i s
ï
1
ù
'i
•i
I
avtomarkei
PLINSKE PECI PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS
PRIKAZ DELOVANJA BREZPLAČNO SVETOVANJE UGODNI KREDITI
AVTOM ARKET d.o.o., prodajno servisni center, Blatnica 5, 1236 TRZIN, Tel. 01 562-33-00 • Prodaja vozil 01 562-34-50 in 562-34-55 • Fa* 01 562-21
KOPALNISKA OPREMA
PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO SERVIS
VULKANIZERSKE STORITVE OPTIKA ALARMI
RTV SERVIS
GORENC s.p., Liparjeva 16, 1234 Mengeš, GSM: 041 644 121
Popravila:
-	TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev, audio naprav.
Montaža klasičnih in SAT anten 1er avtoakustike
Čistilni servis
Depala vas d.o.o.
Depala vas 5, Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339,01/ 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmc Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo Depali vasi tik ob cesti z velikim parkirišče Odprto imamo vsak dan od 8h do 19h, ob sobotah od 9h do 13h.
Čistilni servis
mm ífj mb
CITROËN
TRZIN
trgovina
p V0D0TERH
Škrjančevo 8, RADOMLJi; PRIPRAVITE SE NA PLINIFIKACIJO De Dietrich ogrevalna tehnika
H^B	SBB
-iki/jto m/m 13 &	Lkdi') Mm IB, SI oíím^m . ..
imůk
CITROEN PICASSO
1.6i ELEGANCE, 3.475.000,00 SIT VSA OPREMA
"NE BODITE MED TISTIMI, Kl OSTANEJO BREZ"
Mercator
—pvniidba fiajboljšega sbseda
Cenjenim kupcem in prebivalcem Trzina čestitamo ob 15. maju,
občinskem prazniku.
OKREPCEVALNICA TRZIN
✓	Podobnik Marjana, s.p.
Blatnica 12, ( r J Industrijska cona Trzin Vy/7 te.: 01/562 11 03I
Odprto:
Ponedeljek - Četrtek: 6" - 20" Petek: 6h - 24h Sobota: 6h - 16h Nedelja: 7h-12h Vsak petek vabimo na pečenega odojka in jagnje.
Želimo vam vesele prvomajske praznike in čestitamo za občinski praznik, 15. maj!
RENAULT
Prodala votil: 01/56 27 111, 041/618 166 Servis: 01/56 27 333. 0Î1/648 166 ir. Nadomestni deli. 01/56 27 222 ,t F-mail: infoeavloselsl Internet: vvwv».awoselii __Renault pomol: 060 1 080
DELOVNI CAS: SALON: od 8 do 18. SERVIS: od 8 do 17 5080TA: od 8. do 13
AVTO SETd.„.„.
llragomelj 26, Ilomžale
Utrinki z velikonome deluvnice
Najboljše osnovnošolske košarkaoice pri
SPOMLADANSKO ČIŠĆENJE
22.
Še prav posebej na la dan bi se morali zamisliti nad lem, kako ravnamo z našo preljubo 7.em-Ijico, kako jo onesnažujemo, zastrupljamo, pačamo. Naš modri planet je prenesel žc marsikaj in prav gotovo bo tuđi ćloveške pacone, ni pa nujno. da se bo lahko iz vsega tega tuđi človeštvo povsem gladko izvleklo. Prevečkrat si Ijudje sami žagamo veje, na katerih sedimo. Z neodgovornim ravnanjem. izsekavanjem zelenih pljuč planeta, s pošiljanjem v
zrak novih in novih količin ne-snage, z zastrupljanjem zemlje, voda, z ogrevanjem ozračja in sploh z usivarjanjem učin-kov tople grede si iz dneva v dan slabšamo razmerc in pogo-je za življenje. Ni čudno, da je vse več naravnih ujm, suš, da smo Ijudje vse bolj neodporni in da se med nami širi vse več epidemij, za kalere zdravniki še nimajo zdravil. Preveč nam gre za bogalenje, zalo neizprosno izkoriščamo naravna bogastva. Preveč de-narja namenjamo za vojne, orožje in razvijanje najrazlič-
nejših uničevalnih naprav in taktik. Odločno premalo pa ga namenjamo za znanost in ohranja-nje kakovostnega, nepokvarjene-ga okolja.
Ta mesec naj bi minil ludi v znamenju spomladanskih čiščenj. Kot že vrsto lel prej, smo tudi letos imeli veliko občinsko čistiI-no akcijo, ki je lepo uspela. Vsaj vřeme nam je bilo tokrat, kljub napovedim metcorologov, naklonjeno. Trzin je po akciji lepši, še zdaleč pa nismo mogli pos-praviti in počistili vsega, kar se je v enem letu nabralo. Precej ulic in območij Trzina tokrat tišti, ki so se udeležili akcije, niso mogli pospraviti. Bilo nas je premalo. Akcija bi morala biti iz leta v lelo bolj množična, vselrzin-ska, a nanjo prihajajo več ali manj eni in isti. Le malo novih obrazov, če izvzamemo otroke, je bilo videti. Žal smo pogrešali tudi nekatere, ki so včasih pri teh akcijah redno sodelovali. Nekaleri novi priseljenci so bili navdušeni: »Oh, tudi očiščevalne akcije imale, pa odvoz kosovnih odpadkov, pa veje zbirate! Kako lepo! Dom pa še jaz kar zraven z našega vrta dala svinjarijo, da bosle lahko vse skupaj odpel ja-li!« Ja, hvala gospa, zdaj vsaj věrno, daje pri vas pospravljeno. Ampak, zakaj pa se tudi vi ne bi priključili naši akciji? Ah, da imate preveč opraviti doma in da vam zmanjkuje časa še zase? Veste, vsak, ki je přišel na akcijo, bi lahko kaj počel tudi doma. Marsikdo je odložil svoje delo in skušal pomagati, po svoje pris-pevati k lepši podobi našega kraja.«
Prijatelj mi je rekel: »Tišti, ki so prišli na akcijo, so okoljevarst-veno že osveščeni. Ti ne bodo odmotavali smeli, kjerkoli se jím zljubi. Pravi krivci za smeti po Trzinu in za divja odlagališča odpadkov so ostali doma. Pri njih bi bilo treba pospraviti, v njihovem podstrešju!« Mislil je na miselnost teh ljudi, in moram reči, da je imel prav. Strinjam se tudi s tištim, ki je rekel: »Smeti naj čistijo kar tišti, ki onesnažu-jejo!« Vendar to le ne zadošča. Ni prav, če si umijemo roke in rečemo: »Pri menije čisto!« in si potem zatiskamo oči pred nesna-go v naši okolici.
Vsi radi živimo v lepem, čistém okolju. Verjetno se večina Tr-zincev trudi, da bi imela ureje-no vsaj okolico svoje hiše. Prcdvsem tisto, kar je vsem na očeh. Žal se pri veliki većini ljudi skrb za okolje konča na meji njihove parcele. Da bi iz-gubljali svoj čas še za druge, za skupnost, ja kam pa pride-mo!? Socializem in tište ideje o skupnem delu so že zdavnaj preteklost!
Pa je tudi nekaj takih, ki ne da-jo nič na socializem ali kapita-lizem, enostavno menijo, da je treba kdaj pa kdaj zasukati ro-kave in skupaj kaj postoriti. V Trzinu pravzaprav laki niso niti lako redki, čeprav, če pogledamo podatke o številu prebi-valstva v naši občini, vseeno lahko vidimo, da so v veliki manjšini. Vsa čast lakim I judem, pa čeprav se jim drugi mogoče na lihem celo smejejo in zamahujejo z roko, češ: »Kar naj čistijo listi, ki se jim to da! Naš čas je bolj dragocen!« Mogoče je njihov čas res dragocen, saj pravijo Čas je denár. Vseeno pa mislim, da bi si vsak vsaj enkrat na leto le lahko ukradel par uric za skupno dobro. .Mogoče sem tudi jaz zrel za odpad zgodovine.
Na Komisiji občinskega svela za občinska priznanja smo iz-birali letošnje občinske nagra-jence. Predlogov za priznanja niti ni bilo lako veliko, kol bi pričakovali ob 5. obletnici ob-čine, a kaj, ko se nekatera društva sploh niso odzvala na poziv za oddajo predlogov - da o po-sameznikih, ki bi tudi lahko koga predlagali, niti ne govorimo. Spet bo cel kup kritik na račun komisije, ki je pripravila predlog, da ga je na zadnji seji potrdil občinski svet. Prav gotovo je dosti lakih, ki so prezr-li, zagotovo bi vsak tudi kako drugače razdelil priznanja, a leta hitro minevajo. Komisija je morala izbirati med tistimi predlogi, ki jih je dobila. Tišti, ki so bili letos prezrti, bodo mogoče prišli na vrsto nasled-nje leto. Ko smo obravnavali prispele predloge, pa smo le
(nadaljevanje na 8. strani)
ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Stebe Namestnica odgovornega urednika: Mateja Erčulj Tehnični urednik: ErriijjPevec Urednik fotografije: Joie Seljak Trženje: Joiica ValenCak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: Simon Finkjueovic,ToneIpavec, Ursa Maniieljc, Petra MuSiC, Tanja Prelóvšek, Mirjam Stih, Mojca TrCek, Jana Urbas, Andrej Župane 1 Tisk: Marko Kavnikar s.p., Dom?ale Naklada: 1470iivodov Glasilo Odsev iztiaja enkrat meseino in ga dablla brazniačna vsa gesgodlnlstva In DOdletja v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. maja 2004. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. maja na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236 Trzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com	
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne sole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) «: (01)564 45 67 (01)564 45 68	
Slika na naslovnici: Ohranjanje tradicije na velikonoční delavnici. (foto: Jože Seljak) ISSN 1408-4902	
lehnične zahteve za poslane članke in slikovni material Spošiovani bralci! Vse, ki nam pošiljate besedila oz. slike prosimo, da upoštevate naslednja navodila: Besedila naj bodo shranjena v datoteki doc, rtf, txt (lahko tudi na disketi, rukopise sprejemamo izjemoma!). Če besedilo pošiljate po elektronski pošli, ga obvezno priložite kot priponko in ne v tělesu besedila. Izogibajie se vsakršnemu oblikovanju besedila (različne pisave, tabulatorji in zamiki pri odstavkih, ...). Pri fotografiranju z digitalnim fotoaparatom slikajte z visoko reso-Mucijo (fotoaparati na mobilnikih zares ne zadostujcjo!).	
(y\y ačenjajo se trzinski praznični ted-ni; po eni sirani za najbolj predane aktiviste irzinskih društev in ludi za marsiko-ga v okviru občinske vodstvene in upravne strukture najnapornejši tedni v letu in po drugi strani tudi najlepši in najbolj veseli. Deloma k temu drugemu prispeva že sam pomladni čas, četudi letos pomlad nekoliko zamuja. Pa vendar bosta vsaj druga polovica aprila in maj tudi letos čas brstenja in cvetenja ali tudi čas Ijubezni, kot to velja že od nekdaj. Upam, da bo tudi letos tako, in da se borno prepustili veselju in zakopali bojne sekirice, kar jih pač še je; naj se doma kalijo za kaka bolj potrebna opravila in težja delà.
V tednih, ki so pred nami, bomo hkrati z delom, ki za marsikoga ostaja nedoseglji-va dobrina, na državni ravni slavili zdru-ževanje Evrope in še posebej vstop Slovenije med enakopravne članice EU. Pri tem bodo, kot vedno, nekateri skoraj histerično navdušeni, drugi že skoraj razje-dajoče skeptični, čeprav bi tudi v primeru kazalo ohranjati ustrezno mero zdravega razuma. Nesporno je povezovanje Evrope nujno, če želijo evropski narodi in države v političnem in gospodarskem pogledu ostati vsaj na isti ravni s prekomorsko velesilo ZDA, ki se sicer že nekoliko izčrpava na preštevilnih bojiščih po svetu, in še posebej s prebujajočimi se velikani v Aziji. A hkrati niso odveč opozo-
Telefonske številke Občine Trzin so:
5644544, 5644543, 56445 50 m 56445 49
Fax:
56417 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si
Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
rila, da postaja odločanje v okviru vse večje EU vse bolj oteženo, in da bo po širitvi spre-jemanje političnih odločitev po vsej verjet-nosti še težje in počasnejše. Vmesno pot med učinkovitostjo organov povezave in ohran-janjem nujne stopnje suverenosti združujočih se držav oziroma nacij pa je enako težko naj-ti, kot je bilo težko razvozlati t i. gordijski vozel. Aleksander Veliki seje tedaj razjezil in presekal vozel z mečem, a res je tudi, da imperija, ki se gaje odločil ustanoviti, ni uspěl nikoli dokončno vzpostaviti, in da niti en sam dan ni v miru užival kot kralj nepregled-nega kraljestva, ki naj bi se razprostiralo od Dinarskih gora na Balkanu do Libijske puš-čave na zahodu in reke Ind na vzhodu.
A za nas v Trzinu in za naš vsakdanjik je nemara pomembnejše, če ob ustrezni občutlji-vosti za globalne premike razmišljamo tudi lokalno, da bomo v teh prazničnih dneh zaključili dve veliki in pomembni naložbi, ki sta zaposlovali mlado Občino Trzin in že pred tem krajevno skupnost kar precej let. Mislim na obnovo in modernizacijo Jemčeve ulice in na prizidke pri OS Trzin, s katerimi bodo za-gotovljeni optimalni pogoji za delovanje de-vetletke, izboljšane možnosti za otroško varstvo v Trzinu in ne nazaduje zagotovljene dodatne možnosti za vadbo ekip športnili društev in za rekreacijo občank in občanov. Zelo primemo je, da bomo lahko vse te pri-dobitve uradno predali v uporabo občaiikam in občanom ravno v prazničnem času, ko bo najprej trzinska fara počastila svojega patrona in nato še občina Trzin svoj praznik na dan, koje bilo ime naselja Trzin pred mnogi-
V petefc, 14. maja, še pred izzidom naslednje številke Odseva, bo ob 19- uri v dvorani KUD-a
ok
občinskern p-raznilíu.
Vabljeni
Organizacija: Občina Trzin in KUD Franc Kotar Tr
mi stoletji prvič zapisano na uradnem dokumentu.
Ob vsem tem si bomo lahko ogledali nekaj zanimivih razstav v Centru Ivana Hri-barja in kaj kupili ter se razveselili na Florjanovem sejmu. Že pred koncem ap-rila bomo letos prvič v naši občini počastili tudi dan Zemlje in svetovni dan knjige. Pred nami je kar nekaj rekreativnih prireditev, na katerih bo mogoče zbirati potrdila za pridobitev športne značke občine Trzin, na dan po občinskem prazniku pa bo letos že drugič v Trzinu kolesar-ska dirka na najvišji državni ravni: Kriterij Občine Trzin. Začela pa se bo tudi Trzinska pomlad, v okviru katerc si bodo Trzinci in Trzinke pa tudi gostje iz drugih krajev lahko ogledali nekaj zelo kakovost-nih gledaliških představ oziroma glasbe-nih in literarnih prireditev.
Kar dva meseca bo trajalo vse skupaj, in verjamem, da bo ob vsej tcj ponudbi prav vsakdo lahko našel nekaj zase, in to ne le enkrat. Večkrat!
Drage občanke in spoštovani občani, želim vam čim lepše praznike: od dneva Zemlje do občinskega praznika. Vabim vas, da se v čim večjem številti udeležite prireditev, na kalere vas bomo šc posebej povabili in vas sproti obveščali o njih. Praznujmo skupaj! Bodimo skupnost!
Tone Peršak
V* FLOR I JANOV SEJEM V TRZINU
SOBOTA, 8. MAJA, IN NEDELJA, 9. MAJA 2004
Turistično društvo Trzin v sodelovanju s POD Trzin vabi lia V. Florijanov sejem v Trzinu. ki bo v soboto, 8. maja, in v nedeljo, 9. maja 2004. ki bo tudi Klori-janova nedclja.
Sejem bo na tradicionalni lokaciji, na Ljubljanski cesti ob gasilskem domu. in bo oba dneva zaprta za ves promet. Za lokale in stanovalce bo dovoz običajen, prav tako za vsa interventna vozila do gasilskega doma.
Otvoritev bo v soboto, 8. 5. bo 11. uri.
Sejem s stojnicami, dclavnicami in igra-mi bo oba sejemska dneva od 9. do 19. ure. V večernih urah bomo poskrbeli za glasbo. Na voljo bo hrana in pijaca, lokali ob Ljubljanski cesti bodo odprti.
Podroben program sejemskih dni in Flo-rijanove nedelje bomo objavili v posebni zloženki.
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM priprave na občinsko praznovanje
Bliža se maj, mesec, kl ga običajno zaznamujejo številne prlreditve v počastitev ob-člnskega praznika, zato smo se v tokratnem pogovoru s trzinskim županom najprej dotaknlll prlprav na praznovanje In drugo dogajanje v naslednjem mesecu v Trzinu.
Že tako sta konec aprila in mesec maj nekako praznična, za Trzin, ki 15. maja praznuje svoj občinski praznik, paje to obdobje še posebej slavnostno. Ker letos naša občina praznuje tudi svojo peto ob-letnico, bomo tokrat ob občinskem praz-novanju temu jubileju dali še večji pouda-rek. Že v aprilu je nekaj dni, ki si zasluži-jo posebno pozornost. Tu mislim predvsem na 22. april, dan Zemlje, in 23. april, dan knjige. Letos bomo poskusili tudi tema dnevoma v Trzinu posvetiti določc-no pozornost. Vsi pač vemo, kaj se doga-jazokoljem, tako na lokalni in globalni ravni. Ker se naš odnos do okolja na splošno ne spreminja na bolje, se nam je zdelo, da bi bilo prav, da bi ob dnevu Zemlje tudi v Trzinu na neki način ob tem dnevu opozorili na to problematiko. Osebno nisem mistik in pristaš tistih teorij, ki Zemljo poosebljajo injojemljejo kot bit-je, se pa zavzemam za pozitiven odnos do narave. Menim, da bi moral vsak, ki želi imeti pozitiven odnos do sebe, imeti tudi pozitiven odnos do narave. Zdaj še ne vem povsem natančno kako, vendar razmišljamo, da bi temu dnevu tudi v naši občini namenili posebno pozornost. Drugi tak dan paje svetovni dan knjige. Ze nekaj let se Slovenija temu prazniku - če tako rečem, nekako pridružuje, saj radi pravimo, da smo Slovenci tudi narod knjige. Obeleževanje tega dne ni več zgolj v domeni društva pisateljev, ampak postaja pravzaprav že vsesloven-ski običaj, saj na ta dan v vedno več kra-jih organizirajo dneve knjige, ki ne traja-jo zgolj en dan, in smo prišli na idejo, da bi tudi v Trzinu temu dnevu posvetili več pozornosti. Pa ne zaradi mene, ki nekako izhajam tudi iz okolja društva pisateljev, ampak predvsem zaradi Trzincev. Imam občutek, da se tudi v našem kraju oblikuje vedno širša kulturna javnost. To so pokazale tudi zadnje kulturne prireditve v oWini, ki so naletele na zelo dober odziv P» ljubitelj ih kulture, in pokazalo seje, da teh ni ravno malo. Zdaj, ko imamo v Trzinu tudi knjižnico, se mi zdi smiselno, ce pripravimo nekakšen mini knjižni seje™. 23. popoldne in 24. dopoldne. Pri bi lahko sodelovalo KUD, lahko bi Pripravili tudi kakšno mini razstavo. predstavili bi mogoče nekatere stare knjige iz nekdanje trzinske knjižnice, ki niso « Pnmeme za običajno knjižnično upo-al)Q- Sploh bodo te stvari, ko bodo bralci
Odsev dobili v roke, žc precej bolj jasne. Ob samem občinskem prazniku bomo pripravili, kot je običaj, slavnostno akademijo s podclit-vijo občinskih priznanj. Razmišljamo, da bi tudi ob slavnostní akademiji nekaj več pozornosti namenili zgodovini nekdanje in sedanje občine v Trzinu. Kot vsako leto, se bo v počastitev praznika zvrstila še cela vrsta drugih prireditcv, ki jih bodo pripravila trzinska društva. Moram reči, da me veseli, da so naša društva občinski praznik sprejela tudi za svoj praznik in ob praznovanju vsako pripravi vsaj po eno prireditev, saj poznamo: Flor-janov sejem, kolesarsko dirko, Športno društvo organizira Športne prireditve, prav tako svoja tekmovanja pripravijo šahisti in střelci, v tem času pa se začenja tudi t.i. Trzinska pomlad. Ta festival se raztegne v maj in ju-nij. Prav pri tem moram reči, da smo letos priprave na ta festival začeli bolj pogloblje-no. Včasih je bila to bolj individualna akcija pokojnega Jožeta Stiha, mene in Andreja Zu-panca in še nekaterih, zdaj pa smo za to oblikovali organizacijski odbor, ki seje delà lotil zelo resno. Izoblikoval je nekakšen koncept in programsko zasnovo prireditve, tako da ne bo več posebnih t.i. »vaj v slogu«. Ko govorimo o letošnjem občinskem praznovanju, pa moram še posebej poudariti, da zdaj zaključujemo dve veliki, in za Trzin po-mernbni naložbi. Na eni strani gre za Jemče-vo ulico, ki se zdaj že kaže - kakor je nareje-no - da bo lepa ulica in da bo glede na prometni režim, ki bo vladal na njej, primerna za ta tip naselja, in upam, da jo bodo občani veseli in da bodo tudi pazili na njen izgled in da bodo spoštovali tudi prometni režim, ki naj bi na njej veljal. Druga velika naložba pa je širitev in posodobitev osnovne šole. Grad-bena delà so v njej že končana, zdaj prostore opremljajo. To je bil za našo občino res velik zalogaj, saj je, če pogledamo samo kvadraturo prizidkov, že ta takšna, kot če bi v kakšni občini gradili manjšo šolo. V sklopu trzin-skega praznovanja bomo tako imeli tudi dve slavnostní otvoritvi.
Ko smo že pri osnovni šoli, izvedeli smo, da gradnja ni bila ves čas na ustrezni ka-kovostni ravni. Pred časom sta se namreč kar z dveh sten podrli oblogi keramičnih ploščic, slišali pa smo tudi, da se v novih prizidkih žc pojavljajo razpoke in to še zlasti na tlaku. Kako je bilo z nadzorom kakovosti gradbenih posegov? Najprej moram reči, da občina, kot investitor, niti tlima usposobljenih gradbenih nadzorni-
kov in da to tudi ni bilo v njeni pristojnosti. Za težave, ki ste jih omenili, vemo. Za inženiring in vođenje naložbe smo sklonili pogodbo s podjetjem, ki je specializi-rano za te vrste objektov. Žal je bilo to podjetje, glede na to, da so v državi pov-sod prešli na devetletno šolanje, preobre-menjeno, in smo morali na občini porabi-ti kar veliko časa in energije, da smo tako rekoč spodbujali to podjetje, daje organizacijsko in tudi drugače korektno vse skupaj vodilo. To podjetje je izbralo projektante, ki pa. kot seje izkazalo, niso pov-sod dovolj kakovostno in pravočasno opravili svojega delà. Prihajaloje do različnih zapletov in težav, saj so morali izva-jalci posameznih del tudi čakati, da so projektanti pripravili náčrte za izvedbo. V stiski s časom je prišlo tudi do nekaterih napak, ampak takšne stvari se dogaja-jo tudi pri vseh drugih večjih projektih. F.na od takih napak je bila tudi ta, da so ploščicc položili na neustrezno podlago. To se da rešiti in so že řešili. Pravzaprav je kar srečno naključje, da seje to zgodilo že zdaj, ko se vse da še hitro rešiti in popraviti. Bolj nerodno bi bilo, če bi se to zgodilo kasneje, ko bi bil objekt že v uporabi. Moram pa tudi poudariti, da od-pravljanjc napak ne gre na naš račun in da bo tudi kasneje za objekt Še določeno obdobje veljala garancija, in bodo izva-jalci dolžni takšne pomanjkljivosti za-stonj popraviti.
Kar se pa tiče razpok, pa so mi pojasnili, da gre za razpoke med spoji starih in novih delov. Sola je po tlorisu zelo velika. Sprva smo načrtovali, da bomo nove prostore pridobili z nadgradnjo, vendar seje kasneje izkazalo, da to ni mogoče, in smo morali nove prostore dograditi s prizidki. Območje Trzina je, kar se tiče tal, precej živahno. To veni tudi iz lastnih izkušenj iz Mlak. Do posedanja prihaja tudi na območju šole in še zlasti pri novogradnji, zato je bilo že v naprej pred viđeno, da bo ob stikih starih in novih poslopij prihaja-lo do razpok. Gre pravzaprav za to, kako bi to nekako prikrili. Če gre pri novem delu za milimetrske premikc, to samo po sebi ne pomeni dosti, če pa gre za dolge stene, pa se lahko pokažejo razpoke. Če pogledamo na kvadraturo obcli šolskih delov, to kar se dogaja, pravzaprav ni veliko. Zdaj gre pravzaprav za to, kako po-sledice teh premikov sanirati.
Ampak če se tako rekoč podreta dve steni, to ni tako malo.
Steni se ništa podrli, odpadla je obloga iz keramičnih ploščic. To pa seveda ne op-
ravičuje projektantov in ne nadzora nad kakovostjo del. Se enkrat poudarjam, da je nadzor nad tamkajšnjimi deli stroko-ven. Občina niti ne more in tudi ne srne nadzirati delà. Pred kratkim so inšpektor-ji opravili strokovni nadzor del -tehnični pregled. Moram reči, da večjih napak pri tem niso odkrili. Tište manjše napake, ki so jih ugotovili, morajo zdaj odpraviti, vendar pa je šel tehnični prevzem obeh prizidkov sorazmerno gladko »skozi«. Ne pri vzhodnem in ne pri zahodnem pri-zidku niso odkrili takšnih pomanjkljivos-ti, da bi bili potrebni dodatni pregledi.
Ob šoli so zdaj tudi končno začeli pos-pravljati oz. urejati okolico. Nekateri občani nas opozarjajo, da je sorazmerno blizu šole plinohram za utekočinje-ni propan butan. Zdaj, ko smo v Trzinu dobili zemeljski plin, nas bralci, predvsem tišti, ki imajo otroke v šoli, sprašujejo, če vemo, ali bo tista cisterna s priključki še naprej ostala na tis-tem městu, to je v neposredni blizini šole, ali pa jo bodo odstranili. Kakor vem, ravno zdaj potekajo pogovori med Petrolom in oskrbovalci s propan butanom o odstranitvi cisterne. Tista cisterna je do zdaj omogočala Interini, daje oskrbovala bližnje bloke v T3 in tudi osnovno šolo s plinom. Že od vsega začetka so vcdeli, da jo bodo morali umakniti, ko bo v naselju zemeljski plin.
Napovedali ste, da boste v aprilu sklepali pogodbe z lastniki zemljišč ob Mengeški cesti za odkup zemljišč ali služ-nostne pravice tam, kjer naj bi uredili pločnik. Kako poteka sklepanje teh pogodb?
Pogodbe bomo začeli sklepati, kojih bomo lahko. Ko berem Odsev, večkrat vidim, daje najbolj pametno, da ne postavljamo nobenih rokov, ker takoj pravite, da zamujamo. Teh pogodb ne moremo začeti sklepati, dokler niso končani geodetski postopki. Ti pa niso dokončani, ker se ljudje ne strinjajo z ugotovljenimi mejami. Da bi začeli odkupovati zemljiš-ča ali začeli sklepati služnostne pogodbe, je treba natančno ugotoviti, kje so meje, nato je treba ob soglasju lastnikov zem-Ijišče, ki bi ga potřebovali za ureditev pločnika, odmeriti kot nove parcele, šele nato ga lahko odkupimo. Če tega ne bi storili, bi bilo, kot da gradimo na celi parceli. V času tega postopka se nam do-gaja, da se lastnik najprej ne strinja z ugotovljeno mejo. Če lastnik izmere ne želi podpisati, je treba narediti elaborat, nato ga pokličejo na geodetsko upravo, kjer skušajo najprej ustno doseči sporazum, če se ne strinja in ne pride na pogovor, je potrebno počakati 30 dni, da lastnik v tem času lahko oporeka izmeri po sodni poti. Če tega roka ne izkoristi, potem začne geodetska uprava meje, ki jih
je izmeril geodet, jemati za sprejete. Lastnik pa se še potem lahko ne strinja. Vse stvari se lahko zavlečejo tudi po pol leta in več. Problem je v tem, da so v preteklosti, ko so širili cesto, to enostavno razširili čez parcele mejašev, pri tem pa se lastništvo parcel niti ni spremenilo. Zdaj moramo to upoštevati in ljudje preprosto niso pripravljeni kar tako »žrtvovati«, če tako rečem, svoje zemlje. V drugih delih Trzina, na primer v coni ali v Mlakah, takšnih problemov ne bi imeli, saj je ob cestah tam še vseeno zadosti širok pas občinske zemlje.
