Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman vcljA: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulieah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
Štev. 279.
V Ljubljani, v torek 4. decembra 1888.
Imetnik XVI.
Državni zbor.
Z Dunaja, 1. decembra.
Kmetsko dedno pravo.
(Konec)
Danes je prvi govoril minister kmetijstva grof Falkenhayn, za njim pa poljski poslanec Madejski, ki se je v nasprotji z dosedanjimi govorniki strogo držal § 17 oziroma 16. in krepko zavračal mnenje nasprotnikov, ki trdijo, da ta paragraf preminja ustavo, ker deželnim zborom prepušča preveliko oblast, in da je treba za sprejem njegov dveh tretjin glasov.
Za Madejski m bil je sprejet konec razprave o § 17 in sta bila od ostalih govornikov kot glavna govornika izbrana na desnici knez Alojzij Liechtenstein, na levici pa Polak Oton. Po lak je po svoji stari navadi ropotal in se trudil preupiti šum, ki se je razlegai po zbornici. Liechtenstein pa se sme ponašati, da je zbudil med vsemi dosedanjimi govorniki največjo pozornost. Že njegovo plemenito ime mu daje posebno veljavo med poslanci, pa tudi lepi slog njegovih govorov in gladka beseda njegova navadno zanima vse stranke cele zbornice. Tudi danes so se bili skoraj vsi poslanci zbrali okoli njega in ga prav do konca poslušali z največjo pazljivostjo. Posebno zanimivo je bilo zavračanje dunajskega poslanca Krona w e 11 r a, kateremu je z živim popisom kmečkega življenja dokazoval, da našega kmeta ne pozna in da prav po krivem sodi o njem in njegovem trinoštvu do hlapcev in dekel.
Za Liechtensteinom govorila sta še poročevalca Chlumecky in Žaček; Chlumecky je zlasti oporekal ministru Falkenhaynu, pa se je bil v svoji preveliki gorečnosti tako zagulil, da se je pred sklepom seje oglasil k besedi in preklical neko trditev, ker se je nad tem prepričal, da je po krivem napadal ministra. Žaček je pa proti koncu svojega govora prav krepko zavračal nemško-češkega poslauca Kfepeka, ki je v svojem govoru napadal poročevalca, češ, da se ni našel noben kmečki poslanec, ki bi bil vladi storil ljubav in prevzel poro-
čevalstvo o tem zakonu, ampak da so morali v ta namen izbrati odvetnika. Dobro je omenjal Žaček, da poročevalec ne poroča vladi na ljubo, ampak da zagovarja nazore in sklepe večine. Živahna pohvala pa mu je zadonela in se razlegala po dvorani, ko je na sumničenje Krepekovo odgovarjal, da je on kmečki sin, da so bratje njegovi kmetje in da si bode vedno v dolžnost štel zagovarjati kmečki stan.
Med tem postalo je v dvorani čedalje temneje; ura je šla že na pet in vrhu tega bilo je še oblačno in deževno vreme. Ker so mislili, da bo seja skoraj sklenena, niso prižgali plina vrhu dvorane, ampak prinesli so le dve navadni sveči predsedniku, dve pa poročevalcu. V dvorani bilo je vsled tega pusto; še-le potem, ko je poslanec Kronavvetter predlagal, naj se imenoma glasuje o § 17. (sedaj 16), začeli so prižigati razsvetljavo in prinašati še nekaj sveč v dvorano.
Pred glasovanjem naznanjal je predsednik dr. Smolka, da po njegovem prepričanji §. 16 ne zadeva ustave, da torej za potrditev njegovo ni treba dveh tretjin glasov, ampak da zadostuje čezpolovična večina.
Glasovalo se je najprej o § 16, kakor ga je opilil poslanec Lienbacher. Od njega nasvetovana prememba je sicer samo stilistična, ali vendar utegne motiti kakega sodnika. Večini se je torej primerneje zdelo sprejeti § 16 po načrtu odsekovem. Samo češki klub ni bil zadosti poučen o tem, ter so eni poslanci glasovali za Lienbacherjev predlog, eni pa zoper; konečni izid je bil, da je bil Lienbacherjev uačrt zavržen z 242 glasovi proti 45. Ustno glasovanje, ki traja pol ure, bilo je torej čisto nepotrebno, ker je z levico tudi skoraj vsa desnica glasovala zoper ta predlog. Ko je Kronawetter videl, da je skoraj vse zoper prvi nasvet, začel se je izgovarjati, da on ni zahteval ustnega glasovanja o Lienbacherjevem nasvetu, ampak le o § 16, ali čas je bil zgubljen in treba je bilo druzega ustnega glasovanja o načrtu odsekovem, ki je obveljal s 164 glasovi proti 132. Za prihodnjo sejo ostaneta še dva paragrafa glede veljavnosti in izvrševanja novega zakona.
Trtna uš.
Znano je, da so že pogostoma, zlasti pa v zadnjem zasedanji v deželnem zboru kranjskem in štajerskem obravnavali veliko škodo, ki jo trtna uš napravlja vinskim goricam, in ugibali, kako bi se dala odvrniti ta silno huda šiba. Posamezni vino-rejci tega ne morejo; saj so dostikrat tako ubožni, da nimajo s čem nasaditi svoj uničeni vinograd, ker novi nasadi prizadevajo jako velike troške. Glavno pomoč treba je torej pričakovati in zahtevati od vlade, kar sta v svojih sklepih priznavala tudi de-želua zbora kranjski in štajerski. Da bi se to tem preje in tem hitreje zgodilo, izročil je poslanec Vošnjak s svojimi tovariši na koncu današnje seje naslednji samostalni predlog državnemu zboru: Predlog.
„Glede na to, da se od trtne uši okuženi kraji na Spodnjem Avstrijskem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem v zadnjih dveh letih čedalje bolj širijo in je sodba opravičena, da bodo v kratkem času okuženi vsi vinski okraji omenjenih kronovin; glede na to, da se dii ta za omenjene dežele silno huda šiba s svojimi slabimi gospodarskimi nasledki po današnji skušnji odvračati le z marljivim nasaje-vanjem ameriških trt, dalje glede na to, da je zlasti za manjše vinorejce silno težko, ako ne čisto nemogoče dobiti potrebno število ameriških trt, stavlja se predlog:
Slavna zbornica naj sklene:
Visoki vladi se naroča:
1.	Naj skrbi za izdatno in sedanjemu razširjenju trtne uši primerno množino ameriških trt, ki naj se pred vsem razdele v že okuženih vinskih krajih in sicer nepremožnim posestnikom brezplačno, drugim pa proti zmerni odškodnini. Pa tudi v dosedaj še neokuženih krajih naj se pospešuje sajenje ameriških trt.
