pri delu se je vbodla s trsko. Vzrok: neuporaba osebnih zaščitnih sredstev (rokavic) Odsotnost z dela: 5 dni Kostič Salih, zaposlen v DE tkalnica II se je poškodoval pri strižnem stroju, ko je z roko hotel zavrteti strižni nož. Pri tem se je vrezal v sredinec desne roke. Vzrok: nepravilen pristop k delu Odsotnost z dela: 8 dni T. M. lovište, cca 16 km oddaljenem iz Prage. Gorenjci ne bi bili Gorenjci — vsaj najbolj zagnani — če bi odšli kar na počitek. »Nak, če se gremo turizem, moramo spoznati tudi nočno življenje Prage!«, so si dejali. Najbolj neučakani so si naročili kar taxi. Brez problema, taksistov je v Pragi kot toče! Ostali, ki so čutili malo utrujenosti od poti, pa so se pobrali spat, vendar dogovorjeni, da gremo naslednji večer vsi na ogled nočnega življenja. Pogled na »nočne ptice« zjutraj ni bil kaj prida ohrabrujoč. Dvomi v »mačka« so se hitro razblinili, ko so klavrno povedali, da jim je nočni izlet kar lepo osušil denarnice. Seveda je po takih informacijah tudi ostale minilo veselje, zato je bil ta del programa takoj soglasno črtan. Sobota dopoldne je bila predvidena za proste oglede in na- Dvorec nadvojvode Franca Ferdinanda v Konopištu S potovanja po ČSSR Praga: Karlov most, v ozadju Hradcany /cupe. Z avtobusom smo se odpeljali v center Prage in se do ko-silu'razkropüi po trgovinah. Cene — predvsem hrane — so dosti nižje od naših, predvsem kar se tiče usnjene galanterije, športne opreme, orodja, stekla, porcelana, kristala, ipcl. V Pragi, pa tudi povsod drugod na Češkem, privatne dejavnosti nimajo, vse je državno. Vsi proizvodi, ki se prodajajo, imajo strogo določeno ceno, ki je za enak artikel ista po vsej državi. Usnjena torbica, ki je bila v izložbi v Taboru, je imela isto ceno tudi v Pragi. Trgovci niso nič kaj prijazni, povsod se moraš postaviti v vrsto, drugače se narede, kot da te ne vidijo. Ko je prihajal čas kosila, smo začeli prihajati k parkiranemu avtobusu, otovorjeni skoraj bolj kot v Kranju. Po kosilu smo si delno v avtobusu in delno peš, ogledali stro središče Prage. Mesto je polno prelepih zgradb različnih slogov (gotskega, baročnega, renesanse). Vsaka stavba je pravzaprav spomenik zase. Videli smo, da več stavb tudi restavrirajo (obnavljajo). Na starem trgu smo si ogledali poslopje magistrata, s staro sodno dvorano, poleg magistrata pa stolp s slovito praško uro z najbolj zapletenim mehanizmom na svetu. Ustno izročilo pripoveduje, da je dal kralj, ki je naročil izdelavo te ure, oslepiti izumitelja mehanizma, da ne bi še kje drugod imeli take ure. Praga je znana tudi po mnogih mostovih čez reko Vlta-vo, najlepši je poznani kamniti Karlov most. Praga ima tudi nov metro, katerega so zgradili ruski strokovnjaki in ga je velik del še v izgradnji. Praga je sicer milijonsko mesto, vendar bolj mimo kot druga zahodno evropska mesta, brez velikih bleščečih reklam. Po napornem dnevu smo si rezervirali dve uri počitka v znani gostilni »Pri Fleku«, kjer so nam postregli z odlično šunko in temnim pivom. V nedeljo zjutraj smo se odpeljali v 40 km oddaljeno Konopi-šte, kjer smo si ogledali nekdaj slavno rezidenco nadvojvode Franca Ferdinanda, ki je bil s svojo ženo Zofijo ubit pri atentatu v Sarajevu leta 1914. Dvorec ima okoli sto sob, seveda vse niso odprte za ogled turistom. Vsaka soba ima praktično svojo zgodovino, izvirajočo še od prejšnjih lastnikov. Nadvse znamenita je bogata zbirka lovskih trofej, saj je znano, da je bil Franc Ferdinand strasten lovec in človek, ki je imel v lasti okoli 300.000 trofej z vseh koncev sveta. Popoldne smo si ogledali še znamenite Hradčang z gotsko katedralo sv. Vita, ki je po velikosti 5. na svetu. Poleg stare kapele smo si v enem izmed prostorov ogledali dragocene stare cerkvene relikvije neprecenljive vrednosti iz čistega zlata in dragih kamnov. Hradčang so bili nekdaj sedež čeških kraljev, danes pa je tu sedež češke vlade. Iz Hradčanov se odpre tudi čudovit pogled na panoramo Prage. Za zaključek pa smo se ustavili še za dobro uro v gostilni »Pri kelihu«, kamor je zahajal Haskov junak Švejk. Od tu bi nas Gorenjce prav težko spravili ven, če nam ne bi predhodno povedali, da imamo prostor rezerviran izključno le za določen čas. Utrujeni, vendar polni lepih vtisov o zgodovinskih znamenitostih, ki smo jih imeli priložnost videti, smo še zadnjo noč prespali v Jilovištu. V ponedeljek zjutraj je bila pred nami spet vožnja in dolga pot domov. Zbudili smo se v vetrovnem, deževnem vremenu in zapustili Prago. Pred avstrijsko mejo se je spet razjasnilo in posijalo sonce. Čez Avstrijo smo se vračali po drugi poti