Koliko ljudi pa konkretno nasprotuje podpisu pogodb ob Mengeški cesti? Natančno ne vem, ker se s tištim pločnikom ukvarja moj namestnik g. Kolene, in jaz stvar samo spremljam, kolikor pa vem, imamo takš-ne probleme s sedmimi ali osmimi lastniki. Drugi problem pa je Geodetska uprava. Ta pokriva zdaj pet občin in v vseh se ubadajo s podobnimi težavami, tako da moramo večkrat kar čakati, da pridemo na vrsto. Tudi to dodatno zavlačuje postopke za začetek ure-janja pločnikov.
Letos bi morali sestaviti dolgoročni načrt razvoja občine oziroma strategijo razvoja. Bralci nas sprašujejo, kdaj boste v razpra-vo o tem vključili širšo javnost? Zdaj imamo pripravljen program dejavnosti, ki jih bomo s tem v zvezi izpeljali. Med drugim bomo na to temo pripravili obsežnejšo anketo. Določene stvari pa že tečejo. Med drugim bomo v kratkem izbrali ponudnika za oblikovanje programa varstva okolja, prav zdaj pa izbiramo tudi izvajalca predloga dol-goročnega plana, tako da lahko rečem, da dejavnosti na tem področju tečejo. Anketo občani lahko pričakujejo še v maju.
Med predvolilno kampanjo ste napovedo-vali, da boste redno pripravljali zbore krajanov, zdaj pa jih praktično ni.
Saj bodo, prav pri oblikovanju strategije občine bomo pripravili srečanja. Zbor krajanov se običajno pripravi na določeno temo. O ob-činskih odlokih je najbrž nesmiselno razprav-
Ijati na takšnih zborovanjih. Kar se tiče priprave dolgoročne strategije občine, pa se izplača. Pripravili bomo celo vrsto sre-čanj z občani. Postopek sprejema strategije predvideva javno obravnavo, zato bomo z njo zajeli vsa področja, od varstva okolja, komunalno ureditev, nove na-ložbe, dolgoročni načrt tako ali tako.
April je mesec čistilnih akcij. Občinska akcija je po splošni oceni dobro uspela zanima pa me, koliko imate na občini nadzora nad bolj oddaljenimi deli občine, na primer na jugovzhodu občine. Od posestva Pšata proti Dobravi se v zadnjem času razraščajo številna gno-jišča. S posestva vozijo gnoj kamorkoli se jim zljubi, tako da se bodo tišti, ki bodo ob občinskem prazniku želeli po mejah občine, nekaj časa morali prebijati čez gnojišča in mimo mlakuž gnojnice, na delu tamkajšnje goščave pa so neznanci začeli odlagati odpadke, avto-mobilske gume, plastiko in druge odpadke, tako da vse skupaj izgleda kot pomanjšano dobsko odlagališče. Tam so tudi odsluženi avtomobili. Občina tlima nikogar, ki bi to sistematično pregledoval. Tudi sam grem včasih na oglede in vidim različne nepravilnosti, ki jih potem skušamo odpraviti, najprej z opozorili. Lani smo tako imeli kar tri več-je akcije čiščenja, čeprav ne ravno na tis-tem delu, ampak v gozdu med Mlakami in cono. Tam ni šio zgolj za onesnaževan-je okolja, ampak za kar velike posege v gozd, tudi podiranje dreves, tam pa seje pojavila tudi rabljena oprema iz dveh, treh stanovanj. Enostavno ne razumem nekoga, ki naloži na prikolico izrabljene stroje in jih odpelje v gozd, pa čeprav bi to lahko odpeljal na uradno odlagališče. Tišti predel, ki ga omenjate, bomo pa vsekakor pregledali in na to opozorili pristojne, Prodnik, in mogoče pristojne na posestvu Pšata.
Miro Štebe
_7
trzinski hlapcijerneji
oùsbv
V Odsevu smo že nekajkrat pisali o težavah, kl jih Imajo prebivalcl objekta s hlšno številko Motnica 1 v industrijski coni, kl mu največkrat rečejo kar graščina. Tokrat smo se pogovarjali z enlm od stanovalcev oz. lastnlkom enega od stanovanj v zloglasni stavbl, Jožefom Vilhelmom Cofom, kl v zadnjem času skuša tudi širši javnosti pojasniti, kako Je do zapleta prišlo in s kakšniml problemi se njegovi stanovale! spopadajo. Pravzaprav je njegova zgodba zelo podobna zgodbam drugih kupčev 55 stanovanj v graščinl, le da Jože, kot ga kličejo prijatelji, zdaj mogoče bolj zagrizeno kot drugi opozarja na nevzdržnost njihovega položaja: oblskuje sestanke občinsklh teles, poziva novinarje In na različne druge načine skuša dosečl posluh za njihovo kalvarijo. iože, ki je član odbora stanovalcev graščine, s svojim romanjem od vrat do vrat in iskanjem pravice zase in za svoje sostanovalce res že spominja na Can-karjevega hlapca Jerneja.
»Razočaran sem nad to državo. Veselil sem se samostojne slovenske države in sem pričakoval, verjel, da bomo imeli urejen, pravni sistem, zdaj pa vidim, da ni tako. Krivdo za vse skupaj hočejo enostavno prevaliti kar na nas, čeprav smo mi žrtve in nismo storili nič nezakonitega, samo zaupali smo, da v tej državi le vlada pravni red. V našem primeru so zatajili lastnik oz. investitor te graščine, upravna enota, inšpektorji, sodišča, notarji, občina ... Še najbolj sem začuđen nad neučinko-vitostjo sodišča. Zakaj s svojimi odiočit-vami ni seznanjalo Upravne enote, Davč-ne uprave, inšpektorjev, Občine? Zakaj njihovih sklepov ni nihče spoštoval? Kje so bili takrat inšpektorji in drugi, ki bi morali spoštovati zakonitost in pravni red?«
Kot drugi stanovalci graščine je tudi Jože kupil stanovanje v dobri veri, daje vse tako, kot mora biti.
»Prej sem že imel stanovanje v Trzinu, v Mlakah, zato sem bil nekako navezan na ta kraj. Kasneje sem nekaj časa živel na Viču, ko pa sem v časopisju videi oglas, da prodajajo stanovanja v tej stavbi, sem se aprila leta 1997 odločil za nakup. Stanovanja niso bila nič cenejša kot podobna stanovanja v Ljubljani, kot nam zdaj hočejo nekateri podtakniti. Takrat je bila cena kvadratnega metra stanovanja v tem poslopju - kar lahko dokažem - 236.000 SIT, kar ni nič ceneje, kot so bile cene v Ljubljani. Meni se je zdela lokacija primerna, Predvsem pa mi je ustrezala kvadratura stanovanja, ki je bila nekoliko manjša, kot jo je bilo mogoče dobiti drugje. Podobno kot večina drugih sem bil prepričan, daje s po-nudbo vse v redu, saj je stanovanje prodajala nepremičnin-ska agencija. Ta agencija me Je Pnpeljaia do lastnika Igorja •VJavca in z njim sem nato
»nÎT"' P°6odbo 0 nákupu. Pogodbo je sam nato overil tako Pn notaiju kot na Davčni up-
ravi. Meni seje vse zdelo normalno, in sem verjel, daje vse zakonito. Pravzaprav ni bilo vzrokov, da v to ne bi verjel.« Tudi vsi drugi kupci stanovanj v graščini imajo pri notarjih overovljene kupoprodajne pogodbe. Večino teh pogodb je overovil notar Boris Lepša, ki je postal znan predvsem po svoji vlogi pri aferah Zbiljski gaj in Orion, vendar ni bil edini. Med drugim je pogodbe overjal celo notar iz Kopra. Po podpisu pogodb so kupci na davčni upravi plačevali dávek na promet z nepremičninami. Uslužbenci uprave ob tem niso nikomur namignili, da je pri nakupu kaj narobe. Vse seje zdelo, daje v najlepšem redu. Ker gre pri kupcih v večini primerov za ljudi, ki do takrat niso imeli po-sebnega pravnega znanja, saj so imeli druge poklice in izobrazbe, je povsem normalno, da so verjeli, daje z nakupi vse v redu. Zaupali so v korektnost in nadzor »strokovnja-kov« s tega področja. Plačali so notarjem po-trditev pogodb in verjeli, da ti ne bodo spre-jemali denarja za dvomljive posle. To naj bi bili usposobljeni strokovnjaki, ki naj bi s svojim podpisom in žigom ter s tem, ko so za to zaračunali nemajhne zneske, v skladu z zakoni potrjevali, da so pogodbe veljavne. Res ne bi pričakovali, da so morali do notarjev samo zato, da so ti pobrali denar. Pri tem pa naj za to, kot seje pokazalo zdaj, ne bi nosili nobene odgovornosti ali obveznosti. Notarje so v naš pravni red uvedli, kot so takrat zatr-jevali, da bi olajšali in skrajšali nekatere bi-
rokratske postopke in hkrati zaščitili kupce.
»Pred podpisom pogodbe sem v začetku aprila v zemljiški knjigi preverjal, ali je stanovanje, ki ga kupujem, obremenjeno s kakšno hipoteko ali drugo obremenitvi-jo, pa takrat obremenitev ni bilo. Kasneje sem izvedel, da ni bilo obremenjeno od 12. marca do 14. aprila. Ko sem izplačal predplačilo, pa je že veljala sodna prepo-ved odtujitve ali prodaje objekta, vendar za to nisem vedel, te prepovedi, pa koje že veljala, ni upoštevala tudi davčna uprava. Potemtakem bi moral, če bi hotel, kot kupec, vedeti za to obremenitev, tako rekoč vsak dan preverjati v zemljiški knjigi, kar pa je nemogoče pričakovati.« Jože je izvedel, daje nekaj narobe, podobno kot drugi stanovalci, koje hotel svojo lastnino vpisati v zemljiško knjigo. Šele takrat so se počasi začeli zavedati, da sta zakonca Rijavec z njimi igrala umazano igro. Nekaj časa so še verjeli, da se ne morejo vpisati, ker objekt nima uporabnega dovoljenja, saj še ni bil dokončan, šele kasneje pa so od trzinskih občinskih predstavnikov izvedeli, da naj bi pri objektu šio za črno gradnjo, saj v industrijski coni ne bi smelo biti takšnega stanovanjskega objekta. Kupcem stanovanj seje šele takrat začelo svitati, v kako nezavidljivem položaju so. Izvedeli so, daje investitor leta 1988 dobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo motela. Med gradnjo mu je ver-jetno zmanjkalo denarja, zato seje odločil za spremembo namembnosti objekta, kar je leta 1996 tudi dosegel. Upravna enota je pristala na spremembo gradbene-ga dovoljenja, tako da so poslovne apart-maje, ki naj bi jih uredili v objektu, preimenovali v stanovanjske. Za Upravno enoto ta sprememba pomeni, da so objekt spremenili v stanovanjski, medtem ko na Občini menijo, da to ne drži, saj zazidalni načrt za tisto območje ne predvideva stanovanjske gradnje. Za Občino je objekt kot blok črna gradnja, na Upravni enoti pa trdijo, da s tako opredeljeno spremembo namembnosti ni nič narobe in da gre zdaj za objekt s stano-vanjskimi apartmaji. Zakonca Rijavec sta po tem, ko sta dosegla vprašljivo spremembo namembnosti, začela še istega leta prodajati stanovanja na vzhodni strani objekta. Kupcem sta razlagala, da svojega nakupa ne morejo vpisati v zemljiško knjigo ker objekt še nima uporabnega dovoljenja, ker še ni dokončan.
Novim stanovalcem seje razlaga zdela sprejemljiva, saj so lahko prijavljali graš-čino kot město svojega stalnega prebiva-lišča. Da so jih uradno registrirali kot občane naše občine, so morali priložiti kupoprodajne pogodbe, za katere seje zdelo, da z njimi ni nič narobe. Naslednje leto pa so prvič ukrepali grad-beni inšpektorji. Ugotovili so namreč, da je investitor zvišal mansardo in s tem omogočil izrabo strehe za ureditev dodatnih stanovanj. Ker kršitve v določenem roku ni odpravil, so inšpektorji decembra 1997 izdali odločbo o ustavitvi gradnje. 14. aprila 1997 pa so v zemljiško knjigo vpisali tudi prvo plombo o prepovedi od-tujitve ali obremenitve tamkajšnje nepre-mičnine. V naslednjih mesecih so se plombe kopičile, zakonca Rijavec pa sta še naprej vneto prodajala stanovanja. Potenciálním kupcem sta zatrjevala, da objekt ni sodno obremenjen in stajim kazala celo nekakšna potrdila o tem. V delu objekta so kupci dobili nekončana stanovanja in so jih morali dokončati kar sami, če so se želeli vseliti. Vse več je bilo tudi stisk s parkirnimi prostori, kupcem pa se
SPÚMLADANSKO ČIŠĆENJE
(nadaljevanje s 3. strani)
morali priznati, da je med nami še kar nekaj takšnih ljudi, ki jim le ni mar za čas in trud za druge in za skupno dobro. Nekate-ri vseeno čutijo, daje prav, da kaj storijo tudi za naš skupni Trzin in prijetnejše življenje v njem.
Na občnem zboru enega od trzinskih društev smo pred kratkim poslušali polemiko o nagrajevanju takšnega delà za skupno dobro. Verjetno tišti, ki takšne stvari poč-no. ne bodo nikoli povsem poplaćani za svoj trud, nekatere bodo celo prezrli ob po-deljevanju nagrad, a vseeno je zaradi takšnih ljudi življenje lepše. So nekateri, ki znajo iz vsake svoje kretnje potegniti denár, so pa tudi taki, ki se razdajajo in raz-dajajo, pa za to skoraj nič ne dobijo. V gmotnem smislu verjetno res ne morejo pokazati kaj dosti, vseeno pa je veliko vredna tudi zavest, da si nekaj dobrega naredi! za vse. Prav bi bilo, da bi ta občutek spoznali tudi tišti, ki mislijo le nase in na svoj ograjcni vrtičck. Ko bomo Ijudjc po-zabili na »planke«, ki jih postavljamo ok-rog sebe, bo verjetno tudi usoda našega modrega planeta manj problematična, kot
ured"ik $ m
je počasi začela odstirati prava resnica. Juni-ja 2000 so se odločili, da bodo skušali pravico zase iskati po sodni poti. Skupaj so pois-kali svojega pravnega zastopnika, odvetnika Borisa Grobelnika. Objekt je v tistem času upravljal g. Rijavec, ki je od stanovalcev po-biral tudi denár za elektriko in druge komunalne storitve. Šele čez čas so ugotovili, daje le pobiral denar, plačeval pa ni. Grozilo je, da bodo objektu izklopili elektriko, vendar so stanovalci to preprečili tako, da so ponovno poravnali vse obveznosti in si uredili individualni přiklop. Za upravljalca objekta so iz-brali podjetje Corex. Koje to šlo v stečaj, je upravljanje objekta prevzelo podjetje Var-nost, kasneje pa Čistoča. Zadnje stanovanje sta Rijavca prodala v letu 2002, stanovalci pa so podali sodbo proti za-koncem Rijavec. Kasneje so se tožbe nada-Ijevale, vendar stanovalci niso dosegli zadoš-čenja. Sodišče je razpisalo dražbe objekta, kar je skregano z logiko, saj objekt, ki nima gradbenega dovoljenja, ne bi smel na dražbo. Dražbe niso uspele, zadnja, ki je bila napove-dana za letošnji februar, je bila odložena do takrat, ko bodo nesporno ugotovili lastninska razmerja oziroma delež, do katerega bo dopustila izvršba.
Kupci stanovanj si želijo, da bi dosegli legalizacijo stanovanj, vendar bi za to morali naj-prej doseči spremembo zazidalnega načrta cone. Razmere se vedno bolj zapletajo, zato so prebivalci gražčine vse bolj nezadovoljni. Pred kratkim so se odločili za zamenjavo odvetnika, kako naprej, pa ne vedo. Obračajo se na medije in na vseh koncih iščejo pomoč, vendar razen nekaj simpatij ne dosegajo po-sebnega napredka. Njihov problem so obrav-navali že celo v parlamentu, vendar so si vsi enotni, da gre za žrtve sistema. Sistema, ki dovoljuje goljuflje brezvestnih predrznežev, neučinkovit pravni sistem pa je pri tem nemo-čen. Nekaj zadoščenja so imeli, ko so slišali, da so zoper notarja Lepšo uvedli disciplinski postopek, zdaj ko je vse bolj jasno, da bo njegov primer verjetno zastaral, pa imajo še en razlog več za nezadovoljstvo. Ozirajo se za pomoč na Občino, vendar ne kaže, da bodo s te strani deležni kaj več kot pomilovanja.
Miro Štebe
PRVOMAJSKA PRAZXOVAWA
Ob vstopu v Evropsko unijo v Trzinu ne bo posebne prireditve, saj so na Občini ocenili, da bo ob tem dogodku po vsej Sloveniji in tudi v naši neposredni bližini toliko proslav, da ni smiselno pripravljati še eno skromno prieditev, ki bi ljudi razdvojila glede možnosti, da se drugje udeležijo bolj atraktivnih proslav ali pa da ostanejo doma.
30. aprila - zvečer prvomajsko kresovanje, ogranizator Smučarsko društvo Trzin.
REGIJA PRILOŽWOSTI
Podjetna regija, v kateri se združuje 8 občin severovzhodno od Ljubljane, to je Kamnik, Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče, Komenda, Vodice in Trzin, skuša vse bolj enotno nastopati tudi pri predstavljanju svoje turistične ponudbe. Med drugim so letos izdali kar nekaj turističnih prospektov in drugega propagandnega gradiva, še zlasti pa moramo omeniti zgibanko Koledar prireditev 2004. V njem so zbrani osnovni podatki za 29 vidnej-ših prireditev na območju regije, ki se ponaša tudi s sloganom Regija prilož-nosti. Že na naslovnici Trzinci med posnetki posameznih prireditev lahko naštejemo kar štiri prizore s trzinskih prireditev: Florjanove nedelje, folk-lornega festivala, kolesarske dirke in pohoda po mejah občine. Omenjene štiri prireditve so tudi podrobneje predstavljene na naslednjih straneh zgibanke. Lahko rečemo, daje Trzin med osrnimi občinami s tem kar dobro zastopan, čeprav pogrešamo tudi omembo prireditev v sklopu festivala Trzinska pomlad.
Zgibanka je zelo dobrodošla, saj bo s svojimi podatki prav gotovo komu dala idejo, kako popestriti konec tedna. lahko pa obišče tudi katero od sosed-njih občin in si ogleda, kako se znajo zabavati pri sosedih. Podjetna regija pa je izdala tudi letak s predlogom za enodnevni izlet po ob-činah - z izjemo Vodic, ki so združene v Podjetni regiji. Letak, ki ga krasi-jo občinski grbi sedmih občin, skozi katere vodi pot, ki jo piedlagajo, izletnikom priporoča za izhodiščno točko Kamnik. Po ogledu nekaterih tamkaj-šnjih zanimivosti naj bi se gostje od-peljali na ogled zanimivosti Komende in nato Mengša. Od gradu Jablje, ki ga ponujajo zgolj kot možnost, pred-lagajo pot po naši občini mimo kužne-ga znamenja do Centra družbenih dejavnosti Ivana Hribarja. nato ogled trzinske cerkve in obisk industri jske cone. Od tam bi izletnike popeljali proti Domžalam in nato naprej do Moravč in Lukovice. Predlog za izlet je zanimiv, čeprav bi se dalo vmes ogledati še marsikaj. Mogoče ne bi bilo slabo, će bi izdali še več takšnih programov, ki bi zajeli še druge zanimivosti, čeprav bi se morali v Trzinu kar potruditi, da bi lahko obiskovalcem pokazali še kaj dosti več.
MŠ
ŠPORTNI PARK RAZKRIVA SVOJE TEMELJE
Pomladni dnevi so prebudili tudi gradbcne stroje, ki so zahrumeli na območju, kjer se bo v prihodnje bohotil trzinski športni park. Delavci so očistili kar precejšnje območje, stroji pa so razkrili ne-drje bodočega parka. Ker gre za območje, ki je bilo včasih moč-virno, je treba še posebej pažljivo poskrbeti za podlago bodočih športnih površin. Predstavniki občine zatrjujejo, da bo prva faza ureditve parka zdaj, koje za njimi večina birokratskih postopkov, hitro stekla, in bo park kmalu lahko sprejel prve ljubitelje rekreacije.
malo skeptični glede prometnega režima, ki naj bi veljal na njej. Enostavno niso prepričani, da bodo vozniki po njej res vozili po-časneje. Ampak kakor koli že, vsi so veseli, da bo cesta navse-zadnje spet primerna za promet, pa čeprav počasnejši. Veseli pa so tudi, da so hkrati z urejanjem cestišča poskrbeli za posodobi-tev infrastrukturnih vodov, ki tečejo pod cesto, da so zamenjali tamkajšnje salonitne vodovodne cevi in da bo ulica končno dobila cestno razsvetljavo, kot se za ta del naselja spodobi. Kljub ne-katerim dvomljivcem bo obnovljena cesta predana svojemu na-menu ob občinskcm prazniku.
MENJAVA PODZEMNIH VENTILOV
Na več mesti h v Trzinu Ijudje v zadnjem času opažajo delavce z gradbeno mehanizacijo, kako razkopavajo tam, kjer naj bi bile plinovodne napeljave. Ker pogosto ob tem začne zaudarjati po plinu, so se marsikje Ijudje prestrašeno začeli izpraševati, če ni
JEMČEVA CESTA DOBIVA SVOJO
KONČNO PODOBO
Jamčeva, pardon, Jemčeva cesta po vseh dolgotrajnih usklajevan-jih, načrtovanjih, prerekanjih in barantanjih le dobiva podobo, ka-kršno so ji določili projektanti. Nekateri stanovalci ob njej so
vanju živih meja, okrasnega grmičevja in sadnega drevja. Kupi zbranih vej so bili, kot že prejšnja leta, spet veliki in številni občani, ki jim lep urejen videz našega kraja nekaj pomeni, so občin sko potezo spet pozdravili z odobravanjem. Žal pa spet opažamo da se po obronkih gozda in na nekaterih drugih, že tradicionalnih divjih odlagališčih odpadkov kopičijo gore smeti in tudi zelo veliko obrezanih vej in drugih rastlinskih delov. Nekaterim lenoban se enostavno ne ljubi potruditi do skupnega urejenega odlagališ-ča. Ni jim mar, da takšna odlagališča kar vabijo druge nemarne-že, da tudi oni priložijo še svojo nesnago. Eni bi zaradi svoje nemarnosti očitno najraje živeli sredi gnojišča.
plin kje začel uhajati iz plinovoda ali če je prišlo do kakšne okva-re. Delavci so nam povedali, da ni nič tako tragičnega, da le za-menjujejo podzemne ventile. Vseeno pa bi bilo prav, če bi pristojni prebivalce prej opozorili na to, da ne bi bilo pretiranega strahu in skrbi.
Na podlagi 4. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (Ur. list RS, št. 96/02 in 22/04) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92, 13/93, 60/95, 14/ 96-odločba US, 67/97-odločba US, 66/00, 70/00, I l/03-sklep US, 73/ 03-odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4 volilne enote
VOL1ŠČE 4. 11.901 - KONFERENČNA SOBA OBČINE DOMŽALE,
Ljubljanska cesta 69, Domžale
Predčasno glasovanje.
Republika Slovenija
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 4. VOLILNE ENOTE 11. volilnega okraja
Številka : 00800-5/2004 Datum: 9.04.2004
MOST PRI TRZINKI JE ŽE LEPŠI
Pred nekaj meseci je naš fotograf Jože pisal o mostu pred gostiš-čem Trzinka, ki je grdo propadal in nikakor ni bil v ponos naši občini in še zlasti ne tištim, ki so zanj odgovorni. Čeprav niso vsi naklonjeno gledali na Jožetove kritike, je most zdaj le dobil »injekcijo« in pristojni so že začeli urejati njegov izgled. Tokrat so si zaslužili priznanje, čeprav prihaja malo z zamudo.
SKLEP
O DOLOČ1TVI VOL1ŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo dne 13. junija 2004.
VOLIŠČE 4.11.16- OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I
Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Habatova ulica vsa, razen št. 20, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica. Ljubljanska cesta št.: I, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10. 11. 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, I3e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Zahribom št. : 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, lib, 11c, 12, 12a. 12b, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20,22, 26, 28 in 30.
VOLIŠČE 4.11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II
Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Cankarjeva ulica, Habatova ulica št. 20, Kidričeva ulica št. 10 in 12, Košakova ulica št. I in 2, Ljubljanska cesta št.: 15, 16, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št.: 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Najasi, Onger št.: 5,15,17, Partizanska ulica St.: I, 6, 8, 10, U, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona. Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št.: 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št.: 1, la, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančiče-va ulica.
ZBIRALIŠČ ZA OBREZANO VEJEVJE NI DOVOLJ
Tudi letos je občina poskrbela za prostore, kjer so občani lahko odlagali vejevje, ki se jim je nabralo ob spomladanskem obrezo-
VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III
Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Bcrgantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 10 in 12, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št.: 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica. Ljubljanska cesta št.: 17, 19, 19a, 21,23, 25, 26, 27, 28, 29, 30,31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 43, 44, 46, 48, 49, 50, 51 in 52a, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št.: 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.
RUSKA RULETA senadauuje
NA MENGEŠKI CESTI NMUMUUJt
MOZNI ROK IZGRADNJE POVEZOVALKE ŽELODNIK-
MENmš°w@m€iB kw mwmm€E mm& mmmšA
Pogovor z županom Občine Mengeš mag. Tomažem Stebetom
Prometni problemi v Mengšu, predvsem na Slovenski cesti, so podobni kot v Trzinu na Mengeški cesti. Skozi kraj se dnevno vali okoli 22.000 motornih vozil, promet pa se še povečuje. Izgradnja obvoz-nice se smatra kot najustreznejša rešitev.
Država odlaga urejanje Mengeške ceste v Trzinu (semaforji, prehodi za pešcc) s tr-
Še pomníte bralci?
Hodnik ob Mengeški cesti
V krátkém naj bi bila Mengeška cesia varnejša za peace. Připravili so že vse polrebno za ureditev hodnika - ta zajcma pločnik, robnike, bankine in odluke za vodo, od poslopja siare šolc do Jan bara Ko bo to narejeno, naj bi takoj nadaljevaii s hodnikom vse do konca Trona. Gre pravzaprav za star dolg. sredstva za to su bila namenjena že
Folo: Mojca
v občinskem proračunu za lansko lelo, izvajalci pa bi morali delà končali do 30. junija Gre za kar kratek rok, zato bodo morali izvajalci krepko zasukati rokave Če bo vse po srefi, Trzincem ne bo treba dolgo preklinjali zaradi zastojev in ovir v promelu zaradi del na cesti Hodnik pa bo nekoliko spremenil os ceste in jo tuđi main zožil Skozi Trzin bo Ireba v prihodnje vozili počasneje
Označili so parkirna mesta pred sedežem KS
so naše krilike in ludi številne opazke nezadovoljnih krajanov le prinesle sadové Pre-
ditvijo, da bo v krátkém, v par letih, zgrajena povezovalka Želodnik-Mengeš-Vodice, in bo potem promet skozi Trzin bistveno manjši. Za februarsko številko Mengšana (glasilo občine Mengeš) je poslanka v državnem zboru za naše območje Cveta Zalokar Oražem po-vedala, da se izgradnja povezovalke (zaradi zaostankov iz preteklih let) prestavlja v leto 2013.
Glede navedenega smo županu mag. Tomažu Štebetu postavili naslednji vprašanji:
Kakšni so možní oz. realni roki začetka gradnje mengeške obvoznice? Kakšne so vaše informacije o roku izgradnje povezovalke?