2.	Vlada naj po strokovnih organih ljudstvo poučuje o obdelovanji in o potrebi nasajevanja ameriških trt.
3.	V ta namen potrebne denarje naj vlada takoj s posledobnim kreditom zahteva od državnega zbora.
LISTEK.
Črtica iz leta 1848.
Znamenito leto 184S streslo je kosti stari Evropi ter vzdramilo tudi narode avstrijske, da si poiščejo svoja prava. S tem namenom hodile so dan na dan razne deputacije na Dunaj, in pozneje v Iuomost, ko se je tje preselil cesarski dvor, toda brez vspeha. Konečno odločil se je drzni Madjar, da si z orožjem v roki uživotvori želje svoje.
Položaj države bil je zelo kritičen. Skoraj vsa vojska bila je zbrana v Italiji proti kralju Karolu Albertu; a tudi Češka, Galicija in nemške dedne dežele bile so malone v javni vstaji. Ostala je Hrvatska, osebito Krajina, ki je verno stala za prestol in dinastijo. Trebalo je samo najti moža, ki bi imel močan glas v narodu hrvatskem, da ga popelje proti vstašem.
V Inomostu zanašali so se ua polkovnika prvega banskega polka, Josipa Jelačiča. Stari generali niso hoteli verovati, da postane ta polkovnik no le ban, nego tudi poveljnik generalata. Izvanredni dogodki imajo izvanredne posledice, — iu tako je Jelačič
premagal vse zapreke ter postal ban in general v Hrvatski.
Jelačič obhodil je Hrvatsko; povsod vsprejemal ga je narod z radostjo. A ko so Madjari začeli hrvatskemu narodu rušiti celo podlago narodnega obstanka, pozval je on Hrvate na orožje ter z vojno odrinil proti Dravi.
Hrvatska vojna stala je pred mostom pri Va-raždinu, na drugi strani stal je 3. bataljon 48. polka kot predstraža madjarska. Dne 7. septembra prekoračil je ban most ter stopil na madjarska tla. Isti dan umaknil se je 3. bataljon 48. polka nadvojvode Ernesta v Letenje preko Mure.
V tem polku služil je tudi Hrvat častnik M. pl. T. Ko je hrvatska vojna prekoračila Dravo, stopil je pred generala, čestitega starca grofa Te-lekija ter mu rekel: Gospod general I Danes jo z;'i-me odločljiv dan, ker sem v težkem položaji. Pod banom služi moj oče major, brat stotnik ter svaka nadporočnik in poročnik. Proti njima ne morem se vojevati, in tudi ne proti svojim tovarišem, s katerimi sem dvanajst let živel v prijateljstvu; zato ponižno prosim dovoljenja, da odidem v Italijo k 1. bataljonu svojega polka.
Grof Teleki ljubeznjivim očesom pomeri mladega častnika od pete do glave ter ukaže majorju B.: Gospod major, dajte temu častniku odpustnico, da v teh nesrečnih okolnostih odide v Italijo.
Ko je mladi častnik dobil odpustnico, odpravil se je na pot; ali hitro je trčil ob hrvatske pred-straže, ki so ga odpeljale pred bana. Ban je tedaj bil v sr. Heleni pri Cakovci. Kaj ljubeznjivo je vsprejel mladega častnika ter mu rekel: Vi ste mi ravno dobro došli, ker itak nemam muogo častnikov. Vi ostanete pri meni.
Po zajutreku ogledal si je naš znanec bauovo vojno. Samo 5 ali 6 bataljonov imelo je dobro obleko in primerno orožje; ali vsa ostala vojna bila je brez taktično zveze, brez častnikov iu podčastnikov, brez dobrega orožja, obleke iu hrane. Oborožena je bila z domač mi puškami na kremen vsake vrste iu vsakega kalibra. Mnogi bili so v domači obleki, mnogi samo v srajcah iu gačah, brez oprsuika in plašča; a vsi imeli so na nogah le lahke opanke.
Ko je naš zuanec pregledal revne te vojake, hotelo mu je srce počiti v prsih.
Pustsmo, Ja nam uaš častnik sam pripoveduje:
4. Ta predlog naj se v pretresanje izroči po- j sebnemu odsek^ 24 udov."
Predlog imu ^Tolj podpise? j« $e bo<Je r|»-pravljal po dcilačiiih op^yilneg| fgda.
Razven tega predlogi izročena je bila danqq tudi še interpelacija poslapea Heroina do naučnega ministra zaradi nekega ukaza, kj učiteljem prepoveduje tudi agitacije pri občinskih volitvah. Sa le ob 7,6. pro je predsednik 6kleuil sejo in pr^ hodnjo sejo napovedal z§ torek. Zadnja točkq dnef-nega reda je novi vojaški zakon, ki pride pa v torek še težko na vrsto.
Z Dunaja, 3. decembra.
Državne ceste pa vravnavanje Save in Krke.
Budgetni odsek je danes pretresal državui proračun za cestne in vodne zgradbe. Poslanec g. dr. Tonkli stavil je pri tej priliki do vlade več vprašanj glede cestnih iu vodnih zadev na Kranjskem in Primorskem.
Najprej je opozarjal vlado na silne klance gorenjske velike ceste pri Podbrezji in na klanec novomeške velike ceste pri Beršlinu ter vlado vprašal, hoče li omenjene klance preložiti ali ne? Vladni zastopnik dvorni sovetnik Beyer je odgovarjal, da vlada prizuava potrebo teh preložitev in da je zaukazala izdelati potrebne načrte. Ti so zdaj v delu, ko bodo pa dovršeni, bode vlada skrbela, da se omenjeni klanci pri Podbrezji in Beršlinu prelože.
Dalje je vprašal g. dr. Tonkli zarad preložitve ceste pri Trnovem med Kobaridom in Bovcem, ki je tem potrebnejši, ker se je letos neki voznik tam ponesrečil.