v smeri Graza čez prelaz Phym in Nizkih tur, mimo Celovca in Ljubelja nazaj v Kranj. Kr. G. Nedisciplina ali nerazumevanje Zdravstvena posvetovalnica za mlade Ne glede na splošne določbe Pravilnika o sredstvih za osebno varstvo pri delu in osebni varstveni opremi, ki določa, da morajo imeti osebe, ki so pri delu izpostavljene nevarnostim in zdravstvenim škodljivostim na voljo razna zaščitna sredstva, da lahko zavarujejo svoj organizem in dele telesa, če nevarnost in škodljivost ni mogoče odpraviti z drugimi zaščitnimi oz. varstvenimi ukrepi, pa imajo ponekod ta sredstva shranjena v neprimernih prostorih tako, da so zamazana, zanemarjena in jih imajo pač zato, ker so bila nabavljena oziroma je tako predvideno v norrpativu. Vsako leto dajemo za nabavo osebnih zaščitnih sredstev veliko finančnih sredstev, vendar jih delavci ne uporabljajo dovolj, niti ustrezno, predvsem ker jih ocenjujejo kot nepotrebna ali z izgovori, da jih ovirajo pri delu. Nekaj primerov: Delavec pri pretakanju jedkih snovi ni uporabljal zaščitnih očal z izgovorom da so ta zamazana — nehigienska, ker so pač shranjena na neprimernem mestu oziroma še niso bila nikoli očiščena. (Komentar je odveč!) V veliko primerih delavci, ki morajo pri svojem delu uporabljati zaščitne čevlje, teh v poletnih mesecih ne uporabljajo. Čevlje nosijo le v zimskih oziroma »mokrih« mesecih. Mnogo je primerov, ko delavci ne uporabljajo delovnih oblek oz. halj, katere dobijo kot zaščitno sredstvo. Pri delu uporabljajo svoja oblačila, katera so največkrat neprimerna ali pa delovne obleke poškodujejo s tem, da režejo rokava oz. razne nepotrebne »luknje«. Priznati je treba, da se vedno na tržišču ne dobi najboljših zaščitnih sredstev, bodisi po obliki ali kakovosti. Zato pa je potrebna tudi psihološka priprava delavcev, to je dovolj konkretnih informacij, za poznavanje koristnosti njihove uporabe na ogroženih delih oz. opravilih, za dosledno uporabo in primerno vzdrževanje oz. higieno. Uporabljanje osebnih zaščitnih sredstev in opreme bomo zagotovili, če si bomo prizadevali za večjo popularnost in koristnost sredstev hkrati z izvajanjem potrebnih disciplinskih ukrepov pa dosegli boljše delovne rezultate. T. M. Center za socialno delo Kranj je v mesecu oktobru letošnjega leta organiziral zdravstveno posvetovalnico za mlade. Na osnovi izkušenj z mladimi pri izvajanju predzakonskega in zakonskega svetovanja, ki se že tretjo leto izvaja skladno z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je bilo ugotovljeno, da mladi v Kranju potrebujejo zdravstveno posvetovalnico. V tej posvetovalnici, ki je začela z delom 5. oktobra, bo organizirano svetovanje za dekleta in fante v starosti od 15. do okvirno 19. leta. Svetovanje bo potekalo po metodi predavanja in razgovorov o vsebini partnerskih odnosov, o zavestnem in odgovornem staršev- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem mojstrom, sodelavkam in sodelavcem predilnice in previjalnice v obratu I za lepa darila, ki mi bodo ostala kot trajen spomin na vas. Vsem zaposlenim v Tek-stilindusu želim mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Marija KROPAR stvu, o načrtovanju družine in kontracepcije. Poleg tega bodo mladi imeli možnost individualnega razgovora z ginekologom, ginekološkega pregleda ter pridobitev ustrezne kontracepcije. Svetovalnico za mlade ustanavljajo s posebnim samoupravnim sporazumom naslednje interesne skupnosti: zdravstvena, skrbstvena in izobraževalna, ki prispevajo tudi sredstva za njeno delovanje. Z delom so pričeli 5. 10 1983 in je odprta vsako sredo od 15. do 20. ure, v prostorih patronažnega centra v Zdravstvenem domu Kranj, telefon 27-863. Dodatne informacije lahko dobite tudi na Centru za socialno delo Kranj, telefon 25-661 int. 284. Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz navij alnice TOZD Predilnica za prelepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Hvala tudi IO OOS, ki mi je omogočil oddih na morju. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov. Francka Križnar Zahvale TEKSTILINDUS A-EKIPA ZMAGOVALEC Zmagovita A-ekipa naših nogometašev Od 1. do 15. septembra letos je potekalo občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Prijavljenih je bilo 36 ekip iz delovnih organizacij oz. TOZD občine Kranj. Naša delovna organizacija je imela prijavljeni dve ekipi: A in B. Ekipe so bile po pravilih tekmovanja razdeljene v devet skupin, naša A ekipa v IV. skupino in B ekipa v VII. skupino. Izidi tekmovanja po skupinah: IV. skupina: Tekstilindus A : Domplan Kranj 11:1 TT Zvezda : Tekstilindus A 2:2 Tekstilindus A : Planika B 4:1 VIL skupina: Tekstilindus B : DO Sava 2 : 3 Postaja Milice : Tekstilindus B 0:2 Tekstilindus B : Creina 10 : 2 S temi rezultati sta se obe naši ekipi uvrstili v polfinale. Najboljši strelci so bili: 1. Radosavljevič 26 zadetkov 2. Marič 21 zadetkov in 3. Sprajcer 6 zadetkov IZIDI POLFINALA: Tekstilindus A : TOZD Mlekarna 11 :1 TOZD Mlekarna : Tekstilindus B 1 :1 Tekstilindus A : Tekstilindus B 15 :1 Z zanesljivo zmago v polfinalu se je A ekipa uvrstila v fi- naie. IZIDI FINALA: Zahvale Vsem sodelavcem kadrovskega sektorja in ostalim se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za dragoceno darilo, ki ste mi ga poklonili v spomin. Vsem hvala za dobre želje in dolgoletno sodelovanje pri delu. V bodoče želim kolektivu še nadaljnji napredek in novih uspehov pri delu. Milka Jazbec Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica najlepše zahvaljujem za poklonjena darila, ki mi bodo ostala kot drag spomin. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov. Marija Nastran Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice I za lepo darilo, ki sem ga bila nadvse vesela. Ostal mi bo drag spomin na mnoga leta skupnega sodelovanja. Celotnemu kolektivu želim še mnogo uspehov in mesebojnega razumevanja. Marjeta Zalokar Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem plemeni-tilnice I za poklonjena darila in jim v bodoče želim še mnogo uspehov pri delu. Jože Zakojč Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem plemenitilnice I za prelepa darila, obenem pa jim želim še veliko delovnih uspehov v prihodnje. Jožica Hribar OOS TOZD plemenitilnica se najlepše zahvaljujem, ker so mi omogočili enotedensko letovanje na morju. Posebna zahvala velja tovarišici Darinki Andreja-slc- Amalija Možina Ob odhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem predilnice za poklonjena darila in cvetje. Vedno se vas bom spominjala, v bodoče pa vam želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Marija Selan Ob odhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za lepo poklonjeno darilo. Anton Dagarin Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta KARLA LEGATA se lepo zahvaljujem sodelavcem TOZD Predilnica ter vsem ostalim prijateljem in sodelavcem za poklonjene vence, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vili Legat Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta ANTONA PERC se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD PO za poklonjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Irma Šprajcar Ob izgubi dragega očka se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja in podarjeno pomoč. Slavica Švab Ob izgubi mojega očeta FRANCA BUKOVNIKA se lepo zahvaljujem sodelavcem za poklonjeni venec in cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala DE plemenitilnica II. Rozka Jakšič Ob tragični izgubi mojega brata se sodelavkam in tov. Ramovšu iz adjustirnega oddelka iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in venec. Anica Bajželj Ob smrti mojega brata MIHA GRILCA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem predilnice I za denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marija Brodnjak Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE CASAR se zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem barvne kuhinje in tiskarne za izraze sožalja, vsem, ki so sočustvovali z menoj in podarjeno pomoč. Vsem skupaj iskrena hvala. Jože Casar z družino Tekstilindus A : Iskra Telematika Iskra Kibernetika : Tekstilindus A Tekstilindus A : Sava autopneumatika Iskra ERO : Tekstilindus A LESTVICA: 1. Tekstilindus A 2. Iskra Telematika 3. Sava autopneumatika 4 : 2 Ob odhodu v pokoj se najlepše 1 • 3 zahvaljujem vsem sodelavkam 1 . 4 in sodelavcem priprave tkalnice 2 • 4 I (prve in druge izmene) za dra- goceno poklonjeno darilo. Vsem želim še veliko uspehov in napredka pri nadaljnjem delu. Neža Žibert Ob izgubi mojega očeta FRANCA SELJAKA Naša ekipa A je pokazala veliko borbenost, kar se je pokazalo tudi v končnem rezultatu odigranih tekem naših nogometašev. To jim je prineslo tudi zanesljivo zmago na letošnjih sindikalnih igrah v malem nogometu. Marič Nedeljko se lepo zahvaljujem sodelavcem VES I in DE tkalnica I za poklonjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Franc Seljak TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Žarko Okorn — predsednik, Marija Varacha — podpredsednik in člani: Lojzka Sušnik, Janez Zrimšek, Anica Kern, Zdravko Žagar in Marija Hafnar. Poštnina plačana v gotovini pri PTT Kranj.