Občine Domžale, Mengeš in v delu trase Lukovica čakamo na sprejem uredbe o lokacij-skem náčrtu in spremembi prostorskega plana že skoraj dve leti. "Kasnitve" so taktične, ker mora po sprejemu projekt v izvedbo v štirih letih in zaradi priprave in sprejemanja novega nacionalnega programa izgradnje AC (avto cest). Sedaj je sprejet, toda po treh ted-nih še vedno ni uradno objavljen. Po podatkih, ki so meni dostopni, je povezovalka Želodnik-Mengeš-Vodice z obvoznico Mengeš v nacionalnem programu izgradnje AC v planu od leta 2008 naprej z dokončan-jem do Vodic v letu 2013. Obvoznica Mengeš je v sklopu gradnje prvega odseka od Že-lodnika do Mengša s pričetkom (dinamike)
izgradnje v letu 2008. Po tem plánu je za leti 2008 in 2009 predvidenih 8 milijard SIT (vir Poročevalec DZ RS, 16.02. 2004) in ne v letu 2013. Gospa Zalokar-jeva za »Mengšana« ni navedla pravega podatka za mengeško obvoznico, pač pa rok dokončanja drugega delà povezovalke od Mengša do Vodic! Ministrstvu za promet sem postavil zah-tevo po prednostni izvedbi obvoznice v letu 2006. Poslanka Cveta Zalokar Oražem je obljubila, da se bo za mengeško obvoznico zavzemala. Upam, da bodo tej podpori sledili tudi drugi (tudi v Mengšu) oz. upam, da to ni le zaradi predvolilnega časa.
ZAKLJUČKI:
Začetek gradnje mengeške obvoznice je v planu za leto 2008, morda že prej.
Začetek gradnje povezovalke Zelod-nik-Mengeš-Vodice je predviđen v letu 2008, izgradnja pa v letu 2013.
Povezovalka torej ne bo zgrajena v par letih, zato se ne more več odlagati urejanja Mengeške ceste v Trzinu.
Stane Mesar
Odsev, april 1997
Po poteh dediščine - projekt se nadaljuje
V Ljubljani je bilo 2. aprila 2004 srečanje predstavnikov slovenskih občin, ki so vključe-ne v projektno območje razvojnih programov podeželja. Sklicalo gaje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Prisotni so bili tudi predstavniki izvajalskih organizacij. V našem primeru, ko gre za projekt "Po poteh dediščine". Center za razvoj Litija.
Za naveden projekt - o vsebini smo v več številkah Odseva že pisali - smo le uspeli na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in nam bodo zagotovljena ustrezna sredstva iz naslova "podpor kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2003 in 2004" - torej za razvojni program podeželja. To pomeni nadaljevanje aktivnosti na skupnem projektu "Po poteh dediščine" za območje občin Savske ravni in Posavskega hribovja, kamor je med 13 občin vključena tudi obćina Trzin. Strokovna služba Centra za razvoj Litija je že pripravljena za nadaljevanje nalog na projektu, vključene občine pa naj bi do jeseni sprejele ustrezne sklepe in za projekt rezervirale del proračunskih sredstev.
Jožica Valenčak
PRIPRAVE OBCANOV NA ZEMELJSKI PLIN V TRZINU - IV
UVOD
V	prejšnji šlevilki Odseva smo obravnavali: OBSTOJEČO PLINSKO INSTALACIJO V OBJEKT!H * DE!.A NA OBSTOJEČ! PLINSKI INSTALACIJI * P RIP OROČILA OBČANOM ZA ZMANJŠANJE STROŠKOV.
Kol smo že navajali v prejšnjih številkah, ugotavljamo, da je v Sloveniji (pri čemer slanje v Trzinu ni izjema) veliko preveč leh-nićno neprimernih in varnoslno vprašljivih dimnikov. Razlogov je več, med drugim navedenemu slanju bolnije hiler razvoj ogrevalne tehnike, tako zahtevam sodobnih ogrevalnih naprav klasični zidani oziroma samotni dimniki pravi I oma ne ustrezajo več Menimo, da je izvedba dimovodnih naprav lako pomembna za varnost občanov. da tej temi posvečamo več prostora Zato vam v nadaljevanju predstavljamo osnove, ki omogočajo varno in tehnično sprejemljivo gradnjo naprav za odvod pro-duktov zgorevanja. V tem članku obravnavamo osnovno delitev dimnikov in njihovo delovanje.
V	naslednji šlevilki pa se bomo posvetili tehničnim navodilom in kako v praksi prislopimo k izvedbi naprav.
Občanom predlagamo, da se za izvedbo dimovodnih naprav v vsakem primem obrnete na pooblaščene izvajalce, saj je poleg tehničnih zahtev potrebno upoštevati ludi zakonodajo (zakon o gradnji, zakon o opravljanju dimnikarske službe, ild...). Ce ho pričuioče gradivo dodalo te kamenček k uspešni in varni izvedbi vaših dimnikov. ie naš namen dosežen.
NAJNUJNEJŠE, KAR MORAMO VEDETI O DIMNIKU
Ne glede na uporabljeno vrsto goriva ali kurišča zgorevajoče gorivo poleg sproščanja toplote za ogrevanje ustvarja stranske produkte zgorevanja. To so dimni plini, ki vsebujejo zdravju škodljive primesi, vodne pare, trdne dclce v različni sestavi glede na uporabljeno vrsto goriva.
Zato je prva in osnovna naloga dimovodnega sistema, da odvede dimne pline iz kurišča na prosto daleč od bivalnih prostorov, čim vamejše in čim manj obremenjujoče za okolico. Poleg navedenega ima dimovodni sistem še drugo, na videz manj očitno, pa zato nič manj pomembno nalogo, to je zagotovi-ti potreben podpih (tok svežega zraka) skozi kurišče. Ta tok sve-žega zraka zagotavlja potrebno količino zraka za nemoten proces oksidacije (gorenje).
V	principu lahko rečemo, daje dimnik klasične kurilne naprave pravzaprav "motor" procesa gorenja. Vlek dimnika je posle-dica razlike specifične gostote (vzgona) zraka v dimniku in njegovi okolici, zato potrebujemo za zagotavljanje podpiha primer-no ogrct dimnik oziroma dovolj tople dimne pline.
Podpih, vlek ali podtlak v dimniku mora biti večji od vseh tlačnih uporov (izgub) na poti zgorevalnega zraka skozi kurišče, skozi dimovod, vse
^Pdrnnkc d° "J^g3 izstopa skozi
zgornjo točko-
ustje dimnika,
da proces izgo-
revanje ne
zamre.
Omenjene naloge mora dimnik opraviti na načine, ki so varni z vidikov: požarne varnosti in sanitarne varnosti.
Požarna varnost pomeni, daje tuljava dimnika vstavljena v požarni jašek izvedbe, ki zagotavlja, da:
•	se ob morebitnem vžigu saj ali katranskih oblog v dimniku ogenj ne more razširiti v stavbo,
•	se ob morebitnem požaru v stavbi ogenj skozi dimniški jašek ne more širiti po stavbi.
Sanitarna varnost pa pomeni, daje tuljava dimnika vstavljena v jašek takšne izvedbe, da:
•	dimni plini ne morejo izhajati v prostore, ki dimnik obdajajo,
•	ustje dimnika pa mora biti nameščeno nad okni, vrati oziroma odprtinami zgradbe tako, da se dimni plini ne morejo širiti v bivalne prostore.
cfinopoi
ytorg
skica 2: primernc izvedbe požarno-sanitarnih jaškov
Izjemno pomembno za varnost dimnika je, daje le-ta izveden in nameščen tako, daje omogočeno predpisano redno čišćenje in opravljanje pooblaščene dimnikarske službe. V ta namen mora biti dimnik opremljen s čistilnimi vratci, njegov priključek pa s kontrolními odprtinami, merilnimi mesti itd... Kadar ima dimnik skupno višino večjo od 8 m, moramo predvi-deti dodatna kontrolna vratca. Pravilna in nepravilna razporedit-ev čistilnih vrate oziroma kontrolne odprtine je prikazana na naslednji skici.
"W*
ir
skica 3
F3
DA
skica I
IZVEDBE DIMNIKOV
Za izvedbo dimnikov oziroma tuljav se uporabljajo različni ma-teriali.
Pri opečnih dimnikih (klasična trda goriva) je njegov jašek hkra-ti dimna tuljava (enoslojni dimnik).
Tuljave iz keramike, šamota, nerjavnegajekla in plastičnih mas pa vstavljamo v dimniške jaške iz drugih ognjevamih materia-lov, praviloma so dvo ali troslojne izvedbe.
Izjema so montažni kovinski troslojni dimniki, katere praviloma postavljamo na zunanjih delih zgradb. Ti so postavljeni brez dodatnega požarnega jaška.
O IZBORU MATERIALA TlILJAVE
Tuljave različnih proizvajalcev so iz različnih materialov. Verjetno je primeren razmislek ta, ki kronološko upošteva razvoj kurilnih naprav in razvoj dimovodnih tuljav.
Danes uporabljeni materiali so: šamot, keramika, nerjavna plo-čevina ter specialna plastika.
Samotne tuliave so najstarejše. Pomenijo pravo izbiro, ko obra-tujejo v povezavi s kotli na premog, drva ali starejšimi oljnimi (visokotemperaturnimi) kotli. Pri nizkotemperaturnih kotlih so manj primerne predvsem zaradi neodpornosti na kondenzat. Na količino kondenzata vpliva relativno velika masa elementov tuljave in s tem v povezavi (pre) dolg čas, potreben za ogrevanje takšne tuljave na temperaturo, večjo od rosišča.
Keramične tuljave so po lastnostih nekje med šamotnimi in tu-Ijavami iz nerjavne pločevine. Imajo manjšo temperaturno upornost kot šamotne in zato krajši čas segrevanja, hkrati pa slabšo mehansko odpornost.
V primerjavi s tuljavami iz nerjavne pločevine imajo večjo odpornost na mehansko čišćenje in večjo maso ter temperaturno odpornost.
Keramične tuljave so neobčutijive na kondenzat in kisline. Ob-ratujejo lahko v zvezi s kotli na drva, oljnimi in plinskimi kotli stare in novejše izdelave kakor tudi s kondenzacijskimi kotli. Gre vsekakor za zanimiv material, vendar ni prav razširjen.
Tuliave iz nerjavne pločevine se zelo dobro izkažejo pri sodobnih nizkotemperaturnih kotlih na olje ali plin, tako pri novograd-njah in predvsem pri sanacijah, kjer drugi materiali ne pridejo v poštev zaradi višje cene izvedbe.
Imajo majhno temperaturno upornost ter kratek čas segrevanja na delovno temperaturo.
Te tuljave so odporné na kondenzat, do določene mere tudi na kisline in visoke temperature, in so občutljive le na grobe posc-ge čišćenja, kar pa v primeru vzdrževanja pooblaščene dimni-karske službe ne pride do izraza.
Tuliave iz specialne plastike se uporabljajo pri najsodobnejših kondezacijskih kotlih tako za novogradnje kot sanacije. Vedeti pa moramo, da gre v uporabi teh modernih naprav za nižji temperaturni sistem, kar pomeni, daje pred instaliranjem le-teh potrebno preveriti moć obstoječih grelnih teles.
Eden od trendov razvoja kurilnih naprav je zmaniševanie temperature dimnih plinov, zato moramo pri sodobnih kotlih - predvsem nizkotemperaturnih - izbrati tuliavo. ki se bo na delovno temperaturo segrela kar naihitreje in ne bo občutljiva za agresivno atmosfero.
KAJ ŠE VPLIVA NA DEL O VA NJE DIMNI KA Glavni dejavniki, ki vplivajo, so:
Višina dimnika * presek dimnika * moć priključenega kotla * uporabljeno gorivo * izvedba v ali zunaj stavbě * oblika, dolži-na horizontalnega delà dimovodne naprave * izolacija.
Praktično je većina dejavnikov določenih z arhitektonsko-grad-beno zasnovo-izvedbo objekta. Ostajajo nam še spremenljivke, kot sta:
'zolacija in presek dimne tuljave, s katerima lahko vplivamo na v'ek dimnika ter količino kondenzata.
DIMENZIONIRA NJE - IZ RA ČUN DIMNIKA
-L^sgga povedanepa lahko zaključimo, da je pri dimnikih izra-
-ďiLBreseka tuliav eden od pomembneiših deiavnikov. ki zaeo-
tavlia varno in pravilno delovanie dimnika. posledično pa tudi kuri Ine naprave.
Dimenzioniranje vsebuie:
Tlačno kontrolo * temperaturno kontrolo * kontrolo minimalne hitrosti * kontrolo maksimalne višine *
Še bolje pa je. da je dimenzioniranje del celostnega projekta, ki upošteva še:
•	ukrepe za požarno varnost dimovodnih naprav
•	ukrepe za sanitarno varnost dimovodnih naprav
•	potrdilo o kakovosti dimnika
•	izvedbo in materiale dimniškega priključka.
OS NO VNI NA ČINI DE LOVA NJA DIMNI KO V
DIMNIK ZA OBRATOVANJE V PODTLAKU - SUHI D1MN1K
Dimnik, zidan iz opeke, šamotnih zidakov, šamotnih cevi ali iz cevi-tuljave iz plemenite nerjavne pločevine lahko zadovolji zah-teve kurilne naprave (vlek), če je pravilno dimenzioniran (presek dimnika glede na vrsto kurilne naprave, njeno moč, uporabljeno gorivo-energent in višino dimnika) in pravilno izveden (varnost). Za trajnost in varnost suhega dimnika (statika, izhajanje dimnih plinov) je pomembno, daje le-ta dimenzioniran tako, da ne priha-ja do kondenzacije, zato takšen dimnik imenujemo suhi dimnik.
skica 4: možne izvedbe suhega dimnika
DIMNIK ZA OBRATOVANJE V PODTLAKU - MOKRI DIMNIK
Danes močno poudarjamo izkoristek energentov - goriva zaradi ekonomije (cene goriva) in ekologije (varovanje okolja). Ena od osnovnih zahtev za sodobne kotle - peči je čim boljši izkoristek. Čim več toplote, proizvedene z izgorevanjem goriva, želimo ohraniti v bivalnih prostorih. Posledičnoje čedaljc manj toplote na razpolago za ogrevanje dimne tuljave. Tu pa naletimo na jedro problema: manjša se vlek, hkrati se na hladne stene tuljave nabira vlaga. Pravimo, da dimnik kondenzira.
Kondenzira pa lahko tudi dimnik, ki je priključen na kotel (peč) z relativno visoko temperaturo izstopnega dima, pa je zaradi njegove višine ali izbranega materiala masa dimnika tako velika, da
Občani naj POŠILJAJO VPRAŠANJA in ŽELJE PRAVOČASNO NA:
•	ITZinženirins C.A.Bilenca 68. 1000 Ljubljana (lahko na dopisnici ali v pismu);
•	po faksu na FAX/TEL (01) 51 99 033 (kratko sporočilo lahko pustite na tel. tajnici;
•	lahko pokličete po tel. (041)636 977
skica 5: možne izvedbe vlažnega dimnika	iTZinženirine
RAZBITI PODHOD V T-3
Kar nekaj časa so nas Ijudje opozarjali, da naj le pošljemo našega fotografa, da bo poslikal, kaj so naredili objestni mulci v centru T-3. Paglavci so namreč ugotovili, da so marmorne plošče, ki krasijo fasado blo-kov v T-3 oziroma centru Trzina, nekoliko odmaknje-ne od podlage. Če se kdo s silo zažene v sredino takšne plošče, ta poči. Razumemo, da se naredi nekomu nerod-nost in razbije takšno ploš-čo, če pa jih začne sistematično uničevati, je pa to že kriminal in pobalinstvo naj-hujše vrste. Zakaj je treba delati škodo drugim? Ali so nočni huligani zdaj v svojih očeh kaj več vredni? V očeh večine drugih krajanov so vredni Ic pomilovanja. Pra-vijo, da vedo, kdo so krivci, kako pa bodo ali so ukrepali pristojni, paje vprašanje, ki verjetno zanima tudi druge občane Trzina.
od neke višinske točke dimnika dalje temperatura tuljave ne pre-seže meje kondenzacije.
V takem primeru moramo izbrati material tuljave, ki je odporen na kondenzat. Urediti pa moramo odvod kondenzata ter po potrebi zagotoviti zadostno prezračevanje medprostora (prostor med dimniškim jaškom in tuljavo).
SUHI ALI MOKRI D1MN1K - OBRATOVANJE V NAD-
TLAKU
Danes se vse več uporabljajo kotli, pri katerih vlek dimnika na-domesti ventilator, vgrajen v kotlu-peči (prisilni vlek). To nam omogoči izbiro dimnikov manjšega potrebnega premera, ki ga običajno poda proizvajalec kotla, ki hkrati poda tudi največjo
v II i	dovoljeno višino. Takšen dimnik - odvod-
nik dimnih plinov pa deluje v nadtlaku, zato se bistveno poveča zahteva po těsnosti dimnika oziroma točneje těsnost spojev dimnika.
Uporaba tovrstnih kotlov - peči je danes v Evropi najpogostejša. Primerna je pri izvedbi etažnih ogrevanj (pogost primer pri nas v Trzinu), kjer ni klasične posebne kotlovnice tudi iz razloga, ker je praviloma dovod zraka iz zunanjosti neodvisno od bivalnih prostorov. Ta rešitev je dandanes nujna, saj se sodobna okna ponašajo z izjemno tesnostjo, posledica tega paje pre-majhen dovod zraka za zgorevanja skozi takšna okna.
čistilna akcija
SY a lepo sončno soboto, 3. aprila, smo prebivalci in člani društev čistili Trzin. Že pred tem je Občina organizirala odvoz kosovnih odpadkov, nevarnih predmetov, in kot vsako leto dolo-ćila lokacije za zbiranje odrezanega vejevja. Čistilo nas je 120. Ob zaključku, na malici, ki jo je naša občina organizirala v Ok-repčevalnici Bor, smo strnili vtise, zapisali pripombe in predloge, in sicer: da se naslednje leto tudi organizacijsko bolje pripravimo, prvočasno določimo zbirna mesta, pokrijemo vse črne lise, se opremimo še z nekaterimi tehničnimi priponiočki, kot so palice za natikanje smeti ipd. Že sedaj pa predlagamo lastnikom bajerja in drugih mokrišč, da najhitreje ponovimo akcijo in ta mokrišča očistimo, opozorimo občino na spomladansko čiščenje peska na vseh cestah in ulicah v Trzinu /ob parkirišču Mercator najbrž še ni bila počiščena/, na občinske zeleniće in travné površine, ki se med letom ne kosijo, opozorimo prebivalce, ki imajo domove ob Pšati in drugih potokih, da skrbijo za nabrežine in tja ne odlagajo odpadkov, najbolje pa, da čistilne akcije organiziramo večkrat letno. V gozdu je še vedno odlagališče najrazličnejših materialov, tudi zasilni prostori se najdejo, seveda pa tudi kupi steklenic in podobnega. Precej odpadkov je bilo v zaledju postajališč. In spet in spet opozorimo na vzgojo otrok, od vrtca, šole, mladine. Izgovori, da so v Trzinu gradbišča in z njimi povezani odpadki, bodo kmalu iz trte zviti.
Da ne bomo delali krivice številnim prebivalcem Trzina, ki ne skrbijo le za izgled in urejenost lastnega doma, temveč tudi javnih in drugih površin, vendar se vseobčinske akcije niso udeležili, naj zapišem tudi njihova razmišljanja. Z nekaterimi sem v teh dneh poklepetala. Zvonka in Rudi sta rekla, da se dnevno spreha-
jata po gozdu in imata s seboj vedno vrcčke za odpadke. Tudi pasje, saj vodita s seboj svojega štirinožca. Pa kaj pomaga, ko pa je toliko pasjih odpadkov po stezah, tudi tistih, ki vodijo do šole in vrtcev. Tišti, ki imamo pse in psičke, moramo razmisliti, ali je prav, da " nesnago" puščamo drugim. Alije prav, da imamo pse na vrvici, ko gremo s svojega dvorišča, potem jih spustimo po stezah, travnikih in njivah. V Turistično društvo dobivamo stalne klice in opozorila. Tudi taka, da se sprehajalci, posebno otroci, prastrašijo spuščenih psov. Naj lastnike na to vendarle opozorimo. In obvestila, daje na poljih spet kup odpadkov, daje razde-jan rožni nasad in podobno, da sta pač Občina in Turistično društvo poklicana skrbeti za okolje. Pa opozorila, da so žive meje ob cestah previsoke, ogrožen je promet in podobno. In predlogi, da naj o tej problematiki še več pišemo v Odsevu, da uvedemo v občini posebno telefonsko številko, poseben nabiralnik za opozorila, predloge.,.In pobude, da se uredi pešpot ob Pšati od Ljubljanske ceste do Habatove.
Gospod Ciril, ki je aktiven v skupini za prometno varnejšo Men-geško cesto, pravi, da je varnost tudi del urejenosti kraja. Alije prav, daje tabla Trzin na mengeški upadnici preko 100 m po-maknjega v kraj, da pred tem ni nobene označbe o hitrosti. Koje vendar v vseh naseljih hitrost omejena na 50 km. Številni kažejo na Jemčevo cesto, ki bo v kratkem najlepše ureje-na cesta v Trzinu, pa prebivalci premalo skrbijo za urejenost do-mačij. Pa na zanemarjeno okolico mostov, kjer grmovje in trava preraščata kupe odpadkov. In predlagajo, da se na primer most čez Pšato na Habatovi cesti po možnosti preuredi v polkrožni, kar bi bilo za izgled in seveda varnost primerneje. Pa na zanemarjeno okolico takozvane mlekame. Stopnice, ki s Cankarjeve vodijo na
i à
Ulico Kamniškega bataljona, je treba obnoviti. Za čiščenje redno skrbi gospa Sonja.
Dnevno videvam gospoda Bojana na postajališču ob Mengeški cesti, ki vzorno skrbi za njegov izgled. Tudi zelenića ob Pizzeriji da Mattia je urejena vse leto, prav tako številne ob lokalih v obrtno-industrijski coni.
Največji problem v kraju je mirujoči promet, parkirišča. Med temi izstopa tudi okolica cerkve sv. Florijana, ki je naš najveći kulturni spomenik, pa nima poštenega parkirišča in temu primerno urejene okolice.
Za vsa obcestna znamenja v Trzinu skrbijo naši občani. So primerno urejena, vendar opozarjajo na njihovo obnovo. ..
Skrbna roka občana Janeza se še kako pozna pri izgledu okolice Centra družbenih dejavnosti Ivana Hribarja. Pravi, da delo opravlja z veseljem.
Mnogo jih je šc med nami, ki prostovoljno marsikaj postorijo za lepše okolje.
V kratkem bodo rože na zelenicah, mostovih in ob spomenikih spet zacvetele. Moramo priznati, da seje predvsem tu naš odnos do lepega okolja spremenil. Vandalskih razdejanj je vse manj...
Trzin je tudi letos vkljućen v tekmovanje manjših krajev, ki ga vodi Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor RS, lokalno pa TD Trzin. Kako borno ocenjeni in kako se borno doma počutili mi sami, je odvisno predvsem od nas samih in našega odnosa do okolja.
Jožica Valenčak
NEUGLEDNI PAVILJON IN NJEGOVA OKOLICA
Ena od najbolj motečih točk pri sedanji podobi Trzina je paviljon v bližini objekta, v katerem je okrepčevalnica Barca, in njegova okolica. Paviljon je bil sicer dobro zamišljen, čeprav so nekateri še vedno prepričani, daje šio za črno gradnjo. Paviljona niso nikoli povsem dokončali, v njem in njegovi okolici pa seje nabralo veliko nesnage, neporabljencga materiala, odpadkov in smeti. Postal je cna najbolj motečih točk v centru Trzina, vendar lastni-kov očitno ne moti. Na turističnem društvu večkrat dobivajo na-mige, da naj končno že kdo kaj ukrene, vendar je to precej nepri-jetna in tudi zamerljiva naloga, kot je rekla predsednica turistič-nega društva. Značilno za vse takšne neugledne točke je, da tja začno prilagati svojo svinjarijo tudi drugi. Kdo naj prvi vrže kamen?
En služabnik, dve vedri vode v hiši; dva služabnika, eno vedro vode v hiši; trije služabniki, nobenega vedra vode v hiši.
VELIKONOCNA DELAVNICA
Društvo prijateljev mladine je v sodelovanju s Turističnim društvom pred cvetno nedeljo v prostorih osnovne šole pripravilo veli-konočno delavnico, na kateri so udeleženci pod vodstvom mentorice Brede Podbevšek krasili velikonočně pirhe in izdelovali druge okraske. Predstavili so jim tudi izdelavo velikonočnih butaric, vezenje prtičkov in še druge običaje, povezane z največjim kršćanskim praznikom.
Kltajski
predstavitev trzina na sejmu počitnice 2004
Na nekdaj uglednem sejmu Alpe Adria, kjer seje kar trio obis-kovalcev /veliko tudi zaradi dobrot slovenskih gostincev in kmetij ter vinarjev/, sedaj sejmu Počitnice, tisto torkovo dopold-ne, 23. marca, ni bilo čutiti pravega sejemskega vzdušja. Kdo bo na mrzel, deževen in snežen dan mislil na poletne počitnice? Kljub temu smo se odpravili v Ljubljano, že zaradi tega, ker se je tam predstavljala naša občina, pa tudi nekateri prijatelji in znanci iz turističnih kmetij, kjer se upokojenci na svojih izletih ustavljamo, so nas vabili.
V hali A je bila turistična ponudba Hrvaške, od zaledja do Jadranske obale z otoki, zares opazna in bogata predvsem s promo-cijskim gradivom. Bolj kot prejšnja leta so varčevali pri ponudbi svojih dobrot. Turistično ponudbo so predstavile še druge države bivše Jugoslavije, Španije, Malte, Avstrije....
Med slovenskimi turističnimi organizacijami in združenji v manj-šem prostoru hale A smo se ustavili pri paviljonu PODJETNE REGIJE z imeni in slikami občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš in Trzin. Kot so nam povedali v mini infor-mativnem središču Podjetne regije, ki je bilo res dobro založeno s promocijskim gradivom, so se naštete občine že predstavile, ob 11. naj bi to storili Trzinci. Obiskali smo še tako imenovani paviljon Jurček, kjer nismo mogli obiti pokušine slovenskih vin in dobrot in se vrnili na predstavitev Trzina. Ze nadaleč smo jih videli, po živorumenih majicah in kapah z občinskim grbom, maji-cah turističnega društva in kozolčku s fotografijami Trzina. K rezbarjem, ki so svoje umetnine izdelovali kar pred pultom, seje vseskozi drenjala množica radovednežev. Menim, da so sklenili kar nekaj poznanstev in mnoge přivábili na ogled njihove razsta-ve v Trzinu. Kje se v Trzinu dobro je in spi, kam v galerijo, knjižnico, kraške jame... so nazorno prikazali člani turističnega podmladka OŠ Trzin. S seboj so namreč pripeljali del razstave, ki sojo pripravili v okviru festivala Turizmu pomaga lastna glava. Turistična promocija in ponudba je kot zelje brez mesa, če ni ponudbe dobrot in pijač. Za to sta poskrbeli Gostilna Narobe in Okrepčevalnica Barca. Kot smo videli, so se obiskovalci kar le-po zalagali tudi s prospekti, fotografijami, zemljevidi in drugim gradivom Trzina in Podjetne regije. Pa vendar, predstavitve našega kraja brez "Trzinke" ni. In tudi tokrat seje razlegala iz harmonike, ki jo je raztegoval Jure. Na Gospodarskem razstavišču smo se zadržali do poznega popoldneva. Ostali pa so vsi tišti, ki so predstavitev pripravili in morajo pozno zvečer, ko pade zastor, stvari spraviti na svoja mesta.
Franc Pavlič
ŠKOF GLAVAN BO BIRMAL V TRZINU
Datum birme 25 april se nepreklicno přibližuje. Mladi so že pošteno nemirni, ker je sedaj přišel čas, ko morajo zares pokazati svoje znanje. V tem času, do birme, bodo izprašani molitvice ter določeno snov iz kršćanske vere. Sedmi razred se ob tej misli kar malo kislo drži in tudi kar dostikrat pove kakšno pikro na račun znanja oziroma neznanja o veri. Vendar sem kot ena izmed animatork bir-manske skupine prepričana, da se bo vsem uspelo naučiti in da bodo iz župnikove pisarne odšli z zadovoljstvom in pikico znanja, ki jim bo morda kdaj prišla prav v življenju. Vendar priprava na birmo ni le učenje krščanskega nauka, je tudi izbira botra (da bo le čim bogatejši, mi pravijo birmanci), ki naj bi jim v težkih življenjskih trenutkih lahko pomagal ter jih podpíral v rasti vere. Prav tako imajo delo tudi starši, ki morajo pripraviti cerkev ter vse, kar sodi k organizaciji in ceremoniji svete birme.