Dvorni sovetnik Beyer je na to vprašanje odgovarjal, da vlada prizuava potrebo tudi te preložitve in da je naročila, naj se izdelajo potrebni načrti. Ali reč je obtičala pri cesarskem namestništvu v Trstu, ki dotičnih načrtov še ni predložilo ministerstvu. Dr. Tonkli obžaluje, da je cesarsko namestništvo v tako važni zadevi tolikanj zamudno, in prosi vlado, naj reč pri namestništvu podrega in mu naroči, da mora stvar nemudoma rešiti in predložiti ministerstvu. Vladni zastopnik je obljubil, da se bode to zgodilo.
Glede Save vprašal je g. dr. Tonkli, kako je z vravnanjem Save pri Stožicah? Dvorni svetnik Beyer je rekel, da bode treba tam obširne vrav-nave, ki bo stala čez 300.000 gold., ker bode treba za vodo, ki sedaj sili proti Stožicam, prekopati novo strugo. Zarad obilnih troškov, deloma pa tudi zarad tega, ker še ni rešeno vprašanje, koga naj zadevajo dotični troški, se to vravnavanje ne bo moglo še tako hitro pričeti. Ker so bile pa Stožice letos v nevarnosti, treba je bilo v obrambo omenjene vasi takoj nekaj vodnih stavb, ki z nameravano vravnavo Save niso v nobeni zvezi iu o katerih sodi, da so že dovršene in da so se dobro obnesle.
Zarad vravnavauja Krke omenja dr. Tonkli; da je bila reč že lani sprožena in da se je letos razpravljala tudi v deželnem zboru kranjskem, ki je sklenil za potrebne priprave privoliti 1250 gld... ako drugih 1250 gold. prevzame država. Vpraša torej vlado, kako sodi o tej ponudbi deželnega zbora kranjskega? Dvorni sovetnik Beyer je odgovoril, da o tem sklepu ministerstvu notranjih zadev še ni
Vprašal sem nekega vojaka: „Kje imaš smodnik in svinec?" A on izvleče iz nedrija v krpe zavito municijo. .Mladič", vpraša dalje, „a kedar vse to potrosiš, kaj potem?" Odgovori mi: „Sam Bog ve, ker naboja (streljiva) gotovo ne bom uašel za svojo puško."
Tii zapazim častnika na konji, svojega šolskega pobratima G. Z., ki je služil v 27. polku. Takoj me spozna, skoči s konja, ter se srčno objameva.
Vprašam ga: „Brate moj, zakaj ni naš uarod bolje oskrbljen, da ide v boj, ker tako mora propasti."
Moj drug se zasmeje, ali ne od srca, in odgovori: »Iskali smo pomoči povsod, ali odgovor bil je vedno isti: „\Vir haben in den Magazinen nicht einen Schuhnagel and nicht ein Stiick Gewehr. Die Griinzer mtissen mit eigenen Ilausgevvehren und in eigenen Hauskleidern marschiereu." Kar pa je bilo najžalostneje, imeli nismo koajištva, a brez njega nismo mogli dalje, ker bi nas sovražniki lahko zajeli in uničili, iu to tem laglje, ker gremo goloroki v boj."	(Konec prih.)
došlo nikakoršno naznanilo, da torej tudi ne more povelj, Ua kuteF« ll*liWt» se hoda v tej ?ad«vi poštarji* tl^o.
& tgb sp bile dotičge razpre« v budgptnem odgftlm flpvršene in jf bjlft za vram?anje Save v
proračun w prihodnje postavljeni^ 6Q.OPO gold. Za preložjta? velike ceste med Novim Mestppj in Št. Jerneje^ 38.000 gold., za eesto čez Gorj^pa pa 2Q.000	na Goriškem podpora
za sk^dovnq cesto ob B^l 18.000 gld. -: '■' -;-
Politični pregled.
V Ljubljaui, 4. decembra. Notranje dežele.
Povodom cesarjeve štiridesetletnice so skoraj vsi avstrijski listi objavili slavnostne članke in pesmi. Posebno se v tem oziru odlikujejo slovanska glasila. Na Dunaji so se darovale po cerkvah slovesne službe božje v spomin vladarjevega jubileja ter se otvorili mnogi dobrodelni zavodi, posebno otroški vrtci. Na Češkem so se ta dan razdelili tisoči iu tisoči med uboge. Tudi inozemstvo čestita našemu blagemu vladarju z jako simpatičnimi besedami. Kako je pisala »Nordd. Allg. Ztg.", povedala nam je že včerajšnja brzojavka. Italijanska kraljevska družina je cesarju brzojavno čestitala. V rimski narodni cerkvi Santa Maria deli' anima, ki je bila veličastno ozaljšana, jo daroval nadškof de Neckere slavnostno sv. mašo z zahvalno pesmijo. V pričetku slovesuosti se je zapela v cerkvi avstrijska himna. Navzoči so bili: Avstro-ogersko veleposlaništvo, avstrijska naselbina, majordomus papežev, msgr. Macchi, kot zastopnik sv. Očeta, nemški poslanik pri Vatikanu pl. Schlozer itd. — »Journal de St. PtStersbourg" piše: »Lastnosti cesarja Franca Josipa I. občudujejo vsi dvori; razni politični nazori morejo ločiti vlade in narode, toda vsakdo mora izkazati pravico lojalnemu prizadevanju tega blagega vladarja, da bi sredi viharnih časov ohranil mir svojim narodom." — Kakor se čuje, pomilostil bo cesar tem povodom jako veliko jetnikov.
Nadvojvodinja Marija Valerija je iznenadila svojega cesarskega očeta povodom slavnosti s spominskim listom, pesnico, katere enajst kitic se pričenja s črkami »Franz Joseph". Nadvojvodinja je tudi sama spisala pesem ter list okrasila z »emblemi", ki se nanašajo na 401etno vladno dobo.
Tnanje države.
Nasproti ukrepu srbskega liberalnega kluba je sklenil del liberalcev z radikalci komprimis glede belgrajskih skupščinskih kandidatov, in sicer se bodo postavili štirje liberalni in štirje radikalni kand.datje. Vest „Pol. Corr.", da se bo liberalna stranka razcepila v dva tabora, je izmišljena. Liberalci so raznih nazorov le glede zgorajšnjih belgrajskih volitev.