V torek, 13 aprila, je birmance obiskal birmovalec škof Glavan, ki jih je pozdravil in jim dal poguma za nedeljo, ko bodo sprejeli dar svetega Duha, in jih nekoliko izprašal Po vsem tem bodo birmanci pripravljeni na zrelostni izpit, kateremu v Cerkvi pravimo sveta birma. Naj članek zaključim z željo, da bi bodoči birmanci tudi po birmi obiskovali cerkev ter kakorkoli pomagali mladim in starej-šim v veri.
Urša
trzin
RANA URA - ZLATA AU ZASPANA URA?
(Pc
o dolgi in hladni zimi, ki letos ni skoparila s snežno odejo, le počasi prihaja v deželo pomlad, ki jo vsi željno pričakujemo. To je čas novih začetkov, prebujanja novega življenja in čas připrav na prihajajočo poletno sezono. Opazimo lahko, da življenje nekoliko hitreje steče in so kljub pregovorni pomladni utrujenosti naši urniki nekoliko bolj natrpani.
lakoj po zaključku drugega ocenjevalnega obdobja se v šoli zač-nejo bolj intenzivne priprave na novo šolsko leto, ki se sicer začne šcle 1. septembra. Tudi na naši šoli so priprave na jesen že stekle. Najbrž ni potrebno ponavljati, da bo jeseni 2004 šolski prag prvič prestopila druga generacija devetletkarjev, v 7. razredu devetletke pa bodo nadaljevali šolanje letošnji petošolci. O šolski prenovi je zadnje čase kar nekaj polemik, vendar moj namen danes ni razpravljati o prednostih in slabostih devetletne osnovne šole, pač pa bi ponovno načela staro idejo o spremembi pričetka pouka za naše osnovnošolce. Pravzaprav ta článek objav-Ijamo na pobudo sveta staršev z dne 22. 3. 2004, ko so predlagali, naj se ponovno preuči možnost zamika pouka na kasnejšo uro. Ideja za nas šolnike ni nova, saj so prve ideje o kasnejšem pričet-ku pouka privrele na dan že pred nekaj leti. Približno ob tem času lansko leto smo o tem tudi bolj konkretno spregovorili na eni od delovnih konferenc. Odločitev, da bomo preučili, ali je možno s poukom pričeti kasneje, je dozorela na željo staršev učencev 7. razreda devetletke septembra 2003. Sama zasnova devetletnega šolanja, sistem izbirnih predmetov in nivojskega pouka zahteva drugačno organizacijo vzgojno-izobraževalnega delà kot doslej. Z organizacijskega vidika so posebej težavne ure, ko se izvajajo iz-birni predmeti, saj se morajo učenci razdeliti v več učnih skupin. To pomeni, da vsi učenci enega oddelka nimajo več enotnega ur-nika, pač pa imajo učenci individualne urnike, ki se lahko med seboj preccj razlikujejo. Predvsem to pomeni, da se morajo izbir-ni predmeti izvajati takrat, koje skupni del pouka že zaključen ali se še ni začel. Z drugimi besedami: učenci lahko začnejo s poukom že ob 7.10 zjutraj, lahko pa se zadnja učna ura po individual-nem urniku konča tudi nekaj po 14. uri.
Pri sestavljanju urnika smo se želeli zgodnjim uram izogniti, vendar to ni bilo v celoti mogoče, saj je več drugih dejavnikov, ki vplivajo na sestavo urnika (neprikladne delitve na skupine pri športni vzgoji, tehniki in tehnologiji in gospodinjstvu). V septembru 2003 smo izvedli anketo, v kateri smo povprašali starše, katera ura pričetka pouka bi jim najbolj ustrezala. Navedli smo tri možnosti, in sicer pričetek ob 8.00, 8.20 ali 8.30. Najprej bi rada opozorila na to, da smo dobili nazaj relativno malo število izpolnjenih anket, kar prikazuje spodnji grafikon. Na splošno opažamo boljši odziv staršev mlajših učencev, je pa tudi res, da lahko dvomimo o tem, ali vsi starejši učenci vestno predajajo staršem obvestila, ki jih na šoli namenjamo le-tem.
VRNJENE ANKETE
33%
67%
i m 1. - 4. razred s 5. - 8. razred
!_—1
Nadalje nas ni presenetil izid ankete v I. in II. vzgojno-izobraže-valnem obdobju (1.-4, razred). Večina staršev je za to, da ostane začetek pouka tako kot do sedaj, ob 8. uri. To je razumljivo, saj bi ob kasnejšem pričetku pouka otroci potřebovali tudi jutranje
varstvo. V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju so bili rezultati ankete dokaj izenaćeni, polcg tega pa je bilo, kot rečeno, vrnjenih zelo malo vprašalnikov.
PRIČETEK POUKA 1.-4.			
	RAZRED		
100 90	87		
			
70			
			
60 50 40 30 20			
			
			
			28
			16 |§H
			
10	-		
			
	8.00		8.20 8.30
PraĆETB< POUKA 5.-8. RAZRED
00 8.20 8.30
Ko smo zbrali vse podatke, smo dobili sliko, ki jo kaže spodnji grafikon. Glede na to, daje večina staršev, ki je anketo vrnila, iz-brala za optimalni začetek pouka 8. uro, smo idejo o kasnejšem pričetku pouka zavrnili.
Na omenjenem svetu staršev pa so predstavniki staršev to temo ponovno odprli in predlagali, da se pobuda o kasnejšem pričetku pouka vnovič prouči. Za to so se odločili predvsem zaradi tega, ker mnenja večine staršev starejših učencev nismo pridobili, in zato, ker starši mlajših učencev še ne čutijo problema zgodnjega pričetka pouka, saj njihovi otroci skoraj brez izjeme začenjajo s poukom ob 8. uri. Ko pa učenci pridejo v višje razrede, se dopol-nilni in dodatni pouki ter izbirni predmeti in izjemoma predmeti, pri katerih se oddelek deli na skupine, začnejo že ob 7.10. Predstavniki staršev in vodstva šole smo preučili več modelov kasnejšega pričetka pouka. Med drugimi smo razmišljati tudi o možnosti, da bi le učenci v III. vzgojno-izobraževalnem obdobju pričenjali ob 8.30. Žal smo morali to idejo opustiti, saj bi v tem primeru prišlo do neusklajenega »zvonjenja« za mlajše in starejše učence. To pomeni, da bi imeli mlajši učenci odmor, ko se lahko malo razgibljejo in sprostijo in bi s tem motili starejše učence, ki pa bi imeli še pouk, ko morajo biti zbrani in pozorni. Poleg tega
nekaj učiteljev iz III. vzgojno-izobraževainega obdobja poučuje v II., vzgojno-izobraževalnem obdobju. Če se šolske ure ne pričen-jajo enako, nastopijo velike težave pri sestavljanju urnika. Na koncu razprave smo mnenja, želje in argumente uskladili in sprejeli predlog, da bi učenci 1. in II. vzgojno-izobraževainega obdobja lahko pričeli s poukom ob 7.50, učenci III. vzgojno-izobraževainega obdobja pa ob 8.40. Tako bi bilo zvonjenje ter pričetki in konci šolskih ur za vse učence enaki in ne bi prihajalo do medsebojnega motenja pouka. Eventualne »predure« starejših učencev, katerim se tudi v prihodnje ne borno mogli izogniti, bi se na ta način pričele ob 7.50. Nadalje je svet staršev sprejel tudi sklep, da se pripravi informativno gradivo o kasnejšem pričetku pouka, v maju pa se anketa na to temo ponovi. Delavci šole si želimo čim več učinkovitejšega sodelovanja s starši in nenazadnje tudi razumevanja, da želimo delati dobro in v prid naših učencev. Zavedati pa seje treba, da v moderni pluralni družbi člověk ali organizacija nikoli ne more ustreči vsem, pa če si še tako prizadeva.
Pomoćnica ravnatelja
Vanja Vogrin
TUDI MI SMO BIU MLADI
V zadnji številki domžalskega občinskega glasila Slamnik je Ma-teja Kogel, ki je občasno pisala tudi za Odsev, objavila článek z naslovom Konec ciklusa Kišta. V njem sporoča, da v Trzinu zaradi nasprotovanja sosedov ne bo več med mladimi zelo priljubljenih mesečnih koncertov Kišta, ki jih je dvorana KUD-a Franca Kotarja gostila tri leta. Mateja, ki je zelo simpatično dekle in pri-zadevna mladinska aktivistka, z obžalovanjem vali krivdo za to na Trzince in sprašuje, če nismo bili tudi mi mladi in če smo po-zabili, kako smo Trzinci včasih hodili na plese v Domžale. Žal mi je, da so koncerte Kištc odpovedali, saj se zavcdam, da morajo mladi na svoje zabave, da se morajo družiti in da so koncerti ena tistih stvari, ki nekako sodijo k mladostniškim zabavam. Pred časom mi je prijateljica povedala, da naj bi na radiu HIT og-laševali koncerte v Trzinu tudi s sloganom, da je trzinska občina še edina, ki razume potrebe mladih.
Menim, da je ta slogan, če je bil točno tak, nisem uspel preveriti, zadel v črno. Ker poznam razmere, vem, da si na občini ves čas prizadevajo, da bi kako resili problematiko mladih. Menili smo, da so mladi s prostori za mladinski klub v Trzinu veliko pridobili in da so s tem na boljšem kot v marsikateri drugi občini. Prav tako je občina dopuščala koncerte Kište, saj so pristojni vedno govorili: »Naj se mladi zabavajo!« To ni bilo vsem všeč. Res lahko zapišem, da so se na uredništvo Odseva pogosto obraćali občani, ki jim druženje mladih in njihovi koncerti niso ustrezali. Tem I judem sem tudi jaz odgovarjal v slogu, kakršnega je ubrala Mateja, češ tudi mi smo bili mladi.
Ljudje pa so opozarjali. da je bilo včasih ob koncih tednov zvečer v Trzinu zelo živahno, da so mladi parkirali svoja vozila skoraj vse od gasilskega doma do lokala La Femme. Niso bili to le mladi in udeleženci koncertov v Kišti. Zelo dober je ob koncih tednov tudi obisk v lokalu La goja in v bližnji gostilni pri Narobetu. Ljudje so nas nagovarjali, da naj gremo slikat, kako nekateri par-kirajo svoje avtomobile kar po cestah vzdolž tamkajšnjih hiš, kar bi bilo lahko tudi nevarno, vendar je to v pristojnosti policije. Recimo, daje to še v mejah normale in da se morajo mladi tudi zabavati, v zadnjem obdobju pa so nas po koncertih Kište ljudje ob koncih tednov kar nekajkrat zapored klicali, da naj gremo slikat poslcdice nočnih zabav mladih. Nekajkrat zapored so bili pre-vrnjeni vsi smetnjaki, predvsem listi najtežji, ki jim ljudje pravi-jo, da so za pasje iztrebke. Zraven so se razposajeni mladci ne-malokrat spravili tudi na reklamne in druge table, na oglasne pa-noje, omarice za elektriko in druge komunalne naprave. Ne morem trditi, da so bili to ravno udeleženci koncertov Kištc, vendar mladi so si sprostilev in zabavo začeli vse bolj čudno razlagati. Res je, Mateja, tudi mi smo bili mladi in tudi mi smo ga lomili, včasih naredili kakšno norčijo, ampak škode pa nismo delali tako kot zdaj nekateri mladi noćni junaki. Mateja in njeni prijatelji, ki se trudijo, da bi mladim priskrbeli kar največ zabave in jim osmislili prosti čas, so že vredni pohvale, vendar morajo računati tudi na take, ki jim uidejo z vajeti. Nekako bi morali sami poskr-beti, da bi se udeleženci Kište in drugih mladinskih zabav obnašali tako, kot se spodobi, če priđeš nekam na obisk, pa čeprav na zabavo. Zakaj je treba dražiti gostitelje in preizkušati njihovo po-trpežljivost? Tudi tišti udeleženci mladinskih zabav, ki so doma v Trzinu, bi lahko bolj pazili na razmere na takih zabavah in obvla-dovali tište, ki se ne znajo zabavati, ne da bi delali škodo, budili ljudi in jih spravljali v jezo ali celo strah. Mateja bi se lahko vprašala, zakaj tudi v Domžalah ni več tovrst-nih zabav v središču mesta, zakaj so jim na občini dodelili prostore za Akumulator sorazmerno daleč od centra. Zakaj ni več mladinskih plesov po številnih krajih, kjer so nekoč bili. Mladi naj bodo tudi malo samokritični in presodijo: »To je zabava, to pa ni več. To je še dopustno, to pa ne sodi več v meje sprejemlji-vega.« Tudi če si mlad, to še ne pomeni, da morajo drugi kar tako prenašati tvoje revolucionarno razbijanje, pa čeprav pri tem ne gre več za rušenje gnile družbene ureditve starčev.
Miro Štebe
Mlajše deklice (5. razred 8-letke in 7. razred devetletke) so v le-tošnjem šolskem letu pokazale ogromen napredek pri igri košarke. Osvojile so 1. mesto na občinskem prvenstvu in 2. mesto na področnem prvenstvu ter se s tem uvrstile na državno prvenstvo med najboljših 32 ekip v Sloveniji. Za vse osvojene lovorike jim je župan občine Trzin pripravil kratek sprejem in pogostitev.
Tekniovalke:
Nataša Pire Klara Sršen Tima Keranovič Patricija Mušič
Nina Jerak Martina Jurak Urša Ceglar Kaja Smolnikar Jerca Bohnec Lana Čemohorski
Anja Močnik Anja Stuhec
Mentorica -trenerka: Nina Kozarič
novo vodstvo društva prijateljev mladine
y petek, 19.3 2004, je imelo Društvo prijateljev mladine v sejni sobi stare osnovne šole 4. redni - volilni letni Občni zbor.
Udeležili so se ga člani DPM, predstavni-ki društev in drugi povabljeni gostje.
Z uvodnimi besedami nas je pozdravila ga. Anica Mušič in po izvolitvi delovne-ga predsedstva seje naš občni zbor odvijal po dncvnem redu, ki seje začel s po-ročilom o delu društva v letu 2003. Čeprav že mnogi veste, daje naše društvo zelo aktivno, bom vseeno povzela oz. predstavila področje delovanja in aktivnosti našega društva.
V poletnih počitnicah smo otrokom omo-gočili kopanje na domžalskem kopališču in pa enotedenski tečaj tenisa in badmintona v Taubi centru. Oseinnajstim otrokom iz Trzina smo omogočili počitnice na Krku, ki sta jih pripravila ZPM in Zdravstvena skupnost Slovenije, naše društvo paje pomagalo pri organizaciji. Na prvi šolski dan smo obdarili kar 74 naših prvošolčkov, saj so, kot že veste, na osnovni šoli Trzin s šolskim letom 2003/2004 štirje prvi razredi. Obdarili smo jih s praktičnimi in bogatimi dařili, ki so jih prispevali Založba Izolit (gos-pod Zdravko Grginič), Mladinska knjiga (gospa Orehek Martina), ZPM, naše društvo pa je še pomagalo staršem pri stroških šolskih potrebščin. V tednu otroka smo z otroki poslikavali keramiko, ro-lali, odigrali nogometno tekmo in na koncu še organizirali skupaj s Planinskim društvom izlet na Slivnico.Tako v jesenskih kot v zimskih počitnicah smo poskr-
beli, da otroci niso brezglavo hodili po svetu, in smo jim pripravili v dopoldanskem času športne, računalniške in likovne delavnice. Pred novim letom pa že tradicionalno poskr-bimo, da si otroci lahko ogledajo gledališko predstavo; to leto so si ogledali Sneguljčico. Zelo dejavni smo tudi na področju bralne značke; na koncu šolskega leta najbolj uspeš-nim učencem omogočimo ogled gledališke predstave. Za otroke smo organizirali tudi preventivne delavnice v okviru Foruma mladih, kjer so si izbrali temo o nasilju. Zelo radi poskrbimo tudi za zabavo, saj vsa-ko leto v Trzinu organiziramo pustovanje. Letos smo sodelovali s številnimi sponzorji, tako da smo podarili kar šestnajst nagrad. Tudi z ostalimi društvi kar lepo sodelujemo, predvsem s turističnim, s katerim organiziramo kar nekaj enodnevnih likovnih delavnic, predvsem okrog praznikov, skupaj sodelujemo tudi na Florjanovem sejmu. Na novo pa smo se povezali tudi s kolesarsko sekcijo Fe-liks in Srečkom Frantarjem in združno organizirali kar tri družinska kolesarjenja. Ker se je akcija kar lepo přijela, bomo tudi letos na-daljevali z njo, tako da le spremljajte naša vabila, kajti pričeli bomo že kmalu in seveda ste vsi vabljeni. V okviru skrbi za družine organiziramo tudi družinsko smučanje na Cerknem.
Obenem pa moram omeniti enega izmed naših večjih projektov, ki poteka skozi celo leto, in to je šola za starše. Kljub temu da organiziramo delavnice s priznanimi strokovnjaki, so naše delavnice kar premalo obiska-ne. Ob tem se nam poraja vprašanje, ali v našem kraju starši nimajo problemov z otroki ali pa so teme nezanimive. Čeprav seje prav na našem občnem zboru oglasil naš župan
Tone Peršak in nam vsem v razmislek in v vednost izpostavil problem najstnikov, predvsem dvanajst in trinajstletnikov v naši občini. Zato, dragi starši, sodelujte z nami, pišite ali predlagajte nam teme, o katerih bi radi izvedeli kaj več, mi pa vam obljubljamo, da se bomo potrudili in vam pomagali tako, da bomo še naprej ohranjali našo šolo za starše.
Ne bi rada, da bi to sprejeli kot neko hvalisanje, koliko akcij in dejavnosti smo organizirali, kajti povedati vam moram, da v našem društvu večinoma delamo prostovoljno in v dobrobit otrokom in družinám, zato si želimo čim več sodelo-vanja z vami in novih idej. In ker je letos prav leto družine, se bomo potrudili, da bomo organizirali še več akcij oz. dejavnosti, pri katerih bo sodelovala vsa družina.
Občni zbor seje nadaljeval še s poročili nadzornega odbora, častnega razsodišča. Ker paje bilo tudi volilno leto, smo letos tudi dobili novo predsednico društva, nove člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Seveda do velikih sprememb ni prišlo, omenila bi pa samo to, daje nova predsednica postala Mateja Chvatal.
Še nekaj vrstic bi popisala, da se zahvalim naši dosedanji predsednici ge. Anici Mušič, ki je to društvo postavila »na noge« in ga zelo uspešno tudi vodila. Da pa da ne bo pomote, Ani je še vedno članica našega društva, in upam, da nam bo s prav takim veseljem še naprej pomagala. Zahvalila bi se tudi vsem našim sponzor-jem, brez katerih marsikatera akcija ne bi uspela, in si želimo v bodoče še sodelo-vanja z njimi, in pa nekaterim društvom iz Trzina, predvsem gasilskemu društvu, kolesarski sekciji Feliks, turističnemu društvu in pa planinskemu društvu.
Za konec bi napisala samo še to, daje občni zbor potěkal v zelo prijetnem vzdušju, kar nekaj novih idej smo dobili in upam, da se bodo tudi uresničile.
Za DPM
Petra Kociper
ŠPORTNA ZNAČKA TRZINA
Na vprašanja nekaterih Trzincev od-govarjamo: Že v kratkem lahko priča-kujete objavljen razpored vseh aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru Športne značke Trzina.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE
^ SREČEN OTROK VTRZINU
Kljub vsem zakonom, programom, učnim nacrtom, ućnim sredstvom, računalnikom in sveto-valcem pravo življenjsko šolo še vedno sestav-Ijajo učitelji, starší in naša okolica. Vedno, ne glede na čas in prostor! Otroci so polje, ki bo obrodilo, kar bomo sejali Vse priložnosti so v naših rokah Ker ima Društvo prijateljev mladine le nekaj rok in par glav, prosimo za pomoć pri setvi starše in prebivalce Trzina. Poleg izobraževanja, poučevanja in truda za doseganja čim boljšega uspeha moramo veliko pozornosti namenjati vzgoji in izrabi otrokovega prostega časa. Prvo, kar moramo upoštevati pri vzgoji, je dějstvo, da moramo imeli v mislili troje: osebnost otroka, okolje, iz kalerega izhaja, in duh časa. v katerem živimo Osebnost otroka je vedno skupek razlić-nih vplivov, to je dednih, družinskih in socialnih, poleg pa obstaja še en del. ki ga vsakdo od nas nosi v sebi in ki odloča, kako bomo vse danosti v življenju uporabili Naloga nas, odraslih, učiteljev in staršev je, da omogočimo otroku pot k zavesti, kako pomemben je ravno ta de! njegove nolranjosti, zaradi njega samega, ker bo sam največ pripomogel k svoji sreči ali nesreći.
Zaradi tega ođpiramo v Odsevu rubriko SREČEN OTROK V TRZINU. Pozivamo starše, strarejše občane in vse občane Trzina, naj sodelujejo v naši novi rubriki.
Rubrika bo v začetku pokrivala dve področji:
1.	STROKOVNA POMOČ OTROKOM IN STARŠEM
pomoć on okom pri učenju
•	predavanja za olroke in starše o vzgoji, prehrani, problema! iki odvisnosti..
organiziranje različnih delavnic
V tej rubriki naprošamo vse. ki dehijejo ali so delovali na področju izobraževanja (upokojene učitelje) in vodijo delavnice, naj se nam javijo. Z vašo pomočjo bomo pomagali otrokom pri učenju, na delavnicah in predavanjih, staršem pa pomagali odgovoriti na marsikatero vprašanje, ki jih leži.
2.	PROBLEMA TIKA OBČA NO V
Na tem področju bomo iskali odgovore na vaša vprašanja: moteče zadrževanje otrok v soseski
•	sprejemali predloge občanov, kako naj naši otroci korist-neje izrabijo svoj prosti čas
Kontaktna oseba: po pošli na naslov: DPM- Trzin, Mengeška 9, TRZIN oz. na elektronski naslov: riatasa.vlacJ^ka aini\ net.
'jatasq.ylatiik'àsiiil. nv!
KJER NI ODMEVOV, JE TIŠINA TAKO STRAŠNA KOT TISTA TĚŽKOST, ZARADI KATERE V SANJAH NE MOREMO ZBEŽATI.
Nataša Gladek, DPM
Turistično društvo Tržiti
Vabimo občanke in občane Trzina. da se vključijo v dejavnost turističnega društva Trzin. Prijavnice so na voljo v Centru družbenih de-javnosti Ivana Hribarja, Ljubljanska 12 f. in sicer v času dežurstva (ponedeljek, sreda, četrtek. petek od 8.30 do 13.00 in od 14.30 do 19.00, ter torek od 8.30 do 13.00 ure).
Clani lahko poravnate ludi članarino za leto 2004. ki znaša 1000 SIT za odrasle in 100 SIT za otroke in mladino Telefonska številka Centra Ivana Hribarja je 01 564 47 30
Joži Valcnčak
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE
NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE LOGOTIPA
Namen na tečaja
Izdelava logotipa Društva prijateljev mladine TRZIN (v nada-Ijevanju DPM Trzin)
Vsehina natečaja
I. Idejni predlog (risbica) logotipa DPM Trzin
Predlog (risbica) naj vsebuje naslednje elemente: oblikovana na formatu A4 v barvni ali črnobeli tehniki ' CD zapis z datotekami logotipa ali znaka-logolipa -NI POGOJUI
Pogoji za udeleicnce
Natečaja se lahko udeležijo vsi prebivalei občine Trzin, ki do roka oddaje ne smejo biti starejši od 16 let. Na nalečaju ne smejo sodelovati člani ocenjevalne komisije (kot avtorji ali menlorji) in njihovi ožji družinski člani Vsak avtor lahko odda le en natećajni projekt, ludi v primeru, če sodeluje pri skupinski oddaji (razred, skupina v vrtcu).
Roki
Oddaja predloga je možna osebno pri ge. Ani Mušič (Osnovna šola Trzin) ali po pošti na naslov DPM Trzin, Mengeška 9, Trzin, naj kasneje do 31.8.2004. Ob predlogu naj bodo še naslednji podatki. ime in priimek natečajnika naslov natečajnika
telefon, na kalerega je dosegljiv on ali njegovi starši
Vprašanja lahko oddajate na: lumisa ".ki(luk':i.iiiiii-..u n vse do 15. avgusta 2004.
Ocenjevanje
Kriteriji ocenjevanja:
ustrezna sporočilnosl oz. simbolika glede na dejavnost
in pomen DPM
estetska vrednost
izvirnost oziroma razpoznavnost
uporabnosl
Ocenjevalna komisija:
• Renata Bedene, prof, likovne vzgoje Majda Ipavec, član DPM Jane Mušič, član DPM
Komisija bo objavila rezultate v lednu otroka, to je v mesecu oktobru 2004.
Natečajne rešitve bodo predstavljene v preddverju Centra Ivana Hribarja
Cas razstave bo objavljen naknadno Predlogov z logotipi ne vračamo
Nagrade
Naročnik bo podělil:
1.	nagrado v znesku 5.000,00 SÍT
2.	nagrado v znesku 3.000,00 SIT
3.	nagrado v znesku 2.000,00 SIT
Naročnik si pridržuje pravico, da nagradni sklad razdeli drugače, če ocenjevalna komisija oceni, da noben predlog ne ustreza kakovosti za podelitev prve nagrade. S podelitvijo prvih ireh nagrad nagrajencem naročnik odkupi vse materialne avtorske pravice. Nagrade bodo podeljene na otvoritvi razstave.
OTROK ZA ZDRAV RAZVOJ POTŘEBUJE LJUBEZEN IN VZGOJO
I. OTROK V DANAŠNJEM ČASU
Za ZAČETEK nekaj MISLI
»Kako pogosto dosežejo starši in Sola samo 10, da so naše glave polně znanja, o razumni sodbi in dobroti pa ni sledu,«
»Kar oirok lahko stori sam. naj stori sam.«
(Michel de Montaigne)
»Vzgoja brez discipline je mlin brez vode. Vzgoja, ki temelji le na zahtevah in na nasve-tih, ne pa na vzgledih, je slaba vzgoja.«
»Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, s tovariškim odnosom in z Ijubeznijo do otroka.«
(Jan Komenský)
Otroško življenje, otroški svet, nič nam ga ne more povrniti. Izkoristimo ga takrat, ko je za to čas. Koje tukaj, zdaj, in ko čaka in sprejema vse. Recimo, da bo tisto VSE v najboljši možni meri lepo, dobro, prijetno in veselo za otroka. Otrok ob tem raste in se razvija, postaja odrasel, prehitro odraste. Vsaj tako pravijo tišti, ki imajo že odrasle otroke; tako so pravili tudi naši starši, a jim takrat nihče ni verjel.
»Za otroke ni nikoli dovolj dobro!« To sem prebrala mnogokrat in si rekla: »Je dobro, takrat, ko se otrok smeji, uživa, je ob tem sproščen, vedoželjen, Ijubezniv, prijateljski, iskren, hudomušen, razigran ...?« Kje in kdaj pa je še več otroške razigranosti, ustvarjalnosti, sreče, veselja, kot prav v njegovem OTROŠKEM SVETU. In kako pridemo do tega dovolj dobrega za otroka? S pomočjo nas, odraslih, staršev, vzgojiteljev, družine...
In zakaj? Preprosto zato, ker otroci tako zahtevajo, ker tako mora biti in ker je tako tudi najboljše žanje.
Žal pa so pogosto prisotne tudi tegobe MODERNEGA SVETA z vsemi svojimi dobrotami in nasprotovanji. Po eni strani je toliko možnosti, po drugi pa toliko pomanj-kljivosti in pasti.
Otrok ne zna in ni sposoben izbrati sam in se predati stvarem, ki so dobre, najboljše za njega. Tudi težko se sam izogne oviram, preprekam, ki jih je v tem modemem, netilmicin in hitrem svetu mnogo več kot takrat, ko smo bili otroci mi. Mi, ki predstavljamo starše, vzgojitelje, družino...
Nič ne pride samo od sebe in tako malo stvari se čisto slučajno ali po sreči obrne
otroku v dobro, da doživi svet, ki mu edi-ni v otroštvu pripada in ki je zanj najbolj-ša dota in naložba, za kar moramo poskr-beti mi - starši, vzgojitelji, družina... Ni pravega otroštva brez zagotovljenih in uresničenih RAZVOJNIH POTREB tega obdobja. Ko uresničujemo to, krepimo tudi občutek lastne vrednosti oziroma sa-mospoštovanja - OSEBNOST otroka. Le tako se bodo otroci lahko uspešno znašli v tem modemem svetu.
Moderni svet, ki je polil in zasićen z vse-mogočimi stvarmi, preži tudi na starše, družine ter posredno in neposredno na otroke in na vse živo, ki nas obdaja.
Velikokrat se v tem času res pozabimo ustaviti, kot da bi nas někdo potiskal od zadaj, ali pa izgleda vse skupaj tako, kot da bi nas neki nevidni magnet vlekel naprej, samo naprej. Včasih smo ljudje prav nemočni v tem svetu, saj nam ta čas ne spravlja v kalup le našega življenja, tem-več tudi naša hotenja, pričakovanja, želje...
Več imamo avtomobilov, vlakov, la-dij, létal, bolj se nam nekam vseskozi mudi in manj imamo časa za pogovor, komunikacijo.
•	Več imamo možnosti, da si hitro pripravimo že na pol pripravljeno kosilo, manj imamo časa to v miru pojesti in si še kaj povedati.
Več imamo možnosti poslušanja dobre glasbe na kasetah, ČD-jih, manj prepevamo sami.
•	Več imamo možnosti računalniških in elektronskih igric, redkeje se veselimo družabnih igric, zbrani okoli mize.
Več imamo možnosti za spremljanje televizijskih risank, manj imamo časa za prebiranje pravljic, za pogovor, za poslušanje, za odpiranje tistega sveta z otrokom, ki sem ga že omenila.
In življenje je mozaik, v katerem včasih zažarijo luči različnih barv. In te barve nas vznemirijo, razveselijo... To so tre-nutki v življenju. Takrat se ustavimo, zamislimo, se veselimo, ne mudi se nam, se imamo lepo, saj so z nami tudi naši otroci. Ti trenutki so lahko tudi PRAZ-NOVANJA, ki so čudovita priložnost za marsikaj, tudi za OTROKA.
Mateja Chvatal Društvo prijateljev mladine
SE ENA OTROSKA PRAVLJICA
Dostikrat me moji mladi igralci sprašuje-jo: 'Pa kdaj bomo igrali kakšno resno igro in ne vedno le te pravljice?' Moj odgo-vorje: » Ko boste še malo odrasli, da boste lahko igrali odrasle vloge.« Na koncu pa le vsi skupaj ugotovimo, da so tudi otroške pravljice prav hvaležna stvar Igralke so lahko večne princeske, ťantje pa so princi; to tudi ne more biti vsak. In letos bomo zopet igrali otroško pravlji-co, Trnuljčico, katere vlogo bo odigrala Eva Mioč. Njen princ bo Miha Kešpert, kralj Marko Mihalec, njegova žena kraljica Lara Župan, dvorni norček Urša Kan-duč, tri dobre vile Maja Gorenc, Anabel Črnohorski in Tina Stražar, Čma vila Ada Lovše Mušič, Sašo Štih bo zvezdo-gled, štiri dvome dame pa Lana Črnohorski, Petra Bukovec, Zala Mušič ter Maša Goriup, kradljivi siromak Ivko Ručigaj. poveljnik straže Tone Ipavec, dvorni maršal Goran Vranševič, Jana Golob kot varuška, kuharica pa bo Patricija Mušič Takaje letošnja igralska zasedba Glasba bo izpod taktirke Igorja Razpotnika ml. Sceno nam bo připravil Andrej Ručigaj Tehnični vodja in lučkar pa bo Tomaž Slapar.
Vaje potekajo enkrat tedensko po tri urice. V tem času se zgodi mnogo zabavne-ga in šaljivega. Včasih si zamislimo, kako bi bilo, če bi nas kje na skrivaj snema-la kamera. Nasmejimo se všemu in vsa-kemu, hkrati pa delamo, tako da bo predstava kar najboljša. Trnuljčico bomo v vsakem primeru odigrali v naravi. Kje pa bo kraj prizoriSča, pa bomo sporočili še pravi čas.
Medtem ko pripravljamo predstavo ter upamo, da bomo tudi letos tako uspešni kot z lanskoletno predstavo Kekec, pa smo pomislili tudi na ime skupine. Skupaj v celotni zasedbi smo premišljevali kar nekaj časa. Imeli smo tri finalna imena Izbrali pa smo ime Gledališka skupina ORBITALA. Tako se zdaj imenuje podmladek Kulturno- umetniškega društva Franca Kotarja Trzin. Ob vseh pripravah na T rnuljčico pa se pripravljamo tudi na državno tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava, ki bo 15. in 16. aprila v Celju. O rezultatih in doga-janju le tam vas obvestim v naslednji številki Odseva.
Urša Mandel jc
		majhen, da te ne bo sovražil.
Otroci so večni jarem.		ko od rase.
	Japonski	Danski
POGLED IZ 2A0DRJA
Pozdravljeni, ljubitelji kulture!
Sedaj lahko tudi v Trzinu mirno spimo. Najprej smo dali prošnjo, Slovenija je bila nato sprejeta v Nato, nato pa borno sprejeti še v EU. Hkrati s Slovenijo gre v Nato tudi naš Trzin; seveda, kaj pa bi naša domovina brez najbogatejše občine. Da pa bi prav Trzinci razglasili nevtralnost, tako kot sojo v Evropi npr. Švicarji, pa se tudi nekako ne spodobi. Čeprav, če dobro premislimo, Švica je najbogatejša država v Evropi, Trzin pa najbogatejša občina v Sloveniji...
Kakorkoli že, Italijani so že pred leti nesebično branili naš zračni prostor, ko so naskrivaj postavljali mreže, v katere so lovili krvoločne siničke in podobno letečo svojat, ki bi lahko s svojimi preleti ali, bognedaj, kakci onečastili rodno nam grudo. Da so potem siničke pristale v italijanskih specialitetah, tisto »pustmo stat«. Hrabri italijanski vojaki sedaj branijo naše nebo s svojo aviacijo. Kar predstavljam si njihov nasmeh od ušesa do ušesa, ko lahko brezskrbno preletavajo nad ozemljem, po katerem so jim še pred kratkim poželjivo kapljale sline, in še bogato plačani so za to... To me spominja na zgodbo o člověku, ki je šel v bordel, pa mu je prodajalka ljubezni plačala za usluge, namesto da bi bilo obratno... (katero vlogo bi imela v tej zgodbi Slovenija, si lahko kar sami predstavljate).
Ja, ni lepšega kot dober sosed. Ženo si lahko izberemo, soseda pa ne. Tu smo popolnoma odvisni od sreče, vendar soseda brez na-pake skoraj ni.
Eni na dvorišču navijajo glasno rock glasbo ravno v trenutku, ko smo se mi pri odprtem oknu posvetili prepevanju in poslušanju svoje najljubše operne arije. Drugi zopet postavijo svojo kom-postnico točno ob našo ograjo, tako da nas vedno obhajajo nepri-jetne vonjave, kadar odnesemo smeti v našo kanto, ki stoji ob so-sedovi letni uti. Tretji zopet popolnoma brez občutka na svoj vrt povabijo glasne goste ravno tistega dne, ko smo se mi odločili pokositi travnik z motorno kosilnico, četrti pa zgradijo svojo hišo ravno tako, da njena senca pada direktno na našo gredo s paradiž-nikom.
Ravno tako je z lokacijo. Le málokdo živi v popolnoma mirnem, ideálnem okolišu. Alije zraven prometna cesta ali pa smo preda-leč od šole. Morda živimo ob hrupnem vrtcu ali ob zelo obiskani trgovini, morda na vrhu strmega klanca, ali ob delovni kmetiji, ali pa celo ob občinskem kulturnem domu. Ni pa slabšcga kolje sosed, s katerim smo sprti. Edina rešitev je pogovor in medsebojna toleranca.
Trzinski kulturniki se trudimo, da bi kulturna dvorana čim bolj oživěla in z njo tudi kulturno dogajanje v Trzinu. Eden od rednih vsakomesečnih dogodkov so tudi koncerti v okviru tako imenovane Kište, ki jih že nekaj let pripravljamo skupaj s Studentskim klubom Domžale. Koncerti so tematski, vsak mesec je na vrsti druga zvrst glasbe, ki je všeč mladim, z vedno večjim Stevilom praviloma kvalitetnih izvajalcev, ki si jih drugače več ali manj ogledujemo na televiziji ali v videospotih. Po eni slrani naše kulturno društvo samo takega stroška za izvajal-ce ne bi zmoglo, pa tudi trzinski kulturni dom je med mladimi postal znan kot prostor z dobrim in rednim koncertním dogajanjem. 0 drugi strani je dogajanje v Trzin přineslo tudi nekaj neprijet-nosti. Studentski klub Domžale ima za obiskovalce po vsakem oncertu organiziran převoz v Domžale, in sicer z njihovim kom-•jem, ki sprejme kakšnih deset oseb. Ostali obiskovalci večino-ma čaka-i° na dvorišču kulturnega doma, nekatere gručice pa se
raztepejo tudi naokoli po Trzinu. Ti seveda v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah povzročajo hrup, da o odvrženih pločevin-kah piva po sosednjih vrtičkih in lulanju po vogalih sploh ne govorimo. Popolnoma jasno je, da se iz navedenih razlogov KUD-ovski sosedje upravičeno jezijo in pritožujejo. Tudi KUD-ovci si želimo dobrih odnosov s sosedi in ni nam jasno, kako se nekaterim obiskovalcem ne da dopovedati, da s po-vzročanjem težav pravzaprav pljuvajo v lastno skledo. Zadnji koncert letos (verjetno!) v okviru Kište smo organizirali dne 26.3.04. V dogovoru in z izredno težko pridobljenim dovo-Ijenjem Občine se je koncert začel že ob I9h in se končal ob 22. uri, torej dve uri prej kot običajno. Igrala, godla, pripovedovala rimano prozo in zabavala sta nas Slon in sadež, raperski duo iz Ljubljane. Znana sta predvsem po svojih duhovitih, intelektualno in družbeno kritičnih šaljivih besedilih ter po oddaji Štafeta mladosti, ki jo vsak teden vodita na televiziji Slovenija. Nekaj dodatnih točk popularnosti pa sta si kakšnih pet dni pred koncertom v Trzinu pridobila še z duhovito podelitvijo Viktorja za najboljšo lanskoletno informativno oddajo. Tako je njun sloves, navkljub neobičajno zgodnji uri, v KUD-ovsko dvorano pritegnil kar kakšnih 400 mladih obiskovalcev, ki so lahko uživali v dobrem in poceni koncertu. Vendar je, navkljub temu da seje koncert končal že ob 22. uri in da so bili tokrat varnostniki tudi na dvorišču kulturnega doma, čeprav načeloma zunaj dvorane nimajo pristojnosti, zopet prišlo do nekaterih neprijetnosti. Kot smo že dejali, nekateri obiskovalci enostavno nimajo splošne kulture, in taki, ki so v veliki manjšini, na žalost, delajo zelo slabo uslugo tudi vsem drugim in na kocko postavljajo naslednje koncerte in sploh vse prireditve v dvorani in zunaj nje. Še enkrat poudarjam, da si KUD-ovci želimo s svojimi sosedi imeti dobre odnose in da se bomo potrudili v tej smeri. Po drugi strani pa morajo tudi sosedje razumeti, da živijo ob edinem več-jem prireditvenem objektu v Trzinu, kjer se dogaja velik del dru-žabnega življenja občanov. Še enkrat: edina rešitev je toleranca oběh strani in pogovor.
Poleg Slona in sadeža so v marcu, na pobudo Društva upokojen-cev, v naši dvorani gostovali tudi člani amaterske gledališke skupine iz Črneč pri Dravogradu s predstavo Barillova poroka. Ce malo pogledamo v příhodnost, bomo KUD-ovci najprej, v so-delovanju s trzinsko knjižnico, dne 24. aprila priložnostno obele-žili svetovni dan knjige.
V maju in juniju pa nas skupaj s Turističnim društvom čaka še večji zalogaj, organizacija festivala Trzinska pomlad, ki bo potěkal šest sobot zaporedoma, začenši z 22. majem. Da ne bomo najprej skočili in šelc nato rekli hop, vam v trenutku, ko pišetn ta článek, še ne bomo preveč obljubljali, ker program še ni zaključen. Pred petimi leti, ko seje rojevala ideja za festival, je bilo osnovno vodilo prijetno druženje krajanov ob zanimivih kulturnih dogodkih, ki bodo zanikali, daje Trzin samo spalno naselje. Tudi letos bomo s festivalom poskušali dokazati, daje Trzin še kako živ in družaben kraj. Poleg tega se bomo vsebinsko še bolj naslonili na samo ime prireditve, na pomlad, in poskušali celo prireditev zaokrožiti v duhu veselja do življenja, mladosti in igrivosti. Při samem izboru představ in umetnikov nam je glavno merilo kvaliteta izvajalcev. Poleg tega se bomo trudili, da bomo vsaj malo presegli tako imenovano pop kulturo in na drugi strani, da se bomo izognili kulturnemu elitizmu, ki je namenjen samo peščici ljudi. Še več, poskusili vam bomo nabrati prgišče ustvar-jalnih biserčkov, ki jih je naša Slovenija polna, ajih kljub temu ne morete videti ravno v vsakem kulturnem domu. Vsekakor pa boste v teh šestih sobotah na začetku najprej viděli celo dve premieri domačega KUD-a, odrsko skupino s predstavo Trnuljčica in ulično s predstavo Cafe Evropa. Tako kot lánsko leto, se nam za zaključek festivala obeta spektakularcn nastop med-narodnih folklornih skupin, vmes pa, kot že rečeno, še cei kup drugih kvalitetnih kulturnih prireditev.
Andrej Župane
Breda SmolniUar: Se Bredine breze res ne bodo veé olistale?
Bretla Smolnikar. Posebej nam je ni treba predstavljati. Naša je, poznamo jo, med námi živi, piše za nas in o nas. - Ali zadnji trditvi držita? Ko slišim besedo naša, me seveda pogre-je in mi je toplo pri srcu. Tako je, pišem za nas in o nas. Zmeraj pišem tako. Pišem o tem, kar se ni zgodilo, pa bi se lahko zgodilo. Vam ali pa meni. No, pa saj že od Aristotela dalje vemo, kaj je literatura. Ni mi treba govoriti o tem, kaj literatura je, razviti Ijudje itak vejo. Vedno čutim z junakom, o katerem pišem in ga imam rada, tudi če si tega ne zasluži. Je pač iz mojega sveta in vse v tem svetu obožujem. Moj svet paje majhen, sega komaj od Mengeškega polja do Kamniš-kih planin, od moravškega sveta do Trzina in Mengša, pa do Ihana in Gorjuše. Do Podgorice. Do Dobena. Do Loke. Tako majcen je ta svet in tako vreden, da se mu poklonim. Tu okrog mene so posejane vasice in kraji, kjer sem doma in kjer so Ijudje. ki jih poznam. - Če so v moji literaturi prepoznavni, je to lahko zato, ker je moja pripoved lako splošna, da se v njej lahko vidi vsak, ki je odprtega srca.
Tudi prepoznavnost je tisto, kar naredi knjigo zanimivo oz. junake žive. Končno se lahko v posameznostih prepoznamo v slehernem liku. Kaj pa če se nekdo prepozna kot v ogledalu? Zmeraj si želim, da bi se čimveč ljudi vidělo v mojem pisanju, da bi ga čutilo kot svojega. To bi mi bilo v ponos. Da bi se v mojem pisanju viděli tudi, ko sem kritična in oštra, saj pisatelj, če je pravi, mora biti kritičen in predvsem pošten do življenja.
Zadnja leta laliko spremljamo sodne procese proti vam, oziroma vaši knjigi »Ko se tu m gori olistajo breze«. Ces a vas obtožujejo?
Ne smete pozabiti, da sem imela procese tudi že prej. Take zakrite. Vendar to med Ijudmi ni bilo toliko znano, saj nisem nikoli obremenjevala javnosti s tem. V tistih letih nisem hotela govoriti ne o svojem pisanju ne o problemih, ki sem jih imela zaradi pisanja. - O svoji literaturi sem bila pripravljena spregovoriti šele konec devetdesetih let, ko sem mislila, da živim svobodno. Vendar tudi v tej deželi ni svobodě, kot vidim.
Česa me obtožujejo, sprašujete. Sodba še ni pravnomočna, in ne morem o njej govoriti. Več kot pet let molkaje zame seveda huda prcizkušnja. Vendar s proccsi je vedno tako, da so dolgi in utrujajoči. Tudi oni v osemdesetih letih, ki sem jih
spoznala v prejšnjem sistemu, so bili utrujajoči. Ta proces pa še posebej, saj o njem ne bom smela govoriti, ker mije bila ta pravica odvzeta zaradi zaprtosti procesa za javnost in sem bila na obvezen molk o procesu posebej opozorjena od sodišča.
Seveda moram verjeti v pravičnost sodišča, ne smem s preuranjenimi besedami vplivati na sodbo. - Zelo pozno sem namreč spoznala, da moram našemu mlađemu neizkušene-mu sodišču dati priložnost. Saj veste, vsakdo si pravzaprav piše usodo sam, tudi sodnik mora imeti vest. Ta priđe za njim. Tudi če je danes še ni. Narod si pa itak vedno zapomni dejanja. - Moram verjeti, čeprav težko (to moram priznati), da bo moja pokončna junakinja Rozina prišla iz tega boja enako pokončna in močna, kot sem jo naredila v svoji pri-povedki »Ko se tam gori olistajo breze«, saj sem si jo zamislila tako, da bi s svojo močjo, s svojo pokončnostjo nam, ki smo nemočni in ubogi, pomagala živeti. Prešla je celine tega sveta, prešla je dve vojni, rojevala in se borila za boljši, bogatejši, svetlejši svet. Pri tem je lagala, če je bilo treba, goljufala, si izmišljala, majcena in drobná je hodila po tem svetu, kot vidim hoditi toliko mojih ljudi iz tega majhnega kosa zemlje od Kamniških planin, ki tako pomirjajo, kadar si ubog in sam, pa do Mengeškega polja, do Dobena in Podgorice, Depale vasi in Pšate, o kateri bi rada še pisala in ki je umrla, v moji mladosti paje tekla tako čista in světla, daje ne morem pozabiti.
Ne morem vam dosti glasno povedati, kako ponosna sem bila v tuji Švici, kamor sem bila povabljena, da sem po mnogih letih osame in literarnega molka, povzročenega s procesi proti meni, brez denarja z darežljivostjo tuj-cev rodila Rozino, malo, majceno ženskico, ki je meni nič tebi nič v morje vrgla enega od ogromnih močnih grških mornarjev, koje ta segel po njej, da bi jo prizadel, ki se nikoli v življenju ni pustila nikomur, ki je cenila delo in poštenost, ki je z vsem srcem ljubila svojega moža in v časih, ki so bili veliko težji od teh danes in tu, s svojo sposobnostjo svoji družini omogočala člověka spodobno življenje.
V zadnjem času ste bili kar nekajkrat gostja v dobro gledanih oddajah na TV. Tudi v dnevnem časopisju ste jih kar dobro zaposlili. Vzrok?
Vzrok je seveda tožba proti meni in sodba, proti kateri sem se pritožila. - Kako žalostno je, da šele potem, ko udariš z vso silo (jaz sem to naredila z novo knjigo »Ko se tam gori ne olistajo breze«, ki je bila odgovor na tožbo in uničujočo sodbo) vzbudiš zanimanje, pa čeprav si že vrsto let pisec in si ustvaril
nekaj del, ki so doživela tako nagrade kot vznesene kritike. Seveda sem vesela, da ljudem ni vseeno, kaj se dogaja. Ne márám pa, da tako na šokanten način šele zdaj slišijo, da nekje nekdo ustvarja, in da šele zdaj dobijo možnost, da me spoznajo, da začutijo z mojinii junaki, ki jih (danes sodno razgaljena) nekdaj sploh nisem imela namena komentirati. Literatura naj bi govorila sama zase brez razlag.
Sami ste se na neki način že protestno odzvali na sodbo »v imenu ljudstva«, in sicer z novo knjigo »Ko se tam gori ne olistajo breze«, ki je vsekakor v določe-nem smislu izzivalna. V čem se zanikana verzija razlikuje od prejšnje?
Vsi, ki poznate mojo literaturo, itak veste, daje moja literatura izzivalna, močna, kot pravi slovenska kritika, in na tak način tudi zdaj udarjam. Ali ste morda mislili, da bom počepnila, se upognila in se vdala v usodo? Moja stara mama je bila Alojzija Lojza Lujza, po kateri sem dělala tudi lik Rozině, ki je zdaj obtožena v moji pripovedki in zaradi katere bom naj-brž izgubila vse materialno na tem svetu, za kar sem se zaradi svojega potomstva trudila vse svoje življenje. Moja stara mama se nikoli ni vdala. Še staraje pro-dajala gnila, črviva jabolka na trgu, ko ni več imela nič drugega. Oblast ji je vzela vse, kar je imela. Ji uničila kmetijo, ji vzela gmajne in polja, ji nanajlepših kra-jih sezidala hiše, v katerih danes živijo tujci. No, seveda so bili takrat drugi časi. Takrat ni bilo demokracije, takrat ni bilo svobodě, niti svobodě besede. Zdaj paje. Naj bi bila. - PrimožTrubar je v sodih, če prav vem, vozil svoje knjige skrite, moje bodo v kratkem morale s sveta, če bo potrjena sodba, ki je že napisana in na katero sem se pritožila. - V sodbi mi niso povedali, kaj naj storim s knjigami »Ko se tam gori olistajo breze«, kojih več ne bo smelo biti na svetu. Naj jih sežgem, kot sem to že storila zaradi istega, kar mi zdaj sledi? Naj jih zakopljem in čakam na svobodnejše dni? Naj jih dam v sode in jih peljem v Freisingen, morda poprosím predsednika republike, da mi jih skri-je v svojo drvarnico do tedaj, ko bodo časi bolj světli, bolj naši, mi jih morda pre-vzame Forum 21, ki ima moč in denár in je kulturen, kot se vidi po članih, pa mi jih podtalno spravi v Rusijo ali l'atagoni-jo, kjer bodo na varném, mi posodi fal-končka, dajih po zraku odpeljemo v světlo příhodnost? Če bodo namreč ostale na svetu, boni za vsak dan in za vsako knjigo morala plačati milijone, moji prijatelji
so izračunali, da milijarde tolarjev oziroma milijone eurov, ko bomo v Evropi, o kateri sanjamo. S lako velikimi zneski bom namreč kaznovana. To ni moja literarna domišljija, takaje trenutna domiš-Ijija slovenskega sodišča.
»Sodba v imenu ljudstva« tudi nareku-je, seveda ko (in če) bo pravnomočna, da morate knjigo Ko se tam gori olistajo breze umakniti iz vseh javnih mest (knjižnic, šot, knjigom...). Tak ukrep bi imel za vas neslutene materialne posle-dice.
Sem že odgovorila zgoraj. Prihodnost zame je danes popolnoma črna. Ponujena rešitev ene od slovenskih vej oblasti slovenskému piscu je »štrik za vrat« in »guncanje na veji«.
Kaj o sodbi meni DSP? Najbri upravi-čeno pričakujete podporo, saj je vendar potemtakem kljub svobodi govora in tiska lahko na vrsti vsak pišoči. Moji kolegi pisatelji se trudijo. Čeprav sem samotna in odmaknjena od literarne-ga sveta, sem zdaj z vso močjo začutila, kaj pomeni pisateljska solidarnost. Pod-prli so me tudi tišti pisci in drugi ljudje, o katerih sem kdaj kaj hudega rekla (ko so si to zaslužili). Njihovo podporo cenim neizmerno.
Veljate za pisateljico, ki rada preseneti: po številu samozaložb, po napisani knji-gi na mah, po sezigu knjig kot opozorilo, kako malo je cenjena kultura, po knjigi z enim samim končnim ločilom, in zdaj, kot protest na izrek sodbe, s knjigo »Ko se tam gori ne olistajo breze«. Imate še kaj v ro kavu?
Če vam povem, da sem natisnila protestno knjigo »Ko se tam gori ne olistajo breze« v enem tednu, ne da bi imela en sam tolar v žepu, potem si lahko mislite, da imam še kaj »v rokavu«. Seveda, kot kaže praksa, je vedno možno, da te v sredino srca zadene krogla mrtvo nalitega pijanca, ko si preveč moteč. Možno je ubiti opico, možno je ubiti člověka. V re-snici ali samo z besedo. Ampak, kot sem rekla, ljudstvo si vedno zapomni tisto, kar si je treba zapomniti. Tudi če mi ne bo več možno izdajati knjig, boste vedeli, da me niso zlomili.
Naše Kamniške planine so tako svetle, kar poglejte jih! Vlivajo samozavest in upanje.
Marija Lukan
Vse zmote imajo svoj čas, najmanjša resnica pa tudi po sto milijonih ovir, zvijač in spletk ostane zmeraj to, kar je bila.
Kltajski
Silvo Božić: Predmestje je v glavah ljudi
Predmestje je novi slovenski film, kl Je razburil slovensko javnost, jo razdelil na dvoje, troje, če ne celo četvero delov. Nekaterl gledalcl In kritikl filma se zgražajo nad prizori, prepolniml nasilja In golih teles, drugi nad mučenjem pslčka, tretji nad pretlranlm črnlm humorjem In absurdnostjo situaclj, četrtl nad ... Pač za vsakogar nekaj. Jaz pa sem v filmu našla Sliva Božica, našega sokrajana, kl igra vlogo vaške-ga pijančka, ki še vedno živi pri sestri.
Je Predmestje prvi celovečerní film, v katerem igrate eno od glavnih vlog?
Ne. Svojo prvo glavno vlogo sem odigral v filmu Čudoviti prah (1975), za igro v njem sem bil tudi nagrajen, igral pa sem tudi v veliko televizijskih nadaljevankah za otroke in mladino, pa v televizijskih igrah. V nekaterih drugih celovečernih filmih pa sem bil stranski igralec ali pa sem imel manj pomembno vlogo.
Ste za vlogo v Predmestju morali opraviti kakšno avdicijo?
Ja, imeli smo avdicijo. Na njej smo morali odigrati nekatere prizore iz filma, na podlagi teksta smo nekoliko improvizirali in to je bilo to. Čeje bil še kak konkurent za isto vlogo, ne bi vedel, ker se tega ponavadi ne pove. Čeprav se mi zdi, da je Vinko (Môdendorfer, režiser op.p.) verjetno vendarle na prvem mestu misli! name, saj sva že v gledališču veliko dělala skupaj in me je poznal.
Kako pa ste se pripravljali na vlogo?
Vsi igralci smo se skoraj mesec dni pred snemanjem pripravljali na vlogo. Najprej smo imeli bralne vaje, potem smo scene odigrali v prostoru, tako za orientacijo, na koncu pa smo na pravém prizorišču imeli celotne vaje. Tako so bili glavni prizori več ali manj že zrežirani, potem pa je přišel kamerman in nas posnel. To seveda ne pomeni, da smo neki prizor odigrali samo enkrat, temveč smo najprej posneli celo sceno, potem pa smo se os-
redotočili na detajle, naredili bližnje plane za dialoge, obrazilo mimiko in tako naprej. Pri filmu to ni tako zelo enostavno. Se mi pa zdi, da filmska zgodba Predmestja tako dobro stoji zato, ker smo bili glede vlog vse domenjeni že pred snemanjem. Predmestje ni dolgočasen film, ni razvlečen, v njem ni kadrov, za katere gledalec ne bi vedel, za-kaj so tam, kjer so....
Koliko časa pa je trajalo snemanje? Približno 2 meseca, kar je za slovenski film, ki se v povprečju posname v 30 dneh, kar veliko. Je pa tako, da se vedno delà od šestih zjutraj do šestih zvečer ali pa še dlje. Sam sem bil na snemanju prisoten 20 snemalnih dni, ker nisem bil potreben na vseh scenah.
Potem za vas ni bilo tako naporno?
Seveda je bilo naporno. Že samo snemanje, ki traja, kot sem že rekel, cel danje naporno, saj moraš biti ves čas zbran. Res, da vmes nekoliko počivaš, samo ta počitek je bolj tako tako, ker nikoli ne veš, kdaj te bodo spet poklicali za snemanje. Pa še nekaj takih pri-zorov sem imel, pri katerih je potrebno imeti še fizično kondicijo. Na primer, v filmu med pretepom pádem. Daje bil ta prizor tak, kot je treba, sem moral med snemanjem najmanj dvajsetkrat pasti naravnost na hrbet.
Imate kakšen poseben način padca? Ja, treba je znati pasti, da se ne poškoduješ. Sicer me je naslednji dan malo bolela rit, ampak ni bilo tako hudo.
Kaj pa kakšna anekdota s snemanja?