Bolgarski naučni minister je sobranju predložil svoj proračun, ki izkazuje potrebščino v zuesku 3,940.542 fraukov in v primeri z lanskim letom prihranitev 497.000 fraukov. Za ustanove v inozemstvu se je določilo 213.000, za take na domačih zavodih 128.400 frankov. Ob enem je minister izročil sobranju tudi postavo o pravici profesorjev in učiteljev do umirovljine, katero bodo dobili po preteku 20 službenih let. Namerava se uvesti ta naprava tudi glede ostalih državnih uraduikov, vendar se bo zahtevala pri njih daljša službena doba. — Belovska roparska zadeva je sedaj končana. Vojno sodišče v Tatar-Bazardjiku je dne 29. novembra proglasilo razsodbo : Roparski stotnik Snvov in njegov tovariš Trajkov sta obsojena v dosmrtno ječo, ostali lopovi na ječo 7 do 15 let. Oproščeni so bili samo štir,e kmetje iz vasi Vetrena, ker se jim ni mogla dokazati krivda.
Nemškemu cesarju se je obrnilo na bolje, vendar pa še ne sme zapustiti sobe. — »Post" razpravlja še enkrat rusko posojilo ter pravi, da so vodilni krogi v tem oziru še vedno prvotnega mnenja. Ako si nemški kapital ne da v pravem času dopovedati, bati se je, da bodo vsi ti ruski vrednostni papirji prišli v Nemčijo.
Francoski republikanski listi niso nič kaj zadovoljni z Baudinovo slavnostjo, akoravno se je izvršila brez posebnega dogodka. Naroda je bilo sicer veliko na ulicah, po katerih se je premikal sprevod, toda bil je le radoveden, nikakor pa ne navdušen. Sprevod tudi ni bil tolik, kakor so pričakovali. Vdeležilo se ga je okoli 10.000, izjave sploh pa do 30.000 oseb. Boulanger in njegova stranka se nista vdeležila te slavnosti, marveč pozvala celo narod, uaj se ue da od vlade zapeljati k izgredom, ker išče povod, da bi mogla Pariz »de-cembrovati". Boulanger sam je bil isti dan v Ne-versu, kjer so njemu na čast priredili banket za 500 oseb. Tudi Boulanger ne more biti s to slavnostjo zadovoljen, kajti ob enem z banketom vršil se je v neverskem gledišči shod, ki sta ga priredila intransigeuta Basly in Brialon iu na katerem se je sklenila resolucija, da je Boulanger izdajica domovine in posnemovalec Bonapartejev.
Bruseljski »Chronique" zatrjuje, da bo bel-gijska vlada takoj v začetku prihodnjega leta predložila zbornici postavni načrt o osebni vojni službi
ter bo pri tem predmetu stavila kabinetno vprašanje. Temu se oporeka z mnogih stranij, ntkpomiuani list p v»|ic tema ostaja pri svoji trditvi. Predmet sam jpa malo upanja, da prodaje, kajti Jfonser»%tj?ci, ki 80 zqper pjega, so se tadnja leta pomnožili, Najbolj sili v lepa oziru vojni minister Poutus; rasne naredbo, tako tudi povišano število gojenca« f vojaških šolah izpovedujejo, da namerava vMa v kratkem temeljito predrugačiti vojaštvo.
Anglija, je pozvala belgijsko vlado, naj skliče kouferencd velesil v posvetovanje predlogov kardinala Lavigerieja, kako bi se zatFla kupčija s sužnji. V isti namen se je združila Anglija z Nemčijo pri Zanzibaru ter pozvala trgovinske družbe, naj odstrauijo kupčijo s sužnji le z razširjanjem postavne trgovine.
Italijanski ministerski predsednik Crispi je tako preobložen z delom, naredbami zoper papeža in cerkev, da mu je vsaka druga zadeva jako neljuba. V senatu ga je interpeloval zaradi masavske zadeve senator Corte. To ga je jako razdražilo. Odgovoril mu je blizo tako-le: Jaz nisem proiaval te zadeve. Ali bo imelo masavsko podjetje usoden vspeh, vem toliko kakor senator Corte. Ne zdi se mi primerno v senatu razpravljati, kaj bomo storili. Obravnave se še-le vrše in zdi se mi pametno, da v tej zadevi molčim. — To je odgovor, ki ni nikogar zadovoljil in ki jasno priča, da Crispi sam še ne ve, kaj naj stori v tej zamotani stvari. — Tudi v zbornici se je oglasil na veliko jezo Crispi-jevo Sant' Onofrio, ki je interpeloval vlado zaradi slabega stanja železnic, ki se je posebno sramotno pokazalo pri obisku nemškega cesarja. Miuister So-racco mu je odgovoril, da vlada rada popravi železnice, vendar pa mora zbornica v ta namen dovoliti nekaj milijonov. Iz teh besedi ministrovih je lahko umevno, zakaj si je dala nemška vlada doposlati italijanski oboroževalni načrt »v temeljito presojo".
Iz Suakina se poroča dne 28. novembra: Tukajšnji položaj jo nepreraenjen. Vstajniki, katerih je do 15.000 mož pod Osmanom Niabom, so ne premaknejo iz utrjenih stališč ter neprenehoma streljajo v mesto. .Vodne trdnjavice" trpe največ od sovražnih strelov. Tudi po noči se razleti marsikatera granata v predmestji domačinov, vendar pa ne napravi posebne škode. — Anglija je zavozila v Suakinu. Dne 1. t. m. je v spodnji zbornici predlagal Morley, naj se pomnoži vojna v Suakinu, Fergusson je pobijal ta nasvet ter rekel, da je v tej zadevi mogoča le še defenzivna politika. Nevarnost v Suakinu sploh ni tolika, kakoršna se opisuje. Suakin ri9 bo padel, tudi če ne bo mogoče proguati napad-nikov.
Iz Zanzibara se javlja : Nemška križarska korveta »Sophia" je pri Saadaniju razrušila več »dhausov", ki so hoteli preskrbeti vstajnike na suhem z orožjem in streljivom. V boji je našlo smrt deset Arabcev iu dva Nemca.
Izvirni dopisi.
Iz Osilnice, 27. novembra. V »Slovenčevi" št. 271. od 24. novembra berem, seveda še-le danes 27. novembra, da bode gosp. Rohrmann prekupoval jabelka. Zal, reči moram, da nam je ta vest došla prepozr.o. Pri nas je bilo letos toliko žlahtnega sadja, da kmetovalci niso vedeli, kam ž njim. Prišel je vendar neki ogerski trgovec in je še danes tukaj ter prekupil kakih 400 vaganov vsakovrstnega sadja prav po ceni. Plačeval je vagan vrhauo namerjen po 60—70 kr. najlepšega nabranega sadja. Gotovo nizka cena! Ali mislili smo si: bolje nekaj kakor nič. Naše kmetice prav pridno donašajo lepa zdrava jabelka in hruške. Tako žlahtno sadje imajo, da sam ne bi bil tega verjel. In kaj je bilo druzega storiti, ker se do danes še nobeden domači pre-kupec ni oglasil v naše pozabljene kraje? Rečem, pozabljene. Saj se menda nobeden za nas ne zmeni. Vozm vsakdanje pošte nimamo, brzojava nimamo, četudi se je od obojega tako od hrvatske strani, kakor od naše obilo že govorilo. Ce bi nas kedo ukradel, bi v Ljubljani še-le čez kakih 14 dni izvedeli, kakor to vse počasi gre. C. kr. žendarme-rijsko postajo so nam pred letom vzeli in jo v Drago postavili. Tudi te ne bomo nazaj dobili še do druzega leta. če pretep nastane ali kedo krade, moramo iti do c. kr. žendarmerije cele štiri ure daleč. V osmih urah že veliko ljudi lahko pobijejo. Kdo naj tedaj brani? Pošten človek? Orožja rabiti ne sm<5. Obsojen bo kmalu, če lopovu zaušnico pristavi. Pretepuh pa dobi stanovanje na gorkem za nekaj mesecev, če poštenega poškoduje. — Zdravnika za 1400 ljudi (toliko jih šteje naša občina) imamo v Kočevji. Od nas do Kočevja je 8 ur. Ako se voziš, potrebuješ še več. Ze zavoljo daljave, kaj še-le troškov, ne gredo ljudje bolnemu po zdravnika. Tako ljudje mrjo brez vsakoršne zdravnikove pomoči. Zatorej pravim, da živimo v pozabljenem kraju. Kedo se zmeni za nas? Uradnik, ki davke tirja, nas redoma obiskuje. Tacega pa ni, kateri bi
vprašal po naših bremenih, kakor tudi istega ne, kateri bi skrbel kaj za našo pomoč. Iu vendar tukaj prebivajo enako davkoplačevalci, kakor drugod. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, tako si misli on, kateri vč za nas.
Iz Naklega, 1. dec. Še plapola črna zastava raz farnega zvonika lino ter oznanuje tujcem, ki dan za dnevom v obilici potujejo skozi prijazno ob veliki cesti ležečo vas Naklo, britki udarec, ki je zadel minuli torek celo duhovnijo nakeljsko. Sveta tihota vlada v fari, ter žalost bere se posameznim na obrazu, dokaz, kaj je bil fari nakeljski veleč. gosp. župnik, zlatomašnik in duh. svetnik Anton Zarnik, ki je 27. novembra ob 1ji5. uri popoludne umrl. Pogreb je bil v četrtek ob '/a 10. uri. Vodil ga je preč. g. kranjski dekan, Anton Mežnarec, ki je daroval tudi slovesno sv. mašo zadušnico ter imel nagrobni govor v cerkvi. Milo donečo, ginljivo besedo naslikal je mnogobrojnim poslušalcem preč. g. govornik poglavitne čednosti, vrline i zasluge umrlega gospoda očeta ter dokazoval res jedrnato, kako se besede: »Blagor njim, ki v Gospodu umrjo", s kojimi je preč. g. govornik pričel, po vsej pravici ravno na umrlega g. zlatomašnika smejo obračati.
Konečno priporočil je preč. g. govornik umrlega g. očeta zapuščenim ovčicam, ki so se do malega vse solzile, toplo i goreče v molitevni spomin. Pogreba vdeležil se je tudi blag. gosp. okrajni glavar Mer k, kranjski g. župan, 17 duhovnikov ter mnogo drugih odličnih častilcev in prijateljev pokojnega gospoda iz Kranja, okolice ter posebno veliko iz dobške dubovnije, kjer je tekla umrlega gospoda očeta zibelka. Sedmi dan pogreba po umrlem g. župniku pa bo 10. decembra ob 9. uri v farni cerkvi svetega aposteljna Petra v Naklem, kateri dan vabim bližnje ko daljne prijatelje g. župnikove k sebi, da molimo skupno za dušni mir preblagega pokojnika.
J. Brezova r, kapelan.
Otvorjenje deželnega muzeja.
(Konec.)
V postranskih sobah bila je prva obrtna razstava spojena z otvorjenjem deželnega muzeja. Povsod, kjer so obrtne strokovne šole in kjer se razcvita obrtnost, napravljajo se obrtni muzeji, katerim je namen, da obrtniki razstavljajo svoje izdelke. Zdaj, ko imamo obrtne strokovne šole v Ljubljani in je tedaj upati, da bodo obrtni izdelki dobivali še večji ukus in še večjo dovršenost v tehniki domačih izdelkov, zdaj je pač bilo tudi potrebno, da se določi prostor, da se ustanovi obrtni muzej, v katerem naj bi obrtniki razstavljali svoje izdelke. To se je zdaj tudi zgodilo po neumornem trudu cesarskega svetnika g. J. Murnika, in občinstvo ljubljansko bode tedaj imelo lepo priliko ter si bode moglo ogledavati izdelke naših obrtnikov v obrtnem muzeju. Obrtni muzej bode permanenten. Določili se bodo dnevi, o katerih bode občinstvo smelo obiskavati obrtni muzej ter se od časa do časa seznanjati z vspehi in napredkom na polju domače obrtnosti. Samo ob sebi se umeje, da v tem obrtnem muzeju ne morejo vsi obrtniki razstavljati h krati svojih izdelkov, ker je premalo prostora v ta namen v deželnem muzeju. Zategadelj se bodo morali, kakor je to običaj v vsakem obrtnem muzeju, vrstiti drug za drugim. To pa zato naglašamo, da ne bi nastalo nesporazumljenje mej obrtniki, in s tem hočemo le opozoriti vse obrtnike na to, da se okoristijo z obrtnim muzejem, kateri je ustanovljen jedino le v pro-speh domači obrtnosti in v korist našim obrtnikom.
Prva obrtna razstava nam je pokazala včeraj, da je začetek zelo lep, in zato bodemo o razstavljenih predmetih poročali o priliki ter opozarjali občinstvo na izdelke domače obrtnosti.