Ja, zanimiva je ta, ko sva se z režiserjem dogovarjala, kaj bom pil v filmu. Moj lik pijančka namreč spije pet do šest pivcev na dan. Vinko je rekel, da bom pil pivo, saj tako piše tudi v scenariju. Na to sem odvrnil, da bo potem on od mene videi bolj malo filma. Naslednji predlog je bil ledeni čaj, vendar če bi ga spil v tako velikih količinah, bi me bolel želodec, ker je presladek. Potem pa sem predlagal, da bi pil čaj brez sladkorja. In toliko čaja še v življenju nisem spil... Pijanstvo sem pa potem seveda le odigral. Je pa še ena. Ko sem se šel zvečer po napornem snemanju malo rekreirat s kolesom, so Trzin ravno prekopavali. Mislil sem, da imam pred sabo asfalt, pa je bil le črn pesek. Bumf, v levji skok, maskérka mije pa komaj »zaflikala« obraz.
Nekatere kritike so glede filma zelo pohvalne, druge ne. Kaj menite o tem?
Negativne kritike so se osredotočale na tište prizore, ki so jih izvlekli izven konteksta, so pa res v njih nekatere občutlji-ve scene, ki niso za vsakogar. Tišti pa, ki so film gledali kot celoto, pa so, po mojem mnenju, v njem lahko videli neko resnico o našem tukajšnjem življenju, in so ga lahko dobro razumeli. Ce povem na kratko, ni zaman naslov Predmestje, ker je poanta filma tudi v tem, daje lahko včasih predmestje v glavah ljudi. Film govori o tako rekoč izgubljeni generaciji, ki je odrinjena stran od dogajanja, ki je porinjena na slepi tir, ki je brez příhodnosti, takšne in drugačne. Čeprav je moje mnenje, da imamo v Sloveniji dve izgubljeni generaciji, in sicer tisto nad petdeset let in pa mlade, ki so ravnokar doštudirali in nimajo službe. Bi skoraj prisegel, daje to četrtina sloven-skega naroda, ki nima in ne vidi příhodnosti. Potem ga pa lomijo in delajo ne-umnosti. Za svojo nemoč, bes in nezadovoljstvo pa vedno krivijo druge, ki niso
nič krivi, ampak so jim pač najbližje, in se potem znesejo nad njimi.
Kakšno pa je vaše mnenje glede prizora s psom, ki je tudi močno razburil javnost (psa v filmu namreč brutalno mučijo, na koncu pa še ustrelijo op.p.)? Ah, tistemu psu ni bilo nič, bil je zelo dobro natreniran in odličenigralec(smeh). Ja, se mi pa zdi, daje tako, da mimogrede lahko ustřelíš člověka, pa nihče ne bo ničesar rekel, če pa psa, ki mu v bistvu nismo naredili čisto nič in samo izgleda, kot da smo ga upihnili, je pa cela katastrofa.
Toda ljudje so zaradi tega prizora zapuš-čali dvorane...
(razburjeno) Ne vem, kam Ijudje gledajo. A mogoče v realnosti pa tega ni, ali kaj? To se dogaja vsepovsod, film pa samo pokaže resnico. Naloga filma in vsake umetnosti je namreč ta, da družbi kaže ogledalo. Resnica pa boli- moški pretepajo žene doma, ogromno jih je, ki se izživljajo nad živalmi... A zdaj je pa film kriv, da se to dogaja? Ni film kriv, film samo kaže dějstvo, da se to dogaja.
Predmestje poskuša pokazati ravno takšne deviacije ljudi, ki jih povzroči nemoč, ker ne vedo, kaj naj delajo, ker so vrženi iz družbe, ker so odmaknjenL.Film je pač potrebno gledati v celoti in se potem zamisliti.
Pa menite, da bi (oziroma bo) večina ljudi razumela ta film na način, kot ste ga sedaj interpretirali vi?
Samo tišti, ki se sprenevedajo, filma ne razu-mejo. Kolikor sem govoril s preprostimi Ijudmi, jim je vse jasno. Nekateri so celo ži-veli ali pa še vedno živijo takšno življenje, kot je prikazano v filmu. Mislim, da samo ljubljanski malomeščani nimajo pojma o tem. Oni so itak podloženi z blazinicami, pa sprenevedajo se, daje vse lepo in prav. Me-nim, da je ta film přišel med ljudi tudi v nekoliko neprávem času, saj morajo biti vse stvari pred volitvami lepe in fine in krasne.
Prepričan sem, daje bilo nekaj negativ-nosti povzročene tudi zaradi tega.
Slovenski filmi so večinoma bolj težki, zamorjeni... Mar ne znamo režirati komedije?
Znamo jo že, znamo. Toda v kakšnem svetu pa živimo? Je mogoče videti kje kaj smešnega? Se najde bore malo smeš-nih stvari. Če hočeš povedati resnico o slovenskem narodu, je pač takšna, da těžko živimo. Saj bi bilo super, če bi bilo življenje bolj veselo in nam ne bi bilo treba delati takih filmov, a ker ni... Zanimiva se mi zdi izjava nekega filozofa, da je narod brez humorja obsojen na propad In kaj seje zgodilo pri nas? Edini humoristični časopis Pavlihaje propadel.
So kakšni novi projekti na obzorju? Ja, to so ves čas. V Mestnem gledališču pripravljamo nove predstave, trenutno igram v Pigmalionu, v 12 jeznih možeh, v Začetkih slovenske državnosti... V jeseni pa bo na televizijo přišel nov film, v katerem tudi igram, podrobnosti pa ne smem izdati.
Mateja Erčulj
ZGODBA za tište, ki si filma še niste ogledali:
l'redmeslje je film o Ijudeh srednje generacije, ki na predmestnem kegljišču preživljajo večere in v obliki neobveznih, s humorjem začinjenih pogovorih premlevajo svoja življenja. Ti pogovori pa razkrivajo njihove življenjske zgod-be, ki so povečini nerealizirane, zavo-žene, izgubljene in nesrečne. Dobrohotni in na videz zabavni gostje predmest-nega kegljišća postajajo vse bolj nevar-ni, ko se v njihovo predmestje přiseli mlad par druge nacionalnosti, ki je dru-gačen od njih, ki nima nič, vendar ima vse - ker ima Ijubezen Na horizontu dveh mladih življenj se beda predmest-nežev vidi še bolj jasno. Iz preproste. smešne in zabavne ideje o skrivnem snemanju mlađega para pri njunem ljubljenju se razvije strašna slika kseno-fobićnega nerazumnega sovraštva, ki za svojo lastno nesrećo vedno krivi druge. V tem sovraštvu pa se skriva jasna vzporednica s porajanjem fašizma, čaš-čenjem nacionalne čistosti, ki ima za posledico etnično čišćenje, in vsega ci-vilizacijskega zla, ki seje, kljub tragični izkušnji druge svetovne vojne, z vso silovitostjo ob koncu dvajsetega stoletja ponovno pojavilo v balkanskem delu Evrope.
Vir za slike in zgodbo: www kolosej si in http://www.predmestje.org/.
Od ene iskre pogori veliko hiš.
Bolgarskl
uspešnih pet let turističnega društva
c
^^ pominjam se obotavijajočih se začetkov trzinskega turističnega društva pred petimi leti, ko smo pravzaprav vsi vedeli, da takšno društvo potrebujemo, vendar si nismo prav dobro predstavljali, kaj naj bo njegova glavna naloga in kako naj jo dosežemo, Takrat seje rojevala tudi naša nova občina, zato je bilo precej stvari še nejasnih. Vseeno smo se dogovorili, da bomo po delovnih skupinah izoblikovali strategijo društva in jo poskušali izpeljati. Na nedávnem občnem zboru društva smo ob poslušanju poročil o delu v preteklem letu lahko ugotavljali, daje Turistično društvo razvilo zelo bogato dejavnost in daje marsikje celo preseglo zastavljene cilje. Čeprav ne zgolj zaradi turističnega društva, je Trzin vse bolj prepoznaven in znan med ljudmi, v sami občini pa skoraj ne mine prireditev. da pri tem ne bi sode-lovali tudi člani turističnega društva. Udeleženci zbora v novi dvoranici Mar-jance Ručigajeve v Društvenem centru Ivana Hribarja so si najprej lahko ogledali krajši film Lojzeta Lenčka Trzin v letu 2003. Avtor je na prijeten način predstavi! bogato družabno življenje v našem kraju ter njegove zanimivosti in lepote. Film je pokazal, daje njegov avtor pozo-ren opazovalec dogajanja v svoji okolici in da zna najti zanimive motive tudi v vsakdanjem življenju. Se zlasti prijetni so bili prizori iz narave. Občni zbor je uradno začela predsednica Jožica Valenčak, ki je v svojem poročilu strnila delo društva v preteklem letu na nekaj straneh, a je bilo jasno, da bi lahko napisala kar nekaj obsežnih poročil. Predstavila je najbolj prizadevne skupine v društvu. Tu je še zlasti poudarila pomcn prizadevnih rezbarjev pod vodstvom Ma-
rijana Vodnika, ki so Trzin in trzinsko društvo predstavljali na številnih sejmih in drugih prireditvah v bližnji in daljni okolici. Zelo ponosni smo lahko na turistični podmladek. Tišti osnovnošolci, ki pod pokroviteljstvom Turističnega društva in KUD-a sodelujejo na festivalu Turistične zveze Slovenije, so bili lani s predstavitvijo pomena Marjance Ručigajeve prvi na regijskem tekmovanju, prav tako so prvo mesto dosegli tudi letos z domi-šljijsko turistično predstavitvijo naše občine. Zelo pohvalno je omenila delo mladih folklo-ristov, ki delujejo na osnovni šoli. Zdaj imamo že dve skupini, ki imata za seboj že nekaj odmevnih nastopov. Prav tako ne smemo prezreti prizadevnega delà gospodinjskega krožka, ki seje že izkazal s svojo gostinsko po-nudbo pri nekaterih društvenih prireditvah. Najponiembnejša prireditev društva, ki je postala že tradicionalna, je Florjanov sejem. Jožica je ugotavljala, daje za sejem vedno več zanimanja in da seje v Trzinu ta sejem »pri-jel«. Vse več udeležencev privablja tudi
pustni karneval, lani pa so prvič, skupaj s šc dvema sosednjima občinama, pripravili Mednarodni folklorni festival, ki bo, če bo šio vse po načrtih, postal tradiciona-Ien.
Društvo je lani pripravilo tudi več preda-vanj, izletov in drugih akcij, še zlasti dobro pa je sodelovalo z občino, nekate-rimi drugimi trzinskimi društvi in sorod-nimi društvi iz sosednjih občin. Trzinski predstavniki redno sodelujejo na večjih turističnih prireditvah v sosednjih krajih in še zlasti dobro sodelujejo s predstavniki t.i. Podjetne regije. Delo društva pa je vidno tudi v Trzinu. Njegovi člani skozi vse leto sodelujejo pri olepševalnih akcijah, pri čiščenju občine in urejanju cvetličnih nasadov na nekaterih mestih v kraju. Že več let društvo sodelujejo v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela, čista in lepa, prav tako pa tvorno pomaga pri oblikovanju skupne turistične ponudbe Podjetne regije. Jožica je ob koncu svojega poročila podělila številna društvena priznanja tištim, ki so sodelovali pri društvenih akcijah ter skrbeli za lepši videz občine in promocijo našega kraja. Precej priznanj in zahval pa so přejeli tudi sponzorji in donatorji, ki so pomagali pri uresničevanju društvenih ciljev. Zborovanje so popestrili tudi člani mladinske skupine, ki so udeležen-cem predstavili igrico, s katero so zmaga-li na regijskem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. V njej so nakazali tudi nekaj možnosti in stvari, ki jih pogrešajo v turistični ponudbi Trzina. Čeprav je za popolno predstavitev njihovega podviga manjkalo še pisno gradivo, ki so ga tudi pripravili, je župan občine Trzin g. Tone Peršak po predstavi dejal, da sije zabele-žil nekaj predlogov, ki jih je slišal med predstavitvijo.
28
oasEV
Med obravnavo poročila in razmer za še boljši razvoj turistične ponudbe je Jože Seljak opozoril na problem prostovoljne-ga delà v društvu, saj tisti, ki zavzeto so-delujejo pri društvenih akcijah, ne le da delajo zastonj, ampak celo na svoje stroš-ke. Ti stroški so vsaj pri nekaterih kar visoki. O tem se bo moralo pogovarjati tudi vodstvo Turističnega društva, čeprav so v
razpravi tudi poudarjali, da brez prostovoljst-va društvo pravzaprav ne bi bilo takšno in tako uspešno, kot je. Po razpravi so udeležence srečanja povabili v prostore mladinskega centra, kjer seje druženje nadaljevalo ob do-brotah, ki so jih pripravile nekatere članice društva, in seveda ob dobri pijači. Nekateri so pri tem dokazali, koliko energije je v čla-nih društva, saj so vztrajali pozno v noč, ko
seje razpoloženje razvilo do vrhunca, pa so se vsi zavrtěli v kolu. Spet seje pokazalo, da so v skupini tudi zelo dobri pěvci, nekateri pa so se izkazali celo s telo-vadnimi vložki. Kdor si je želel, si je ob tem lahko še zadnjič ogledal razstavo rezbarjev in lično stojnico s promocij-skim materialom Turističnega društva.
Miro Štebe
Ali je še čas za domišljijo?
Tako se imenuje raziskovalna naloga, ki sojo v sklopu tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava pripravili člani turističnega podmladka na osnovni šoli Trzin pod mentorstvom profesorice Nůše Slatner. Učenke Jana Colob, Aim na Kahrimanovič, Meta Kurent, Martina Jurak, Ksenija Lagoja in Mirela Avdič so pripravile zanimivo domišljijsko predstavitev turističnih zanimivosti Trzina. S fóiograťijaini Nejca Slatnerja, ki so jih večinoma računalniško nadgradi-le, so mlade ustvarjalke napisale, kako bi v domišljiji vodile mlade obiskoval-ce od kulturnega hrama v centru Trzina, kjer bi bila tudi fakulteta domače in umetnostne obrti, po izbranih toćkah v Trzinu V nalogi, ki je bogato opremljena s fotografijami, risbami, zemljevidi in graft, je zajeta tudi anketa med mla-dimi, ki so raziskovalkam povedali, kaj pogrešajo in kaj si želijo v Trzinu. V nalogi je vrsta zanimivih idej, ki bi lahko služile tudi kot smernice članom tr-zinskega turističnega društva. Ker je naloga napisana v živahnem, prijetnem jeziku, ni čudno, da so z njo in krajšo gledališko predstavo, s katero so mladi gledališčniki tudi odigrali takšno predstavitev Trzina, přejeli prvo nagrado in zmagali na regijskem tekmovanju. Prav v času, ko bo naše glasilo v tiskarni. se bodo člani trzinskega turističnega podmladka potegovali še za višjo uvrstitev na državnem tekmovanju Prepričani smo, da nas bodo tudi tam dostojno za-stopali.
MŠ
Mengeška godba praznuje 120. rojstni dan!
Iz izvirnih zapisov lahko razbcremo, daje bila Mengeška godba ustanovljena 5. julija 1884, ko seje 33 Mengšanov odločilo, da ustanovijo godbo. Tako godba letos praznuje 120. obletnico svojega delovanja.
Prvi kapelnik godbe je bil Bernard Degischer, ki je vodil godbo 14 let, za njim pa njegov brat Franc Degischer, ki je godbo vodil do leta 1901. Nasledil ju je Mengšan Peter Lipar, ki je godbo vodil od 1901 - 1953. Pod njegovim vodstvom je godba zaslovela po vsej Sloveniji.
Godbaje v vsem času svojega obstoja aktivno nastopala po vsej Sloveniji, v zadnjih letih pa se predstavlja tudi na gostovanjih v Avstriji, Italiji, Španiji, Franciji in sosednji Hrvaški. Letno ima okoli 40 nastopov, doma in v tujini. Nastopi Mengeške godbe so privlačni tudi zato, ker nastopa v narodnih nošah.
Godbaje od leta 1985 organizatorica tradicionalne, zelo znane narodno- zabavne prireditve 'Pod mengeško marelo'. Tudi ta prireditev je letos doživela svojo jubilejno, že kar dvajseto izvedbo po vrsti, kar je med podobnimi prireditvami edinstven uspeh. Godbaje tudi soorganizatorica tradicionalnih prireditev v Mengšu: Festivala koračnic in Mihaelo-vega sejma. Leta 1997 je strokovno vodstvo godbe prevzel drugi pravi domačin Primož Kosec, ki jo vodi še danes.
Godba kvalitetno napreduje, vanjo pa se vključuje tudi vse več mladih godbenikov, tako da orkester danes šteje 56 godbenikov. Med člani godbe je tudi nekaj Trzincev. Svojo kvaliteto so godbeniki dokazali, ko so se na tekmovanjih z osvojitvami zlatih plaket v preteklih dveh letih prebili iz tretje v prvo jakostno skupino slovenskih orkestrov . Društvo je izdalo tudi zgoščenko in kaseto, na kateri so priredbe narodno-zabavnih skladb priljubljenih slovenskih skladateljev te zvrsti glasbe, največ je Avsenikovih. V novembru leta 2002 so nastopili na znani oddaji Musikantenstadl in s tem zares postali svetovno znan orkester, saj to oddajo redno spremlja več deset milijonov gledalcev po vsem svetu. Godbaje reden gost v Trzinu z lepo obiskanimi novoletnimi koncerti. Svoj jubilej, 120. obletnico delovanja, so začeli praznovati že v februarju s prireditvijo 20. Pod mengeško marelo, nadaljevali soje z nedavnim, jubilejním občnim zborom; glavno praznovanje pa se bo odvijalo kar tri dni, in sicer od 28. do 30. maja v Mengšu, kaj več pa naj zaenkrat ostane skrivnost; velja naj le vabilo, da se jim ob jubileju pridružite!
V Trzinu bomo lahko Mengeško godbo videli na praznovanju Florijanove nedelje deve-tega maja pri maši v trzinski cerkvi in na prireditvi pred gasilnim domom.
Mengeški godbi ob njenem 120. jubileju iskreno čestitamo!
Franci Banko
Rezbarska
razstaVa
Trzinu
V petek, 19. marca, so v avli Centra druž-benih dejavnosti Ivana Hribarja slavnostno odprli razstavo rezbarskih in kiparskih del. Otvoritve seje udeležilo precej ljubiteljev rezbarstva in prijateljev rezbarjev, za slavnostno in bolj sproščeno razpoloženje pa je uvodoma poskrbel eden od vidnih trzinskih rezbarjev Milan Kuferšin, ki je ob glasbeni spremljavi Francija Banka zapel pesem Oj ta mlinar. Predsednica Turističnega društva Jožica Valenčak je povedala, da rezbarska delavnica v Trzinu deluje že tretje leto in daje to predvsem zasluga mentorja rezbar-
BRAVO REZBARJI
»Ja kje ste pa dobili te rezbarje? Prav zavidamo vam, da ste se spomnili in jih vključili v svoje društvo!« Tovrstne izjave v zadnjem Času niso redke. Clani turističnega društva jih vse pogoste-je poslušajo na najrazličnejših turističnih prireditvah, kjer po-gosto ob predstavitvi Trzina sodelujejo tudi predstavniki rezbarske delavnice. Z nedavno razstavo rezbarskih in kiparskih del pa so rezbarji tudi »doma«, na svojem terenu, vsem pokazali, kaj pravzaprav počno.
Razstava, ki je bila v Centru družbenih dejavnosti Ivana Hribarja v Trzinu odprta od 19. marca do 4. aprila, je navdušila števil-ne obiskovalce. Predstavili so res kakovosten izbor del članov delavnicc, in ne presenečajo zapisi v knjigi vtisov, kot so na primer tile:
«Čudovita razstava pravih mojslrov!«
»Vsem razstavljalcem čestitam! Njihova delà govor ij o o njihovi nadarjenosti, prizadevnosti in umetniškem navdihu!« »Rezbarji so se zelo, zelo potrudili. Takih razstav bi moralo biti
še več!«
»Imeniten prikaz amaterske (?) ustvarjalnosti. Posamezni eksponati prav impresionirajo!«
»V svoji sredi imamo mojstre! Odlični so! Večkrat naj se poka-žejo!«
«Ponosna sem. da sem iz Trzina, ker imamo tako dobre rezbar-
je!«
Podobnih in še bolj v presežnikih napisanih ocen je v knjigi vtisov veliko. Pohval pa je bilo tudi drugače res veliko. Novinar
Danijel Čakš, ki trzinske rezbarje že dobro poznaje že drugič přišel posnet njihovo delo in izdelke za televizijsko oddajo Barvě jeseni. Vsi po vrsti pa so izrekali priznanje tudi mentorju rezbarske delavnice, mojstru rezbarstva Marijanu Vodniku. Umet-nik, ki seje uveljavil s svojimi razstavami že doma in v tujini, zna na prijeten, prijateljski način usmerjati začetnike in tudi tište, ki že dobro obvladajo dleto in drugo rezbarsko orodje. V njih zna spodbuditi ustvarjalne umetniške sile in jim s svojimi izkuš-njami krepko pomaga pri iskanju pravega izraza. Težko bi napisali, kateri predstavljeni izdelki so bili najbolj za-nimivi, najlepši. Iz vsakega od razstavljenih predmetov so izža-revali lepota, umetniško sporočilo, trud in prizadevnost rezbarjev, ki so jih ustvarili. Večino od del na razstavi bi lahko postavili za okras tudi v prostorih uglednih ustanov, da ne govorimo o naših domovih, saj že sam material, iz katerega so izrezljani, vli-va toplino in prijetne občutke.
Rezbarji so za udejanjanje svojih idej potřebovali nešteto ur pri-zadevnega delà. Iskali so primeren les, ga ogledovali, božali in v njem iskali skřite podobě. Nič koliko udarcev na oštra dleta je bilo potrebnih, nič koliko okruškov, da so iz lesenega čoka přivábili želeno obliko in sporočilo.
Trzinski rezbarji že tri leta v zimskih mesecih marljivo ustvarja-jo v eni od učilnic osnovne šole. Marijan Vodnik je znal v skupino pritegniti tako mlade kot stare. Kljub razliki v letih, saj je najmlajši star 15 let, najstarejši pa so si naložili že sedmi križ, je v skupini prijetno, delovno vzdušje. Zanimivo je, da so v skupini ljubitelji lesa in rezbarjenja ne le iz Trzina, ampak tako rekoč s celotne Kranjske. Nekateri se na srečanja vozijo celo iz kar od-daljenih krajev. Tudi ob razstavi je bil mogoče kdo presenećen, koje ob imenih avtorjev prebiral, od kod vse prihajajo. Trzinske barve pa so nekateri trzinski rezbarji vseeno častno zastopali, naj še zlasti omenimo Milana Kuferšina, Staneta Mesarja, Emilijana Pevca in Ivka Ručigaja. Kot zanimivost povejmo, daje Stane Mesar razstavil tudi skledo, izklesano iz kamna. Rezbarji so v času razstave obiskovalcem radi povedali kakšno zanimivost o svojem delu in jim pokazali, kako pravzaprav iz lesa oblikujejo svoje skulpture in druge umctnine. Predstavitev je pritegnila številnc obiskovalce, še zlasti pa je bila prijetna po-pestritev tudi ob nekaterih prireditvah, ki so bile v tistem času v Centru Ivana Hribarja. Rezbarji pa že delajo náčrte za naprej. Tudi letos bodo še večkrat predstavljali Trzin na različnih turističnih predstavitvah.
Miro Štebe
jev, mojstra Marjana Vodnika. Taje nato představil vsakega od članov rezbarske skupine posebej, najprej ko osebnost in nato še kot ustvarjalca. Razstavo sta pozdravila tudi trzinski župan Anton Peršak in predsednik združenja rezbarjev in modelarjev Slovenije Srečko Ornik. Sledil je sproščen pogovor ob dobrotah, ki so jih pripravile žene rezbarjev in članice Turističnega društva Trzin. Udeleženci so med drugim izve-deli, da se bodo člani rezbarske delavnice letos s svojimi iz-delki in delom predsta-vili še na Bledu, v Železnikih, Volč-jein Potoku, Mariboru, Domžaiah, šli pa bodo tudi na 3. slovensko rezbarsko razstavo v Ptuj.
MŠ
Gostovanje
dramske skupine Črneče pri Dravogradu
Crmaterska dramska skupina iz Čr-neč pri Dravogradu seje prijazno odzvala povabilu Društva upokojencev Žerjavčki, da nam predstavijo komedijo francoskega dramatika Georgesa Feydeanja z naslovom Barillova poroka.
Gostovanje omenjene skupine je bilo 20.3. 04 v dvorani Franca Kotarja. Predstava, ki
je trajala eno uro in pol, je polna zapletov in razpletov, tako da so nas zabavali na pri-jeten način in za amaterje na visokem ni-voju.
Dvorana sicer ni bila polna, vsi prisotni pa so bili enotnega mnenja, daje lahko žal vsem tištim Trzincem, ki si niso vzeli časa in prišli pogledat predstavo. Taje sicer preprosta po vsebini, vendar tako dinamič-
na, da nam niti v enem trenutku ni pustila, da bi bili nepozorni in nas je neprestano silila v smeli.
Zahvaljujemo se črneškim amaterjem in upamo, da to ni bila zadnja predstava, ki sojo odigrali pred trzinskimi gledalci.
Za DU Žerjavčki Franc Pavlič
OBVESTILO DU »ŽERJAVČKI«
21.5.04 bo v dvorani KUD-a Franca Kotarja prireditev Trzin poje in pleše, na kateri bo sodeloval tudi pevski zbor DU Žerjavčki.
26.5.04 bo DU Žerjavčki připravil izlet Biseri Julijcev, med katerim bomo obiskali Vrbo, Mojstrano, Vrata in Gozd Martuljek
29.5.04 se bomo udeležili pohoda po mejah občine Trzin. Ne pozabite tudi na vsakoletni piknik v Dolgi dolini, ki bo tokrat 18.6.04.
08ČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽERJAVČKI TRZIN
Minilo je peto leto obstoja društva upokojencev. Organizator usta-novnega občnega zbora je bil g. Tone Ipavec, ki je postal tudi prvi predsednik društva, katerega je zelo uspešno vodil dva dvoletna mandata. Do zdaj je v društvo pristopilo 292 članov, od katerih je 244 še aktivnih, ostali pa so se izpisali ali, žal, s svojo smrtjo zapustili naše vrste. Društvo je bilo v tem petletnem obdobju zelo aktivno na raznih področjih. Naj navedem le nekaj aktivnosti:
•	ustanovljenje bil pevski zbor društva, ki s svojimi nastopi so-deluje na raznih prireditvah, tako v občinskem merilu kot tudi s koncerti v domovih za ostarele izven naše občine;
•	vsako leto organiziramo pet do šest izletov;
•	pripravimo novoletna srečanja;
•	zadnji dve leti poskrbimo tudi za martinovanje;
•	ustanovljena je društvena pesniška skupina, ki uspešno nastopa na raznih prireditvah;
•	udeležujemo se dramskih představ in koncertov;
•	organiziramo tudi redne »četrtkove« pohod po bližnji in daljni okolici.
Ne pozabljamo na naše starejše in bolne člane, saj jih vsako leto obiščejo predstavniki našega društva in obdarijo s skromnimi darili.
Naj za konec povabim tište naše člane, ki do sedaj niso bili preveč aktivni, da se nam pridružijo pri našem delu.
Franc Pavlič
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet
»Vsctk člověk je zase sve I. ćuden. svele I in lep. kot zvezda na nebu « (Tone Pavćek)
Za medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je bil I. april pravi praznik. Zbrali smo se v Kulturncm domu Moravče, na 3. rednem občnem zboru društva. Sprejeli smo poro-čilo o delu društva in zaključni račun društva za leto 2003 ter sprejeli smernice za program delà društva v letu 2004. Po občnem zboru smo nadaljcvali s predstavitvijo »ogledala« našega delà - Zbornika medgeneracijskega društva Jesenski cvet, že drugega po vrsti. Predstavitve so se udeležili Županja občine Moravče, ga. Milka Novak, ki nam je s pozdravnim govorom in predstavitvijo slikovitih in prijaznih Moravč izrazila prisrčno dobrodošlico, Županja občine Domžale, ga. Cveta Zalokar Oražem, in župan občine Mengeš, g. Tomaž Štebe, predstavniki občin Domžale, Moravče, Mengeš, Trzin in Lukovica ter ga. Zmaga Prošt in ga. Danica Matja-nec, predsednica in koordinatorka nacionalne mreže Združenja za sociálno geron-tologijo in gerontogogiko Slovenije, ki skrbi za izobraževanje naših voditeljic in vodileljev skupin.