Dnevne novice.
(Budgetni odsek državnega zbora) je dovolil za prihodnje leto, kakor se nam poroča z Dunaja, za vrejeuje Save GO.OOO gld., za preloženje velike ceste med Novim Mestom in Št. Jernejem 23.000 gl., za cesto čez Gorjance 20.000 gld., za skladovno cesto ob Bači na Goriškem 18.000 gld.
(Otvorjenje novih obrtnih Sol.) Včeraj dopoludne ob 11. uri se je vršilo otvorjenje novih obrtnih šol v nekdanji Virantovi hiši. Navzočni so bili: Deželni predsednik baron W i n k I e i\ deželni glavar dr. Poklukar z deželnimi odborniki, dež. sodišča predsednik K o če v ar, župan Grasselli, finančni ravnatelj Placky, državni pravdnik dr. G al le,
deželni šolski nadzornik S mole j, več deželnih poslancev, nadzorniki, ravnatelji in profesorji raznih šol itd. V dvorani je stal na estradi pod baldahi-nom kip cesarjev. Vodja obrtnih šol g. Ivan Šubic je v lepem slovenskem in nemškem govoru izrazil veselje, da se je izpolnila želja prebivalstva in hvaležno omenjal vseh faktorjev, ki so sodelovali za novi zavod: dež. vlade, mesta ljubljanskega, deželnega zastopa, trgovinske zbornico in hranilnice. Zahvalil se je tudi ces. svetniku g. J. Murniku, ki se je mnogo trudil za obrtne šole. V nemškem jeziku je g. ŠubiC ob kratkem povedal zgodovino obrtnih šol, ki so se pomnožile osobito pod vlado sedanjega cesarja. Navzoče učence in učenke je navduševal, da se resno poprimejo pouka, ter končal s trikratnim klicem „slava" na presvetlega cesarja. Deželni predsednik baron Winkler je v slovenskem in nemškem govoru povdarjal važnost obrtnih šol, izrekel obljubo, da bo vlada tudi v prihodnje podpirala ta zavod, in izrazil upanje, da bo nova šola dosegla dober vspeh. Nato je deželui predsednik proglasil novi šoli kot otvorjeni. G. župan Grasselli je v svojem govoru povdarjal kot dokaz potrebe obrtnih šol, da se je oglasilo toliko učencev in učenk. Konečno je prosil govornik deželnega predsednika, naj izreče naučnemu ministru pl. Gautschu zahvalo mestne občine. Novemu zavodu želimo najboljši vspeh.
(V »Katoliški družbi") bo jutri 5. t. m. govoril g. And. Kalan. Predmet razpravi je: »Ali je resničen temeljni nauk moderne estetike: Umetnost je sama sebi namen?"
(I)r. Rieger) bode praznoval dne 10. t. m. svojo sedemdesetletnico. Tem povodom so nabrali staro-češki krogi 70.000 gl., katere mu bo posebna de-putacija imenovani dan podarila kot darilo hvaležnega naroda slavnemu voditelju.
(Iz »Pastirskega lista") Njih prevzvišenosti knezoškofa mariborskega, razposlanega povodom jubileja presvetlega cesarja, povzamemo sledeče vrstice : Vsi pod žezlom Nj. ces. kralj, veličanstva združeni narodi poslužujejo se preveselega dogodka, da izrazijo občutke svoje vdanosti, in tekmujejo med seboj, kako bi jeden pred drugim bolj slovesno obnoviti mogli prisego neomahljive zvestobe do pre-vzvišenega vladarja, pak izkazati zahvalo Bogu, ki je očividno pod svojim posebnim varstvom Nj. ces. kralj, veličanstvo čuval to dolgo vrsto let. S to zahvalo kipijo vsepovsodi goreče molitve proti nebesom, da nam ljubi Bog še dolgo obrani Nj. ces. kralj, veličanstvo, nam predobrega očeta in vladarja. In zares, vzrokov k tej vesoljni radosti je povsodi brez števila. Tudi mi, prebivalci lavantinske škofije, vemo prav dobro, koliko hvaležnost smo dolžni presvetlemu cesarju, in čutimo še bolj, kakor izgovoriti moremo, zakaj nam je bila molitev za blagor Nj. ces. kralj, veličanstva vselej sladka dolžnost, nam je pa zdaj, ko četrta desetiuka premilega vladarstva doteka dolžnost, še bolj sladka in tolažljiva. Kdo namreč prešteje vse dobrote, katere so v teku teh let tudi naši škofiji dohajale iz Nj. ces. kralj, veličanstva dobrotljivih rok, ki so za pomoč zmirom odprte in vselej pripravljene! Koliko solz ubogih in nesrečnih so otrnile obilne miloščine očetovskega vladarja ; koliko cerkev, koliko cerkvenih iu v krščanskem smislu dobrodelnih naprav naznanuje velikanske podpore cesarske darežljivosti, brez katere bi se mnoge naprave ne bile mogle začeti, ali začete se ne ohraniti! In ali ni to vzor najpleme-nitejšega srca, da so presvetli cesar določno izrekli željo, naj bi se njih štiridesetletni vladarski jubilej ne praznoval toliko s šumečimi zvunanjimi svečanostmi, temveč z deli in ustanovami krščanskega usmiljenja do ubogih, revnih in nesrečnih! Take ustanove in take naprave tega za celo Avstrijo pomenljivega leta bodo še poznim rodovom oznanovale, da so avstrijski narodi razumeli očetovske namene premilega vladarja ter si prizadevali, vsaj po svojih skromnih močeh posnemati sijajni vzgled seveda nedosegljive dobrotljivosti, ki tisočžarno odseva od vseh štirideset let očetovske vlade Nj. ces. kralj, veličanstva . . . Iz srca in ust naj vreju in se glasi gori do visokih nebes navdušena molitev naša: Bog živi, Bog ohrani, Bog obvari našega premilostnega, predobrot-ljivega cesarja Franca Jožefa I. do skrajne meje človeškega življenja!
(Tržaška policija) je zaprla v soboto zvečer nekega »mladiča," ki je sumljiv, da je prilepljal izdajalske plakate. Trije tovariši njegovi so se ustavili stražnikom in se za-nj potegnili. Policija je zaprla vse štiri. Godilo se je to v ulici, kjer se tiska »Iu-
dependente". V nedeljo zjutraj je zvonar sv. Justa, kakor trdi, našel poleg zvonika cel zvezek ilustro-vanih tiskovin. Ker baje ne zna (?) brati, mislil je, da so tiskovine morda verskega zadržaja, in jih je delil ljudem, ki so dohajali k sv. maši. Policija pa je sodila drugače in ga je zaprla, ker je delil tiskovine izdajalne vsebine. Preiskali so mu tudi stanovanje in potem ga izpustili. Govori se tudi po mestu, da je policija še več oseb zaprla. »Irreudenta" je nekda hotela pokazati, da še živi.
(Dnevni red seji l jubljanskega občinskega sveta) v sredo 5. dan decembra 1888,'Jeta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. — 2. Vodovodnega odseka poročilo ob oddaji polaganja cevi in o naročilu mašine. — 3. Stavbinskega odseka poročilo a) o razširjenji Travniških ulic; b) o vpeljavi plinove razsvetljave v parnih in travniških ulicah; c) o napravi mestnega načrta; č) o treh prizivih v stavbinskih stvareh. — 4. Poročilo odseka za olepšavo mesta a) o prepuščenji naturalnega stanovanja mestnemu vrtarskemu pomočniku; b) o popravi mestnega kopališča v Koleziji; c) o napravi rastlinjaka pri tivoljskem gradu.
(Vabilo) na »Sokolov" Miklavžev večer, kateri bode v sredo dne 5. decembra 1888 v restavraciji »Evropa" s prijaznim sodelovanjem oddelka slavnega pevskega zbora ljubljanske čitalnice in c. k. vojaške godbe pešpolka baron Kuhn št. 17. Vspored: 1. Koračnica. — 2. Kock: Ouvertura k operi »Se-režani". — 3. Eisenhut: »Ti me pitaš", osmospev.
—	4. Strauss: »Donamveibchen", valček. — 5. Illner: »Cechuv sen", potpouri. — 6. Bendl: »Rožica spa-vaj", čvetorospev, pojo gg. Bučar, Štamcar, Pianecki in Dečm&n. — 7. Strauss: »Brennende Liebe", ma-zurka. — 8. Binder: »Ouvertura k operi »Orpheus in der Untenvelt". — 9. Miklavž s sijajnim spremstvom iz Olimpa; dr. Faust, Mefisto, Lucifer in druge pošasti iz Ilada. — 10. Jungmann: »Was Grossmiittercheu erziihlt", pravljica. — 11. Kral: »Pizzicato", polka. — 12. Lesinski: »Stanak", čveterospev. — 13. Zeller: Fragmenti iz operete »Va-gabund". — 14. Wenzel: »Le petit Bleu", valček.
—	15. Burow: »Poljska pesem". — 16. Strauss: »Hektograf", polka hitra. — Vstopnina za čč. gg. člane »Sokola" in njih obitelji po 20 kr., za vse druge po 50 kr. za osebo. Otroci so vstopnine prosti. Začetek ob 8. uri zvečer.
(Kanonično vmeščen) je bil včeraj č. g. Franc Dolin ar na faro sv. Katarine.
(Nemška nesramnost.) Pod tem naslovom smo v št. 244 priobčili notico, da je ravnateljstvo vzajemne zavarovalnice v Gradci odbilo slovensko prošnjo požarne brambe in da je na prošnji na mesto odloka bilo zapisano: „Wir sind Deutsche und kennen diese Schmirasch nicht, daher retour". Ravnateljstvo vzajemne zavarovalnice v Gradci nam naznanja, da navedenih žalilnih besed ni pisal niti uradnik niti sluga tega zavoda, da se pa, žal, ni moglo dognati, kdo si je dovolil tako „mistifi-kacijo". Dotična prošnja nima datuma, niti vložne številke, in ker so navedene žalilne besede pisane s svinčnikom, je razvidno, da zavarovalnica prošnje ni dobila v roke. Sicer pa nam ravnateljstvo zagotavlja, da tudi slovenske prošnje redno rešuje, da ima v ta namen slovenščine popolnoma zmožnega uradnika in se ravna, po načelu »Vsacemu svoje". Knjižice in listine zavarovalnične so tiskane v obeh deželnih jezikih in sploh zavarovalnica ne tira nobene politike.
(Drobne novice.) Deželni odbor goriški je imenoval kot svojega zastopnika v deželnem šolskem svetu gosp. dr. Nik. Tonkli j a. — Č. g. Vinko Štubelj, vikar v Podsabotinu, dobil je vikarijat v Gabriji pri Šmariji; č. g. Josip Mašera je dobil vikarijat v Podsabotinu. Dne 30. novembra so bili v Gorici v mašnike posvečeni gg. bogoslovci četrto-letniki: K. Periučič iz Koborida, J. Štrancar iz Ustij in Aleksander Zamparo z Gradišča.
(Gozdarska poskušalnica za Kranjsko.) Kakor poroča »Kmetovalec", ustanovila se je za Kranjsko gozdarska poskušalnica. katere članovi so od kmetijskega ministerstva odbrani gospodje. Dne 11. novembra je bil predsednikom izvoljen deželni gozdni nadzornik in odbornik kmetijske družbe g. V. Goli Udje poskušalnice so sklenili za sedaj delati le po-, skušuje o gozdnem trebljenji, o rasti lesa in gozdni paši.
(Zadrugo za razpečavanje sadja) nameravajo ustauoviti na Slapu v vipavski dolini. Podpisanih, je že 40 deležev. Kakor poroča »Kmetovalec", imela bode zadruga gotovo lep vspeh, ako bode prav
osnovana in dobro vrejena. Take zadruge so Vipavcem tako potrebne kakor ribi voda.
(Ogenj.) V Dragi pri Višnji Gori je dne 28. novembra posestniku Culkarju zgorelo vse poslopje, jedna krava in jedno dete je umrlo za opeklinami.
(Premeščen) je č. o. jezuit Josip Kos, naš rojak iz Ljubljano v Št. Andraž na Koroškem. Mesto njega prišel je v Ljubljano čast. gosp. o. Vit Loinger, rojen na Solnograškem.
(Popravek.) Vsled nepaznosti stavca in korektorja vrinili ste se v včerajšnjem listu dve jako neljubi pomoti. Tako naj se bere v uvodnem članku: „Narod slovenski je mnogo skusil, mnogo doživel, a se veliko naučil", namesto »nekoliko". V dnevni novici „Slovensko gledališče" naj se čita „zatožni klopi" namesto „zatoženi klopi".