Kulturni program so oblikovali učenci osnovne šole Jurija Vege iz Moravč, citrar, g. Rado Kokalj ter voditeljice, voditelji in člani društva Jesenski cvet, ki sta jih za nastop pripravili voditeljici ga. Marija Ratkovič in ga. Helena Ogorelcc. Kulturni program je povezoval g. Gašpcr Ogorelec. Posebej se je predstavila skupina Kranjska lilija iz Moravč.
Kulturni program nas je navdušil in razvedril. Nastopajoči učenci in naši člani so nas prese-netili s svojo prisrčnostjo, kvaliteto izvedbe in vsebinsko pestrostjo programa. To je bil nastop mnogih skritih talentov, nastop »od srca«, ki nas je napolnil z zadovoljstvom in srečo.
V kulturnem programu seje odrazila »duša« našega društva. V delovanje skupin društva Jesenski cvetje vtkanega mnogo prostovolj-nega in požrtvovalnega delà voditeljic in vo-diteljev, njihove Ijubezni do sočloveka, dobre volje ter medčloveške solidarnosti. Naše skupine so še posebej dragocene za današnji čas odtujenosti in hitrih sprememb, saj opravljajo res veliko delo tkanja in ohranjanja medčlo-veških vezi in solidarnosti. Zato se vsem, ki izvajanje naših programov linančno podpirate, iskreno zahvaljujemo.
Predsednica društva Jesenski cvet
Majda Pučnik Rudi
	i*	
	JnO	
	'ÙÊt t	
		
ŽERJAVČKI LETOS SO
Ne boste verjeli, toda žerjavčki oziroma močvirski tulipani so letos spet zacveteli na ozemlju naše občine! Lani smo mislili, da jih na trzinskem ozemlju, razen tistih posajenih v vrtovih. ne bomo več videli, a trdovratne rožice, ki so na rdečem seznamu ogroženih rastlin. so le spet pokukale na trzinski zemlji. Ni jih veliko, približno slab ducat, vendar so. Cvetovi, ki naj bi krasili tudi trzinski grb, so zacveteli tik ob skrajnih mejah na.še občine, naobmočju sosednjih občin pa jih letos niti ni tako malo. Pravzaprav so se pojavili tudi tam, kjer jih v prejšnjih letih nismo opazili. Izgleda, da jim tokrat vremenske razmere bolj ustrezajo. nekateri starejši občani pa se spomnijo, da tudi pred desctletji, ko je bilo v Trzinu še veliko teh rož, niso vsa leta cvetele enako obilno. V zadnjih letih ne pomnimo, da bi na rastiščih cvetelo toliko žerjavčkov kot letos, žal pa se tam spet pojavljajo laki. ki te zaščitene rože izkopavajo ali nabirajo za nekajdnevne šopke v domačih vazah. Ker so območja, kjer žerjavčki v naši soseski rastejo zelo blizu obdelovalnim površinam, bi jih kaj hitro lahko razširili. Lani so preorali eno od zadnjih rastišč v trzinski občini, in bi bilo mogoče prav, če bi se varstveniki na-rave sosedn jih, to je domžalske in beži-grajske, občin povezali ter ob pomoči Agencije za varstvo okolja tista preostala rastišča žerjavčkov zaščitili. Tam so tudi druge redke rastline, svoje zatočišče pa so našle tudi številne živali
MŠ
NGSB
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
Mladinski planinski tabor [tradicija in kakovosfl
ŽERJAVCEK IN LEPI ČEVEUC
Ze kar nekaj časa je, odkar je pomlad prestopila domaći prag in travnike posejala z raznobarvni-mi cvetlicami. Med njimi lahko opazimo tudi dve zelo redki in zaščiteni roži: naš simbol in ponos - trzinski žerjavček (ali močvirski tulipan) ter rožo, katere ime je že samo po sebi dovolj zgovorno - lepi čeveljc. Vsako oko, če se odpravite na krajši sprehod, ju lahko zagleda. In zavo-Ijo naših zanamcev naj pri tem tudi ostane! Prosim, pustite ju živeti!
V petek, 16. aprila se nas je trinajst planincev trzinskega PD zelo različnih starosti podalo na obisk k močvirskim tulipanom v naši okolici. Na lastne oči smo se prepričali, da jim je letošnje leto naklonjeno. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje
Se sploh zavedamo, kakšen zaklad nam leži pred vrati?
ŠPORTNA ZNAČKA TRZINA
Vse, ki ste se odločili, da v okviru Športne značke Trzina opravite vzpon na Šmarno goro obveščamo, da bo izlet v soboto, 24. aprila. Zbor pred Mercatorjem ob 8.00, prevoz s svojimi avtomobili. Prijave: občina Trzin in po e-pošti: info@onger.org. Vse potrebne informacije bodo od četrtka na strani društva: http://onger.org/ menu.php.
POTOPISNI VEČER V KNJIŽNICI DOMŽALE 29. aprila 2004 ob 19.url
PRIM0Ž PIPAN
nam bo představil svoje kar 5-mesečno bivanje na 5. kontinentu
AVSTRALIJA
Prepotoval je vse zvezne države in se tako dodobra seznanil z vsakdanjim življenjem in navadami Avstralcev. Primož je sodeloval pri dveh projektih prostovoljnega delà in se tudi na ta način vklopil v tamkajšnjo družbo in njihovo življenje.
Vljudno vabljeni !!
Mladinski odsek Planinskega društva Onger Trzin vabi na
17. mladinski planinski tabor Dovje 2004
17. - 25. julij
Tabor je namenjen osnovnošolcem in dijakom 1. letnika, ki jih veseli planinstvo in so pripravljeni preživeti prijetne počitniške dni v dobri družbi.
Kaj te čaka na letošnjem taborjenju?
•	prijetni dnevi v naravi in noči pod platneno streho,
•	hoja v gore, igre v naravi, lov za skritim zakladom, ustvarjalne delavnice, nova gorniška znanja, večer ob tabomem ognju, planinski krst,
•	ogled zanimivosti v okolici Dovjega,
•	in še marsikaj novega!
Prostih mest je 35. V primeru polne zasedenosti do določenega datuma imajo prednost otroci, ki obiskujejo planinski krožek oz. hodijo na naše izlete. Prijave po roku so možne le, če bo prostor. Cena taborjenja: 27.000 SIT.
V ceno je vračunano: prevoz na tabor in s tabora, hrana, stroški organizacije, obraba taborne opreme, vstopnine, majica ... Ob umiku prijave zaračunamo organizacijske stroške v višini 3.000 SIT. V primeru kasnejšega prihoda na tabor oz. predčasnega odhoda s tabora denarja ne vračamo.
Vodstvo tabora (vsi registrirani vodniki Planinske zveze Slovenije): Vodja (in vodnik): Emil Pevec
Vodniki: Irena Mučibabić, Tomaž Kocman, Boštjan Kralj, Urša Košir. Miha Pavšek Kuharica (in vodnica): Nataša Kramar
Pri izvajanju programa bodo med drugim sodelovali alpinisti alpinističnega odseka Mojstrana ter člani postaje Gorske reševalne službe Mojstrana!
Članarina: Za udelcžcnce tabora je obvezna plačana članarina v PD Onger Trzin za tekoče leto. Vplačate jo lahko v Papirnici Čačka.
Sestanek s taborečimi in njihovimi starši smo preložili na 19.5. ob 18.00 (v OŠ Trzin)
Pridruži se nam, ne bo ti žal!
Prijavnica - Mladinski planinski tabor Dovje 2004
Ime in priimek:
Naslov:_
Telefon:_
-roj-
Pošta:
Podpis staršev:
Prijavnico oddajte v tajništvu OŠ Trzin, na planinskem krožku v OŠ Trzin ali na srečanjih dijakov in studentov PD Onger Trzin.
OPAZOVANJA, ISKANJA, SPO ZNANJA...
V	NARAVI
V	okviru letnega programa delà s podmladkom civilne zaščite na osnovni šoli Trzin smo 13. marca izvedli poučni izlet v Cerkno, natančneje, v divjo sosesko, v kateri je skrita BOLNICA FRANJA. Prepričljivo in nazorno nam je strokovni vodič Mestnega muzeja Idrija predstavi! to skrito, težko dostopno zatočišče številnih partizanskih ranjencev. Zakaj smo si za cilj izbrali prav ta delček naše dežele? Želeli smo opozoriti na odvisnost in odnos člověka do narave in obratno. Nedoumljivi napori strokovnih in priučenih zdravstvenih delavcev, ranjencev, ostalih udeležencev in ne nazadnje domačinov, so bili potrebni, da so reševali življenja v najskromnejših možnih pogojih. Z neverjetnim zanimanjem so mladi člani spremljali pripoved in razlago v posameznih barakah in se nav-dušeni strinjali z moralnimi vrednotami, ki jih danes skorajda ne poznamo več.
Pot smo nadaljevali v LOG POD MANGARTOM. Kot poveljnik civilne zaščite v občini Trzin sem odgovoren tudi za podmladek. Neposredno na kraju dogodka samega sem opozoril in razložil pojav zemeljskega plazu v vseh razsežnostih krutih posledic za tam-kajšnje prebivalstvo. Představil sem jim tudi varnostne naprave, ki v primeru ponovnega zdrsa zemljišča opozorijo ljudi, da se najhitreje umaknejo.
Končni cilj poučnega izleta pa je bil obisk CENTRA GORSKE REŠEVALNE POSTAJE V Tolminu. Načelnik te GRS Žarko Trušnovec nam je prijazno představil delovne naloge, področja, pripomočke, s katerimi rešujejo ponesrečence ne le v gorah, temveč tudi v vodah in na predelih, kamor ne more reševalno vozilo.
Udeležence izleta je načelnik seznanil z vsebino tabora v času poletnih počitnic, ki jih izvajajo izbrani strokovnjaki različnih področij. Tabor traja sedem dni, vanj so vključeni mladincí od 10 do 18 let. Spoznajo življenje v naravi in na različne načine utrjujcjo last-iie flzične in psihične sposobnosti, ne manjka pa tudi družabnih iger in drugih sprostit-venih dejavnosti.
Srečno smo přispěli na cilj in glede na razpoloženje udeležencev menim, daje bil smoter izleta dosežen.
Pozdrav vsem, ki sebi in drugim dobro želimo! Poveljnik civilne zaščite občine Trzin Zoran RINK
Izlet v bolnico in Log pod Manganom mije bil zelo všeč Takega izleta bi se zmerom udeležil.
Izlet v bolnico Franja, Log pod Mangartom in v Center gorske re-ševalne službe se mije zdel zelo zanimiv. Spoznal sem, da je učenje za življenje za-nimivih in pomembnih stvari lahko zelo zabavno Povsod so nam strokovnjaki na svojih področjih predstavili stvari na zelo prijeten način. Upam, da bom še kdaj tako uživaI na katerem od izletov Matic
Nekaj dni pred izletom se mi sploh ni ljubilo iti na to malo potovanje. Nato pa me je po-klica! gospod Rink in me prepriča/, naj grem. Rekla sem si: »Pa poskusimo'.« Mislila sem, da bo vse skupaj dolgočasno in da bomo morali poslušati take in drugačne stvari, kot v šoli Pa sploh ni bilo tako. Na koncu je vse skupaj izpudlo kot še eno prijetno spoznanje, kaj so ljudje počeli takral, kako so se zdravili in s kakšnimi težavami so se spopadali. Vse skupaj pa so začinili prijatelji, s katerimi nisi mogel niti sekunde ostati resen. Janja
Št: 84300-5/2004 Datum: 31.03.2004
R AZPIS
Pod vodstvom priznanih strokovnjakov bo Civilna zaščita Trzin v okviru pridobivanja znanj in veščin civilne zaščite med polet-nimi počitnicami v Posočju pripravila planinski tabor za mlade. Udeleženci tabora, za katerega sta predvidena dva termina - od 27.6. do 3.7. in od 8.8. do 14.8., bodo v Mostu na Nadiži pri Breginju pod vodstvom tolminskih gorskih reševalcev in drugih strokovnjakov pridobivali znanja s področja zdravega načina življenja, tako fizičnega kakor psihičnega.
Program taborjenja, ki ga je pripravila postaja Gorske reševalne službe Tolmin, bo dopolnjen tudi z znanji in veščinami reše-vanja pri naravnih nesrečah, s katerimi imajo mentorji dovolj izkušenj, saj živijo na potresnem in plazovitem območju.
Prijavljeni udeleženci tabora bodo sami krili stroške v visini 50%, drugo polovico stroškov pa bomo krili z namenskimi sredstvi Civilne zaščite občine Trzin. Razgovor prijavljenih udeležencev tabora, staršev in vodstva bo 23.04.2004 ob 17. uri v sejni sobi društev na Mengeški cesti 22 v Trzinu.
Prijavijo se lahko vsi članl krožka civilne zaščite in tišti, kl se nam še želljo pridružiti. Morebitni ostali interesenti se tabora lahko udeležijo, vendar sami nosljo stroške tabora vceloti.
Prijave sprejema do 23.04.2004 Zoran Rink, poveljnik CZ občine Trzin. Nanj se lahko obrnete za vse podrobnejše informacije-tel. 041 370 251.
Poveljnik Civilne zaščite
Zoran Rink, l.r.
Več o taboru tolminskih gorskih reševalcev zveste na strani: http://www.planid.or6/nov/ 03h/1201_zt-tabori_grs-tolmin.htm
Pred kratkim sta na slovesnosti v Centru za usposabljanje pripadnikov Civilne zaščite na Igu, ugledni priznaji republiške Civilne zaščite přejela tudi dva Trzinca: vodja Civilne zaščite v 7'rzinu Zoran Rink in eden najbolj delovnih mladih ga-silcev v naši občini Andrej Gril. V nas-lednji številki bomo oba dobitnika prestižnih priznanj podrobneje predstavili našim bralcem, tokrat pa jima verjetno lahko tudi v imenu sokrajanov, čestitamo.
gre za podporo igralcev v smislu prisot-nosti zdravnika in maserja na treningih. Nanj francoska liga ni napravila močne-ga vtisa.
Seveda sva se v najinem pogovoru dotak-nila tudi slovenske rokometne reprezen-tance. Beno je v slovenski izbrani vrsti vse od leta 1995 odigral 143 tekem za slovensko reprezentanco inje sodeloval na vseh večjih tekmovanjih od Evropske-ga prvenstva 1996 dalje (4x evropsko prvenstva, 2x svetovno prvenstvo, Ix olimpijske igre). Pika na i njegovega dolgo-letnega truda pa je vsekakor srebrna medalja, ki jo je s slovensko izbrano vrsto priigral na letošnjem Evropském prvenstvu v rokometu na domačih tleh ter pri-speval velik delež k temu uspehu. Vendar pa je Beno kljub uspehu na evr-opskem prvenstvu z mislimi že na Olimpijskih igrah Atene 2004, kjer bodo dali fantje vse od sebe, in ni izključeno, da se bodo domov vrnili s kakšno medaljo. Barva seveda ni pomembna.
Tanja Prelovšek
BENO MPAME
SREBRNI VITEZ EURO 2004
Srebrni vitez iz Evropskega prvenstva v rokometu 20041 Ja, prav ste prebrali - to je BENO LAPAJNE. Verjeii ali ne, že dobro leto in pol z družino, ženo Barbaro (bivšo rokometašlco) in dveletnim sinčkom Žigom, živi v našem kraju. Res Je, da trenutno brani vrata v francoskem rokometnem prvoligašu Ivryju, a se bo že v naslednji sezoni ponovno vrnil v Slovenljo, kjer je tudi zaćel svojo rokometno karlero.
Njegova športna pot se ni začela z igranjem rokometa, kot misli večina. Otroštvo je preživel v Domžalah in igral košarko. Kasneje seje s starši preselil v Ribnico, kjer se je leta 1982 začela njegova roko-metna pravljica, takrat pod taktirko Zdenka Mikulina. Prvič je zaigral za prvo ekipo Ribniee leta 1987. Že kot mladinec se
je preselil v Celje, kjer je nekaj časa čakal na priložnost in nato preživel sezono kot poso-jen igralec v Gorenju. Takrat so ga trenerji prvoligaških ekip izbrali za najboljšega vra-tarja lige. Vrnil seje v Celje in tri leta čakal na priložnost, kijeob Dejanu Periču ni dobil. Leta 1999 gaje pot zanesla v klub Mobitel Prule 67, kjer je kot vratar končno dobil pravo priložnost in jo tudi odlično iz-koristil. V tišti sezoni seje začel vzpon rokometnega moštva iz Ljubljane. Beno in njegovi soig-ralci pri Mobitelu Prule 67 so bili v sezoni 2001/02 državni prvaki. Takrat so premagali do takrat ne-premagljivi klub Celje Pivovarno Laško, zmagali pa so tudi v Slovenskem pokalu. Z Mobitelom Prule 67 seje uvrstil tudi v ligo prvakov, kjer so nas navduševali z igro v sezoni 2002/03 vse do pol-finala.
Kot vemo (vsaj tišti, ki spremlja-mo rokomet), je po odlični sezoni Mobitela Prule 67, zaradi razmer v klubu, klub zapustilo 11 igralcev. Med njimi tudi Beno, ki seje takrat odločil preizkusiti tudi v tu-jini. Tako seje z družino preselil v Francijo k Ivryju. Pravi, daje v Ivryju sicer finančno vse urejeno, kot mora biti, a kar zadeva ostale stvari, je večina slovenskih klubov veliko bolje urejena, predvsem ko
Prepovedano -skrito med Mla-kami in IOC
Po osebni odredbi župana se moj pisni del ne honorira, napišite si sami komentar.
Seljak .lože
HYDE PARK ^
Cesta za hribom proti gradu - že 120 dni
Nova signalizacija Zorkova ul. - 10 dni
SAHOVSKE NOVICE
Lep pozdrav!
Končala seje 2. Ljubljanska - delavska liga. Ekipe in posamezniki našega kluba so dosegli lep rezultat. Pohvaliti je treba najboljše tekmovalce na svojih šahovnicah. Medalje so přejeli naslednji člani našega kluba:
1.	šahovnica:Grum Andrej, 2. mesto,
2.	šahovnica- Mihelič Mitja, 3. mesto,
3.	šahovnica- Miklavec Jože - Tomaž, 1. mesto,
4.	šahovnica- Jukan Damir, 2. mesto.
STANJE PO ZADNJEM KROGU 2. LJUBLJANSKE - DELAV-SKE LIGE
Mesto Ekipa		Točke	Meč točke	Buch
1	KL1NIČN1 CENTER	23,5	16	168,5
2	VIŠNJA GORA	22,5	12	177,0
3	ČRNI VITEZI	22,0	12	177,0
4	KOMENDA GABER	20,0	10	168,0
5	MEDVODE	19,5	11	179,0
6	KPŠRD KAREL JERAJ 1	19,5	11	172,5
7	BAR REPEK TRZIN	19,5	10	179,0
8	ZELENCILPP	19,0	10	145,5
9	BUSCOTRADE TRZIN	19,0	9	177,0
10	LŠK UPOKOJF.NCI	19,0	9	151,0
11	TELEKOM	18,5	9	177,5
12	KOMENDA BOCOSOFT	18,0	10	152,5
13	ŠD LOKA PRI MENGŠU	18,0	9	166,5
14	ŠD BAROB 2 ŠMARCA	17,5	9	172,5
15 ŠDBAROB 1 ŠMARCA		17,0	8	149,5
16	KPŠRD KAREL JERAJ 2	16,5	9	145,5
17	AVTO MLAKAR TRZIN	16,5	8	147,5
18	TE-TOL TOPLARNA LJUBLJANA	11,0	4	152,0
19	ŠS BOR DOB	10,0	4	156,5
Redni občni zbor društva smo imeli 29.3.2004 v prostorih kluba na Mengeški ulici 22. Žal seje v vabilo na občni zbor prikradla tip-karska napaka z napačnim datumom občnega zbora, in sicer 29.4. 2004, namesto 29.3.2004, za kar pa ni kriv časopis, ampak avtor članka. Za morebitne ncprijetnosti se opravičujem. Na občnem zboru smo pregledali dosedanje delo in razgrnili náčrte za prihodnost. Najprej bomo 24.4.2004 ob 9.00 v prostorih kluba v stari šoli na Mengeški ulici 22 organizirali občinsko prvenstvo Trzina v pospešenem šahu. Zmagovalec bo dobil naslov prvak občine Trzin v letu 2004! Nagrade tudi ne bodo izostale! Vabljeni vsi občani občine Trzin in vsi člani našega kluba! Vabimo vas tudi na tradicionalni odprti turnir v pospešenem šahu ob prazniku občine Trzin, z mednarodno udeležbo, ki ga bomo organizirali 16. 5. 2004 ob 10.00 v avli OŠ Trzin. Datum smo přestavili za en teden prej, ker imajo v nedeljo, 23.5.. turnir v Komendi in ni bilo možno dobiti šahovskega sodnika in tudi igralci ne morejo igrati na dveh tumirjih hkrati.
Vabimo vse ljubitelje šaha, da se nam pridružijo vsak ponedeljek ob 19.00 naših prostorih v stari šoli.
Franci Banko
24. 4. 2004 ob 9.00
v prostorih kluba v stari šoli na Mengeški ulici 22 občinsko prvenstvo Trzina v pospešenem šahu
14- 5. 2004 ob 10.00
vavli OŠ Trzin
tradicionalni odprti turnir v pospešenem šahu ob Prazniku občine Trzin, z mednarodno udeležbo
D(	AS D NIZALE
Moto center d ao Blotnica 3a, IOC Trzin, telefon: 01/562 18 13,01/562 18 16, fo«: 01/562 18 15, www.avdomzolMiofoc.B	
	OBVEST1LO
Obveéčsmo lastnike kmetijsklh traktorjsv in traktorskih priklopnikov, da bodo tehniôni pregledi teh vozil po naslednjem razporedu:	
PONEDELJEK, 3.6.2004 OD B OO DO 12.00 IN OD 13.30 DO 18.00 URE V MORAVČAH NA PARKIRIŠČU OB CERKVI	
TOREK, 4.6.2004	OD 8 00 DO 12.00 URE V MORAVČAH NA PARKIRIŠČU OB CERKVI
TOREK. 4 6.2004	OD 13.30 DO 18.00 URE NA TROJAKAH PRED GASILSKIM DOMOM
SREDA, 6.6.2004	OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 V LUKOVICI PRED KULTURNIM DOMOM JANKA KERSNIKA
ČETRTEK, 6.6.2004	OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18 00 V LUKOVICI PRED KULTURNIM DOMOM JANKA KERSNIKA
PETEK, 7.E.2004	OD 8.00 DO 12.00 URE V BLAGOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI
PETEK, 7.6.2004	OD 13.30 DO 18.00 URE V KRAŠNJI PRED GASILSKIM DOMOM
SOBOTA, 6.6.2004	OD 8.00 DO 12.00 URE V MENGŠU V JAMI SCT, PRED PODJETJEM SIGNACO, (NEKDANJA DRUŽBENA PREHRANA LEBAN TOPOLE)
PONEDELJEK, 10.5.2004 OD 8.00 DO 12.00 URE IN OO 1130 DO 18.00 URE V DOBU PRED TRGOVINO VELE	
TOREK, 11.5.2004	OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V ŠTUDl PRED FITNES CENTROM LOŽAR
SREDA, 12.6.2004	OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V RADOMLJAH PRED KULTURNIM DOMOM
ČETRTEK, 13.5.2004	OO 8.00 DO 12.00 URE V TRZINU NA PARKIRIŠČU ZA OBČINO TRZIN
Lastnike traktorj®» in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, najnatehnióni pregled pripeljejo osposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmiini m ehanttem, svstlobna telesa in zavore, a se boj pa naj Imajo obvezno opremo : prvoponwCInvanioaliiltilhuiiilkl	
Na tehnčni pregled prřesrta s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz prsta kl eg » obdobjs, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozils-rsiun, carinsko deklaracijo in pogodba	
Lastnike traktor)®* in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri oddelku za upravne notranja zadeoe upravne enote Oomlale v3Wh dneh od d rtova opravljenega tehniênega pregleda!	
S seboj OBVEZNO prinosite dokumente, ki so potrebni za tehniin! pregled in veljavm osefani dokument o istovetnosti 1 ratni ka vozi la 1	
Zíljei LflHKO POMfïQflJO PRI SPREMEMBfiH
Ta mesec smo kristjani praznovali veliko noč, največji kršćanski praznik. Stare običaje, kot so izdelovanje butaric za cvetno nede-Ijo, barvanje pirhov, blagoslov jedi in velikonoční zajtrk spretnija tudi likovna simbolika z motivi cvetlic in zelenja, pa kokoši, piščančkov ter najpogosteje zajcev. Ta ikonografija ima pravzaprav že stare korenine, saj izhaja iz poganskega sveta. Zajec ima tako svoj izvor v germanskem poganskem svetu in po tevtons-kein mitu naj bi bil zajec tišti, ki znese velikonočna jajca. V zve-zi s pirhi in zajci imamo povsod po svetu veliko običajev. V Evropi velja, da otrokom pirhe prinese zajec; v Nemčiji in na Madžarskom dobijo otroci košarice z dařili in zajčkom, v Angliji pa je poleg priljubljenega lova na zajca razširjen tudi običaj iskanja pirhov, ki naj bi jih skril velikonoční zajec. Ta šega je razvita tudi pri nas.
Zajec pa seveda ni samo velikonoční lik, ampak močno raznolika živalska vrsta. Poznamo namreč poljske, planinske, gozdne, domače, pritlikave in hišne zajče, nad katerimi so navdušeni predvsem otroci. Med seboj se ločijo po velikosti, barvi in dolži-ni dlake ter ušes, vsem pa je skupen oster sluh, hitrost, plahost ter visoka plodnost. Prav zaradi slednje lastnosti zajec velja za simbol plodnosti. Ker pa slovijo tudi po svojem velikem spolnem nagonu, so se s tem v zvezi med ljudmi razvile zanimive vraže, na primer ta, da ljudem, ki trpijo zaradi zasvojenosti s spolnost-jo, ni priporočeno uživati kunčjega mesa ali pa imeti zajče za domačo žival. In ravno obratno, če vas mučijo neplodnost, spolne frustracije ali strahovi, bi si morali omisliti zajca. Obstajajo pa tudi druge vraže in verovanja, ki so se v različnih kulturah razvile v zvezi s to živaljo. Tako so Azteki, ki so zajca častili kot sveto žival, verjeli, daje za obilni pridelek azteških kmetov potrebno štiristo zajcev, in so ga varovali, v majevski kulturi pa je bil zajec junak, ki je rešil boginjo Lune. Stari Egipćani so pove-zovali zajca z bogom Ozirisom, za taoiste pa imajo zajci moč za pripravljanje napoja nesmrtnosti. Talismani in amuleti v obliki zajčje tačke so še danes zelo priljubljeni. Če pa sanjate o zajcu in boste zjutraj pogledali v sanjske bukve, boste videli, da se posle-dice sanjske simbolike bolj kot na strahopetnost nanašajo na plodnost in razmnoževanje.
Koliko so zajci oštroumni in přemeteni, kakršen je bil Bugs Bunny iz Walt Disneyeve risanke, mi ni znano, vendar pa po nekaj načinih odpiranja vrat zajčnice, ki jih je razvila naša zajčica Viki, lahko sklepam, da jim tudi ta lastnost ni tuja. Vendar pa imajo ljudje za gojenje zajcev v većini primerov drugačne vzro-ke. Predvsem jih namreč gojijo zaradi mesa, ki je zelo zdravo, pa krzna in dlak, iz katerega še danes izdelujejo klobučevino. In da bi našla podobnega rejca zajcev v Trzinu, mi ni bilo treba daleč. Stopila sem le do bližnje sosede.