Telegrami.
Dunaj, 4. decembra. Zbornica poslancev: Vlada predloži avstro - švicarsko trgovinsko pogodbo. Poslanec Vošnjak interpeluje ministra notranjih zadev, ali hoče skrbeti za to, da se ne bodo politične oblastnije vmešavale v sklepanje občin o naučnem jeziku na ljudskih šolah v spodnje - štajerskih dvojezičnih pokrajinah. Potem se nadaljuje nadrobna razprava o kmetskem dednem pravu.
Dunaj, 4. decembra. Slovenski poslanci so danes interpelirali zaradi okrajnih glavarjev štajarskih in koroških, ki občinam zabranjujejo pritožbe glede slovenskega učnega jezika v ljudskih šolah.
Berolin, 4. decembra. „Politische Nach-richteir' se odločno izrekajo zoper vdeležbo pri novem ruskem posojilu, ker je konver-tovanje le zagrinjalo, za katerem skriva ruska politika namere večjega pomena.
Berolin, 4. decembra. „Nordd. AUg. Ztg." zavrača narodno-liberalno „Badische Landes-zeitung", ki je trdila, da so se skalile razmere med Nemčijo in Avstro-Ogersko. Izraža zaradi tega svoje obžalovanje ter se sklicuje pri tem na prislovico: „Bog me obvaruj mojih prijateljev!" ter odločno graja napominano trditev.
Zanzibar, 4. decembra. Blokadni morna-rični oddelek je odplul proti nabrežju; blokade se vdeležuje tudi italijanska ladija „Dogali".
Vremensko sporočilo.
J Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja	zrakomera r mm	toplomera po Celziju			
j7. u. zjut. 3 :2. u. pop. j9. u. zveč.	744 4 743 6 744-4	—2 6 22 — 1-0	brezv sl. svzh. brezv.	megla jasno megla	0-00
Srednja temperatura —10° C., za l'l°pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 4. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 80		kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16%	82	n 35	
i% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta......	109	n 60	
	S7	„ 60	
Akcije avstr.-ogerske banke ......	874		
Kreditne akcije ..........	302	„ 90	
London .............	121	„ 80	
Srebro ..............	—		
Francoski napoleond..........	9	„ 65'	L
Cesarski cekini ...........	0	„ 77	
Nemške marke ..........	59	* 70	„
(glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
liiton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v L jnl>l jniii, Šelcnburgovo ulioe št. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federinadratzen) lO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s ■podobami zastonj in f ranko na zahtevanje.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Ebcrl, *
X izdelovalca oljnatih barv, flrnežev, lakov X in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. *
ii m Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. X
^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse X V njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano roelno fino delo in najnižje cene.
1 Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve JJ v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem X lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše y nego vse te vrste v prodajalnah.
IHT Cenilce na zahtornnjo. m
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
flB
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
2H5£
■ 11 B 1111 ■ 1111111 ■!
Slovenski
Žepni koledar
xa l et o
izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v
Katol. Bukvami, pri Jos. Gerberji in J. Giontiniju
komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni.
Tudi je dobiti v „Katol. Bukvami"
t Ijjubljani" za 1.188»,
namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik nčencev za več nego 40 0 otrok.
Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezahi Koledar zastonj; neudom stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več.
■ iiiiiinrawBr
Someščanje!
Občinski svet deželnega stolnega mesta je za praznovanje štiridesetletnega vladanja Nj. ces. in kralj, apostolskega veličanstva, določil splosnjo razsvetljavo mesta, da bi stanov-ništvo priliko imelo vsaj v skromni meri pokazati svojo vernost in udanost nasproti ljubljenemu vladarju.
Ker je pa Nj. ces. in kralj, apostolskega veličanstva izrecna volja, da v dan 2. dec., t. j. ob obletnici dno, ko je Nj. veličanstva zaselo cesarski prestol, izostanejo ne samo vse oficijalne slavnosti, nego sploh vse svečane naprave, ki prizadevajo troške, sklenil je občinski svet, da je opustiti nameravano razsvetljavo mesta in zato nabirati da-rove za ustanovitev posebne ustanove, katere obresti bode vsako leto v dan 2. decembra podeliti ljubljanskemu obrtniku, ki je ubožal.
Na ta način misli mestni zastop najprimerneje ustreči presvetlega cesarja velikodušnim namenom in pozivlje čestite someščane, da po svoji moči pospešujejo uresničenje te plemenite svrhe.
Mestna blagajnica ima nalog, darove sprejemati in potrjevati. Razven tega bode magistrat za lagodnost čestitega občinstva pošiljal posebne podpisane pole po hišah.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1888,
(2)
Župan: Grasselli.
T u j c i.
30. novembra. Pri MalUu: Falk, Stern, Hesselberger, Armuth, Picker, lieiling, Gessler, trgovci, z Dunaja. — Šubic, slikar, iz Pariza.
Pri Slonu: Stiglic, Pineles, Miiller, trgovci, z Dunaja. — Bramuda iz Tirol. — Haberfeld iz Dombovara. — Eppstein in Weiner, potovalca, z Dunaja.
Pri Juinern kolodvoru: Prauner iz Ljubljane. — Čadež in Pergovec iz Loke. — Pragar z Dunaja. — Balon s Štajar-skega. — Giacomera iz Trsta.
Gu man iz Ostrova. — Janša iz Pazna.
Folinsdorfski premog
priznano najboljše kurivo za domačo rabo
priporoča se slehernemu, kojemu je do prijetne, čiste in koristne kurjave.
Kurivna moč: 142 39 kg.= 100 kg. fohnsdorfskega premoga.
Zapečačene vreče — edino sredstvo proti primanjkljejem.
Cenik s poskusnjo na zahtevo. Naročbe s poštno dopisnico proti povračilu poštnine.
T. DEBEVEC
HilSar-jeva ulica št. 3 (Relier-jeva hiša), I. nadstropje. (1)
Sekana in cela drva na mero in vago.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je# zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne,"ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki so izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim d«dičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima
Ij>s»m I*, s®	J»JB « w E®	katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal I0°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48"/0.
Konci leta 1886. bilo je pri banki ,SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(70)
glavni zastop banke „SLAVUE" v Ljubljani,
v lastne j hiši (Grosposke ulice 12.)