Nekje sem prebrala, daje zajec zmotno ime za domaćega kunca, a ker to besedo redko uporabljamo in ker tudi sama nisem prepričana, kakšne so pravzaprav razlike med zajcem in kuncem, pa tudi soseda Iva je govorila o zajcih, bom še naprej uporabljala ta izraz. Gospa Iva Šuštaršič (po domače Goltnarjeva Iva) jih ima v hlevu pred hišo kar štirideset, od tega dva samca, osem zajkelj in trideset mladičkov, malih ljubkih zajčkov, starih po en mesec in pol. Nastanjeni so v devetih boksih, kjer so v preteklosti že bivali pujsi in kokoši, pa tudi po dva bika so že imeli pri hiši. Daje prej omenjena zajčja lastnost, to je plodnost, resnično izrazita, pove dějstvo, da ima zajklja lahko tudi po deset mladičkov naen-krat. Mladi zajčki so zelo živahni, urni in igrivi, zato so pri gospe Ivi že iznašli učinkovito napravo za igranje. To je predel v vratih. kamor se skrijejo in nato gugajo sem ter tja. Čeprav zajčkov po kakšnih petih mesecih ne čaka ravno prijetna usoda, paje presenetljivo, da se tudi mama zajklja do njih ne vede vedno z materinsko skrbnostjo. Kadar jih je namreč v gnezdu preveć, da
bi lahko vse preskrbela, se jih kar sama znebi, tako da jih pomori. Največji orjak med zajčjo druščino je črno- beli samec, ki je resnično ogromen. Kadar le more, skoči ven in se sprehodi po dvoriš-ču in vrtu, kjer je tudi našel svoj vir moči, daje premagal težko bolezen, ki mu je pred časom skoraj vzela življenje. Za vse ljubitelje in rej ce zajcev torej nasvet: kadar vaš domači zajec hudo zboli, ga spustite v naravo in skoraj gotovo bo ozdravěl. Gospa Iva pravi, daji je to svetovala znanka in po črno- belem dolgouhcu sodeč, je to zdravstveno navodilo še kako učinkovito. In koliko časa vzame taka dejavnost? Gospa Iva pravi, daji skrb za zajce na dan vzame pol ure zjutraj in pol ure zvečer. Hrani jih s solato, pomladansko specialiteto - regratom, ovsom, ječmenom, koruzo in suhim kruhom. Radi pa imajo seveda tudi vse vrste ze-lenjave, na primer korenje, repo in zelje. Nekoč sem slišala nadvse zanimiv podatek, ki je govoril o tem, kako je sveže nabrana trava ali deteljica, ki je še rosna, za zajca lahko usodna, će mu jo natrgaš, medtem koje enaka hrana povsem neškodljiva, kadar si jo zajec »nabere« sam. Alije v tem kaj resnice, sem gospo Ivo poza-bila vprašati. Neka druga resnica o zajcih, pravzaprav kuncih, pa sigurno drži. In sicer ta, da zaradi velike slasti po drevesnem lubju lahko v krátkém uničijo cele nasade.
O zajcih pa še to: strokovnjaki menijo, da nam zajci s svojo bližino lahko pomagajo do hitrih življenjskih sprememb, kadar obtičimo v začaranem krogu miselnih vzorcev in se bojimo z odločnim korakom stopiti na pot spremembe in preobrazbe. Potemtakem bi kakšen zajec več na trzinskih njivah ne prinesel nikakršne škode, kvečjemu korist.
EZOPOVA BASEN
Nekega dne se je zajec hvalil. kako hitro teče. in se posmehoval žetvi, ker je tako počasna. Na njegovo veliko presenečenje mu je žetva predlagala, da se poměřila v teku To se je zajcu zdelo lako smešno, da je přistal. Za pričo in razsodnika sta si izbra/a lisico. Tekmovanje se je začelo in zajec je kmalu pustil želvo daleč za seboj. Dan je bil vroč, in ko je zajec pritekel polovico poli. se je ustavil, da bi se igrat. Nato je legel v se ne o in zaspal Mislit sije, da bo žetvo pred ciljem zlahka dohitel, če bi v tem času prišla mimo. Želva sije medtem vztrajno in brez počitka utirala pot proti cilju. Zajec pa je spal već časa. kot je bil nameraval, in ko seje zbudil, žetve ni bito nikjer več. Kar so ga neste noge, seje pognat v tek, loda bito je prepozno, želva ga je že čakala na cilju
Nauk: Kdor je vztrajen, premaga hitrejšega.
VIoga zajca v ljudskem jeziku: Če se razumemo na kakšno stvar »kot zajec na boben«, pomeni, daje ne obvladamo najbolje. Ko ugotovimo kakšno stvar, pravimo, da vidimo, »v katerem grmu tiči zajec«. Z zajcem tudi ozmerjamo bojazljivce.
* Vprejšnji številki Odseva sem objavila článek o neprimernem ra\ nanju z živalmi, v katerem sem omenila ludi primer hiše na Mengeš ki cesti, kjer imajo pozimi zunaj kletko s papigo. Lastniki omenjene hiše pravijo, da si papiga sama želi biti zunaj, tako da so lak bivaln prostor zanjo izbrali iz posebnih razlogov, ki naj bi opravičevali dějstvo, da so take razmere za papigo ludi po strokovnem mnenju neprimerne. Žal mije za nevšečnosti. ki jih je omenjeni članek more bili povzroćil, in se opravičujem lastnikom, če so bili osebno priza-deli, kljub temu da v članku ni bil omenjen njihov priimek in hišna številka.
Jana Urbi
DR.JAWEZ RIJ G EL J: VsaU je sam Uriv za svojo polomijo
(jy/sak člověk pride kdaj do situacije, ko V se mu življenje zdi pretezko in težave nepremagljive.
Veliko družin se zaradi razlik v razmišljanju, zaradi neizrečenili besed in nezmožnosli odkritega pogovora znajde v krizi, in če tjudje niso pripravljeni in sposobni, da bi se potrudili pri urejanju težav in nesporazu-mov, pride do družinske, partnerske, spolne... krize. Zakuj sem se odločila za intervju s psihiatrom? Zato, ker sem přebrala nekaj njegovih knjig, ki so me pritegnile, zato, ker se mi zdi zanimiv člověk, zato, ker me je zanimalo njegovo razmišljanje in njegovi pogledi na svet.
Veni, da v Odsevu običajno predstavljamo ljudi, ki živijo v Trzinu, pa vendar veni, da je dr.Rugelj zanimiv za vse bralce našega meseč-nika. In ker so intervjuji delani zato, da predstavimo zanimive ljudi, ne pa samo zato, ker pač živijo v določenem kraju, boste lahko v naslednjih vrsticah prebrali nekaj zares zanimivih tem. Psihiater dr. se. med. Janez Rugelj živi v Črnučah, ob cesti, ki pelje proti Šentja-kobu (torej v Ježi).
Seveda moram napisati, da na obisk nisem šla z lahkim srcem, saj sem o njem slišala precej govoric, tudi negativnih. In kdor me pozna, ve, da sem precej vzkipljive narave, da hitro izrazim svoje (tudi negativno) mnenje in odločila sem se, da se ne bom kar pustila.... Ko sem se zapeljala na dvorišče, me je presenetila izredna urejenost okolice, dovoz, parkirišče, označevalne table in lepo urejen vrt. Ob vstopu me je pozdravila gospa, doktorjeva tajnica, za katero moram priznati, da ni delovala prijazno in sem imela občutek, da bi jo nas-meh lahko ubil. Zato sem pričakovala, da bo imel takšen odnos tudi dr.Rugelj. Vendar ko sem zagledala tega karizmatičnega gospoda, me je strah ininil, ostalo je seveda spoštovanje, in moram priznati, daje bil to eden najbolj zanimivih pogovorov, ki sem jih imela do sedaj.
V nasprotju z izredno urejeno okolico in samo hišo je pisama dr. Ruglja natrpana s strokovnimi in leposlovnimi knjigami. Vendar je vse vzorno urejeno, v omarah je veliko predalov, na vsakem od njih jc nalepka z napisano vsebino. Njegova tajnica verjetno res ni lahko biti...Pogled skozi okno razkriva urejeno trato z vrtno uto, kar po-mirja obiskovalca.
Tako sem vstopila v urejeni svet dr.Ruglja. Kaj naj vam napišem o prvém vtisu, o prvém štiku z njim? Je urejen gospod, prcsenetljivo velikokrat se nasmehne, pravzaprav ima precej glasen, odkritosrčen smeh, ki člověka osvoji. In če vas zani-majo osebni podatki: rodil se je v Brezovici pri Mirni, star je 75 let (ki jih seveda zaradi aktivnosti in načina življenja ne kaže), četrtič poročen. Več osebnega pa od mene ne boste izvedeli, saj to vendar ni pomembno ob vsem tem znanju, ki ga dr.Rugelj izžareva. Naj v tem uvodnem delu še povem, daje pogovor potěkal v sproš-čenem vzdušju, zato nisem postavljala »običajnih« vprašanj, kar se delà ob»običajnih« intervjujih, bila sem le poslušalka, in upam, da boste ob naslednjih besedah uživali tudi vi in se zamislili o življenju, o vsakdanu, ki ga živite.
Dr.Rugelj. K vam sem prišla zato, ker sem prebrala veliko vaših intervjujev v raznih časopisih in večinoma se mi zdi, da se Ijudje zgražajo ob vaših včasih že kar pretirano oštrih mnenjih o ženskah. Zdi se mi, da večina jemlje te vaše izjave izven konteksta, zato vas mogoče veliko ljudi ne razume... Ne, ne bo držalo. Ljudje me razumejo, vendar jih moja radikalna stališča zabolijo, ker so to praviloma nezreli (nevrotični) Ijudje, to pa je večina ljudi, pač v kontekstu opredelitve E. Fromma, da velika večina ljudi prej umre kot osebnostno dozori. Malokateri je pov-
sem zdrav oziroma osebnostno dozorel. ln (nezreli) ljudje se osredotočijo predvsem na posamezne izjave, ki se nanašajo na njihovo hibo ali stisko, in ne poslušajo zbrano naprej. Zato niso sposobni v celoti presoditi, v kak-šnem položaju so. To je težko razumeti. To lahko razložim samo na primeru poveljnika na bojnem polju. Recimo, poveljnik polka, ki mora pripraviti napad. On mora osebno (in/ali s pomočjo štaba) natančno primerjal-no analizirati svoje in nasprotnikove sile (število vojakov, orožje, bojne izkušnje, kvaliteto oficirjev...), dobo dneva ali noči, ko bo napadel, teren, vřeme... itn. Potem skliče podrejene poveljnike enot, jim razloži svojo odločitcv (denimo smer glavnega napada) in vsakemu odredi (ukaže!) ustrezne naloge. Oficirji mu morajo seveda brezpogojno za-upati, slediti in ga ubogati. Približno tako bi moral delovati moški v družini, če se družina znajde v krizi. Tako pa se lahko obnaša iz-ključno moški, ki živi tvorno z ženo in vsaj dvema otrokoma, ki je dosegel osebnostno stopnjo razvoja dobrega gospodarja z magnetnim centrom v področju njegove poklicanosti.
Kaj pa, če poveljnik nima prav ?
Možno je, ampak zaradi premalo točne presoje položaja in posle-dičnih napačnih odločitev in ukazov je izgubil bitko, zato je dokazano nesposoben in mu v resni vojski grozi suspenz ali celo smrtna kazen! Nikakor pase mu njegovi oficirji ne smejo postaviti po robu. V nobenem primeru.
Malokatera samska ženska je sposobna presoditi svoj položaj. Sam-ske ženske, ki niso sposobne zasnovati trajne partnerske zveze, si običajno omislijo enega otroka, kajti otrok jim omogoča stik z drugimi Ijudmi preko otroškega vrtca in šole, čeprav je otrok praviloma žrtev ženskega egoizma, ki otroka porine v življenje brez očeta (otrok samske matere je velik revček, ki kot ubošček prenaša svojo gorilo, a nima nikogar, ki bi mu lahko potožil; še težje je edinčku zakoncev, saj mora ubošček prenašati torturo gorile in orangutana, brez možnosti, da bi stisko dělil z bratci in sestrami, kar je usodno za njegov psihosocialni razvoj). In samska ženska je obsedena s hlepenjem po moškem, saj ne ve, daje z moškim še težje kot brez njega. Če ni pravi, seveda. Pravega pa je težko dobiti. Če hoče samska ženska najti »pravega« moškega, mora na neki način bles-teti: mora biti čedna, komunikativna, da je za moške zanimiva, izo-bražena, situirana...Samo takšno žensko oblegajo moški. In tako ima ženska priložnost, da izbcrc pravo »žrtev«. Ne more pa ženska po tridesetem letu brez izobrazbe in brez lastnega stanovanja dobili moškega, ki jc prost, pač pa ga mora ugrabiti drugi ženski, kar je možno, saj približno polovico poročenih moških ni zadovoljnih s svojimi ženami, in so pripravljeni presedlati iz enega gnezda v drugoga. Ampak pameten moški ne bo šcl živet iz svoje velike hiše v garsonjero. In moški, ki jc star 40 do 50 (in več) let, hoče imeti mlado, lepo, izobraženo, bogato žensko brez otrok in brez sorodni-kov, ki bi jo utegnili naščuvati proti njemu. In vseh teh okoliščin samske ženske ne znajo presoditi.
Podobno je z Ijudmi, ki so imeli možnost izobraževanja, pa tega niso izkoristili, ki so šolanje zanemarili; taki ljudje živijo na meji (moralnega) zločina, saj niso spoštovali absolutnega načela: kolikor veš, toliko veljaš. (V tem kontekstu je jasno, da so vsi ljudje, ki se v šoli niso zelo potrudili, moralno oporečni, zato zelo redko srečamo »čistega« člověka). Torej, če nisi izobražen in zelo uspešen mojster v svo jem pokliču, pač malo veljaš. To je moje stališče. Ker Studirati je velikanski privilegij. Velika večina dijakov in Studentov pa ne izkoristi tega privilegija (za katerega starši in družba veliko investi-rajo), zato se uvrščajo v skupino brezobzirnih pokvarjencev, ker

zapravljajo svoj Cas in čas učiteljev, pa tudi družbena sredstva. Študent, ki pade na izpitu, je navaden prevarant, saj pravi študent ne more nikoli pasti, če odgovorno študira. Ce pade na izpitu, bi moral iti na posebno prevzgojo, ker je to čisto navaden pokvarjenec in prevarant. Jaz sem dobil v življenju le eno dobro oceno, vse ostale sem imcl odlične. In sem takoj protestiral in sem zahteval, da me učitelj sprašuje naprej ali pa skliče komisijo. Seveda me je spraše-val naprej in mi dal odlično oceno. Ko pa sem přišel na univerzo, sem vedel, da ni profesorja, ki bi me lahko na izpitu vrgcl. Je pa res, da nikoli nisem zanemaril niti vrsticc študijskega gradiva, ki gaje predpisal univerzitetni učitelj. Pa tudi na vseh predavanjih sem bil.
Kaj svetujete glede vzgoje otroka, da v življenju ne skrene na stranpoti?
Najprej in predvsem, ustvariti je treba pogoje za uspešen razvoj otroka, kar edino zanesljivo preprečuje zdrs na razne stranpoti. Pred-pogoj za ustvarjanje spodbudnega vzdušja pa je tvomo partnerstvo z vsaj dvema otrokoma. Če starši niso bili odlični v šoli, nimajo pravice tega zahtevati od svojega otroka; pravi vzgojitelji pa so samo listi, ki so bili vsestransko uspešni od začetka do konca svojega izobraževanja. Drugi, ki to zahtevajo od svojega otroka, pa so pok-varjenci in sadisti. Vzgajati otroka pomeni vzgajati z vzgledom. Če mož in žena lepo živila, v tvornem partnerstvu, v Ijubezni, sodelo-vanju, delavnosti, dobrem sosedstvu in vzajemnem spoštovanju, potem otrok dobi dober vzgled.
Koga je težje vzgajati: deklice ali dečke?
Lažje je vzgajati fante, saj če so radovedni in delovni, vedo, kaj bi radi bili. medtem ko so dekleta praviloma obsedena s fantaziranjem o romanlični Ijubezni. Z dekleti je drugače. Oče mora biti zelo zrela osebnost, da zmore uspešno vzgajati hčere. Mora biti Ijubeč, mora jim biti na razpolago, mora jih ljubiti, mora jim pustiti, da ga osva-jajo, kajti če deklica ni uspela osvojiti svojega dobrega in uspešne-ga oćeta, ne bo znala osvajali drugih moških kasneje v življenju. Potem je pomembno izobraževanje. Zelo važno je, da bister in ra-doveden otrok obiskuje elitno šolo z elitnimi profesorji (ki jo vodi avtoritativni moškil), ki pa jih v Sloveniji nimamo. Zadeva je brez-upna glede možnosti za vzgojo otrok v naših šolah. Če se jaz spom-nim svoje mladosti...Oče je moral iti dvakrat po iri leta dělat v Ameriko, daje lahko kupil malo zemlje in daje postavil malo hiši-co v Brezovici pri Mirni. Ta vas je imela 18 hiš, 111 prebi valcev, tik pred vojno in vsi smo se poznali med seboj. Vaška skupnost je bila takrat močan socializacijski faktor, tako daje vladal absolutní red. In v niti eni družini ni bilo kakšnih problematičnih ljudi. Celo alkoholiki (tišti redki, ki so bili), so se ga napili le ob kakšnih dru-žabnih srečanjih, drugače pa niso bili asocialni tipi in so trdo delali. Zdaj pa sva analizirala z generalom Lađom Kocijanom, ki je prav tako doma iz le vasi, in sva prišla do ugotovitve, da niti ena družina ni brez problemov.
Osebno sem se socializiral tudi tako, da sem (sploh pa med šolski-mi počitnicami) ves dan dělal z očetom in mamo, brez priganjanja. Ves dan sem bil v naravi. Poleg tega se ni nikoli pripetilo, da ne bi bila oba starša doma, ko sem se vrnil iz šole. Zakaj se to dogaja?
Zaradi patoloških družbenih razmer in agresivnega histeričnega feminizma. Nekdanje vaške skupnosli so ugasnile, sosedske skupnos-ti ne delujejo, pač pa vladata televizija in radio, ljudje so razkroplje-ni in izolirani, se ne družijo, se ne dogovarjajo. Nekoč je bilo veliko skupnih akcij, kmetijskih, ličkanje koruze, mlačev, fantje so se zbrali na vasi in so zapeli inje bilo več vzajemne odvisnosti. Ko sem bil star dobrih 14 let, sem šel v partizane in do takrat sem dokaj dobro spoznal celo faro (2.600 duš). O vseh »taglavnih« Iju-deh sem veliko vedel.„Takrat so vsi o vseh vedeli vse.
Pri štirinajstih ste šli v partizane?
Da, tako je naneslo. Skupaj s staršema sem bil navdušen sodeiavec partizanskega boja, v katerem sem po svojih močeh sodeloval od pomladi leta 1942 kot priložnostni partizanski kurir. Moral sem se umakniti od doma, ker sem bil leta 1943 v italijanskem záporu v Trebnjem. Areiirali so me (domači) belogardisti in me predali liali-
janom, ker svojega zapora niso smeli imeti. Bil sem partizanski kurir in sem se bal, da me bodo ponovno ujeli in potem ubili. Zato sem se odločil, da raje odidem med partizane. Eno leto sem bil kurir in sem z brzostrelko sam kolovratil po Dolenjski. Malo pred os-voboditvijo sem končal dvomesečno »višjo sanitetno šolo« pri slo-vensko-hrvaški partizanski bolnišnici v Žumberaku in takrat sem se nepreklicno odločil, da bom postal zdravnik. Medicino sem študiral v Sarajevu in v Ljubljani, specializiral pa sem psihiatrijo. Poskušal sem reorganizirati vojaško psihiatrijo, vendar ni šlo, zato sem zahteval demobilizacijo iz JLA in jo leta 1970, po 26 letih delà v vojski, tudi dosegel.
Kmalu po demobilizaciji sem prevzel vođenje bolnišnice za alkoho-like na Škofljici. In prvi dan mojega »poveljevanja« na Škofljici sem po mehanizmu vojaškega udara ukinil prejšnji, tradicionalni in povsem neučinkovit sistem in uvedel točno kopijo Hudolinovega (zagrebškega) sistema radikalnega zdravljenja in rehabilitacije alkoholikův. Ta moja akcija je vnesla velik nemir v vrste slovenske tradicionalne psihiatrije, ki seje začela organizirati za mojo izloči-tev, kar so uresničili šele v jeseni leta 1973. V treh letih sem po Slovenji ustanovil če z sto klubov zdravljenih alkoholikov, kar je bilo za psihiatrijo preveč, zato so me 1973 leta suspendirali in začela seje moja 30-letna vojna s tradicionalno psihiatrijo, ki je še ni konec. V tem času so me trikrat upokojili (prvič že leta 1982), a še vedno delam, saj upokojitev štejem za sociálno smrt. Pravico do delà pa sem si moral priboriti z dvema gladovnima stavkama.
V čem je ozadje vaših sporov s stroko?
Že med študijem medicine sem ugotovil, da profesorji psihiatrije predavajo samo o psihičnem razkroju »člověka v stiski«, nič pa niso povedali o uspešni rehabilitaciji ljudi v stiski, ker se s tem pre-prosto niso resno ukvarjali. Pozneje sem se seznanil s stališči anti-psihiatrov (Laing, Cooper, Szasz), ki so ugotovili, da psihiatrija ni medicinska veda, temveč družbena služba za nezločinsko delink-venco, torej pomoćnica policije, ki mora skrbeti, da se iz družbe odsiranijo Ijudje, ki motijo proizvodnjo dobrin in otrok: kriminalci gredo v keho, onemogli v hiralnice, vedenjsko moteči pa v »noriš-nice«. Jaz pa sem se takšni psihiatriji uprl in ostal zdravnik, ki se ukvarjam z vzgojo in prevzgojo osebnostno nedozorelih ljudi v stiski, seveda brez zdravil in brez ostale psihiatrične navlake. Slovenska psihiatrija ni doslej opisala niti enega primera rehabiliti-ranega člověka v stiski, kar sem jaz storil že leta 1985 v knjigi Zmagovita pot.
Ali je vaše mišljenje že od nekdaj enako?
Da, že od nekdaj. Na žalost pa sem velik del življenja preživel med samimi zarukanci in nihče, razen prof. dr. V. Hudolina iz Zagreba, me ni stimulira!. Ampak jaz sem bil od otroštva naprej zelo radove-den, zato sem že v osnovni šoli prebral vso šolsko knjižnico, kasneje pa mi je knjige priskrbel župnik. Pravi člověk v življenju se izo-bražuje, konča fakulteto, magistrira, doktorira, gre na podoktorski študij in piše ter raziskuje, vse z namenom, da postane enkratni mojster na področju svojega delovanja. Većina ljudi pa je brez pravih ambicij, živijo lagodno in so podložni hedonizmu, zato života-rijo in destimulativno (saboterskoj vplivajo na otroke, sodelavce, na vse ljudi.
Ste verni?
Ne, nisem veren, vendar verjamem v možnost nedojemljivega, ki jo, denimo, ponazarja fiziologija celice. Celica je kompleksna biološka in kemična tovarna, ki proizvaja vse mogoče stvari na čisto majhnem prostoru. Nemogoče je točno dojeti skrivnosti možganske dejavnosti in vrhunske ustvarjalnosti.
Pri veri je problem naslednji: duhovniki so popolnoma nekompetentni za to, da bi vzgajali. Nimajo družine, zato ne morejo vedeti, kako le-ta funkcionira, moški se ne more oblikovati, če ne živi z ženo in ženska se ne more oblikovati, če ne živi z moškim. In žup-niki nimajo teh pogojev. In potem učijo o spolnosti, o zakonu, o vzgoji... Vera sama je posledica člověkově nedozorelosti, nerazu-mevanja okolja, s posledičnimi strahovi. Nekateri jo jemljejo kot višjo silo, v bistvu pa gre za manipulacijo z Ijudmi. Odobravam
samo E nobenc.
Vrniva pridejc
jo: »Jaz led Boge
insteinovo lee ga posrednika ir se k vašemu 01 i k vam po pom
Ne, ne smili se mi nihć če lerapevt vključuje či potreben za izvedbo zamotane osebe. Na skrivaj se mi kdo žc tudi polomim pri načriu in izv so ženske, ki dolga leta živijo prav uživajo v svojem trpljenj jo nesrečo in da imaj hist se lahko vključi v moj
;em veren, vendar ne potrebujem im in menoj«.
sk... Se vam kdaj ženske, ki
abo:
nop Ijenj Nike zore Važi »zdr
ijega sadista. Če ti iti vse stike z njim r so to viri mental ) so železni zakon , kar je drugo ime vedeti, da tradicio izklj
u do ž milijo?
r je vsak sam kriv za svojo polomijo. Ii , potem ne deluje razum, ki pa je nujnr nega načrta za rehabilitacijo določene že zasmili, ampak takrat ga običajno zvedbi terapije, in to ni dobro. Običajn zavoženem zakonu, mazohistke in da lahko navzven pokažejo to svo :stan jok in lamanje. Mazo-imo pod pogojem, d , mora popolnoma in 7 ovni pogoj za uspešno Drugače ne more ozdrave o zapoznelo osebnostno d item radikalne psihoterapij
Di* za nepr »kupino s< tega noče Tojcosn e okužbe. za uspešn >a moj
pripelje za ved-o zdrav-
onalni psihoterapevti in razni zdravilci ično mazohiste, ki jih za prazno tolažbo finančno pa tudi drugače izrabljajo. Pravi (radikalni) terapevt se ne ukvarja wmn ? mazohistom, ampak skupaj z obema: s sadistom in mazohi
vzgoje, ga i
i moških?
stvarjajc odnose, za izbirajo nc i ženska je
epcij-
tom. Če sadist odkloni sodelovanje v procesu pre mazohist zapustiti.
Vi trdite, da je ženska kriva za alkoholizem pr
Ne, jaz lega nc trdim. Vendar je res, da alkoholikc mame. Za vse zakonske zdrahe, za vse negati\ seksualne težave so krive izključno ženske, ke ne oplojevalce. Vsaka samska in spolno prebu dena s fantazijsko nimfomanijo, in se pusti oploditi neu moškemu, običajno alkoholiku, čeprav bi zlahka bila kc sko zaščitena, ampak ni, kar samo če ni zaščitena, lahko »lovi« moškega. In potem je prizadeta že v času nosečnosti, po rojstvu je mračnjaška, histerična in nesrečna in v takem vzdušju kvari otroka, nanj prenaša vse te travme. In vsak otrok, ki ne odrašča v spodbud-nem družinskem in šolskem vzdušju, ne napreduje dobro in zaosta-ja za svojimi uspešnimi sovrstniki. In ko takšen zakompleksan rev-ajstih popije prvi kozarček, mu odleže, zato to ponav-ga še nihče ne zazna. Tako ženske, ki , ustvarjajo dvojico »strupenih star-starši. Tangram, Lj. 2001), in so pog-enskega naroda.
ne najde pravega moškega, je nesrcč-jegovi službi,
ček pri dvan Inje že-«jo neústi v« (Forwi /Uni dejav da nadal j i
motri«, čeprav t( czne oplojevalce ird. S.: Strupeni nik razkroja slo\ ijem - če ženska
na, ga osira pri njegovih domačih, pri prijateljih, pri sosedih in s tem za vedno zastrupi partnersko ozračje. Zato je slovensko ozračje zastrupljeno s patološkim! ženskami, ki osirajo može. Nikoli ne bi smela žena povedati nič slabega o možu. In ure jen mož nikoli ne bi smel govoriti nič : like ibeg ikoli
li ne bi smel govoriti nič slabega o svoji ženi. Jaz sem poročen že četrtič, vendar me nikoli nihče ni slišal, da bi o mojih prejšnjih ženah povedal kaj slabega. Edino ženske lahko spremenijc svet, ker moških ne bo nihče nikoli prevzgajal. Ga ni politika, ki bi si drznil spreminjati moške, ker s lem izgubi volivce. Moški lahko počne, kar hoče, razen če je povezan z žensko, ki ga zna začarati in obdržati. Drugače pa moški načeloma bežijo od nekvalitetnih žensk. Najsposobnejši si najdejo drugo partnerko, potepuški moški se podajo v ahasverske (potepuške) dejavnosti (terensko delo, trgo-vski potniki, potepuški muzikanti, mednarodno udejstvo najbolj zakompleksani pa aredo v alkoholizem, narkoma
koncu na šti zavržene, o? iškega. To je mišljavih žensk, ki se p le-teh dvienil do določe
nost •
osamlje
obdržat
ik. Zc načer
nske pa ostanejo za v;
da niso bile sposob na kazen za agresivn ' šamoti do smrti. Ko
Kako se lahko člc
Najprej moram pc
'ek vključ
edati, daj
ine, bo lemi i v vašo ten
: moja alterr
em p :vtsk
vanje...), .nijo, falira 'ljenje liskati oz. inizem do-I odstotek
st?
sed
it (ki sedaj šteje 130 ljudi, med njimi pa je
:m magistr
osti ter čez 60 ljudi
;kupr
ta terapevtska skup--sem doktorjev in iverziletnimi diplo-
mami) enkratna skupnost ljudi na svetu, ki so nekoč bili v stiski, sedaj pa so vsi nealkoholiki, nekadilci, telovadci, planinci, maratonci, vsi se trudijo, da bi bili dobri bralci in pisci raznih spisov, zlati pa za dobro partnerstvo, spolnost, starševstvo in poklicanost s ciljem, da zakorakajo na pot samouresničevanja. Običajno prvi stik nastane po telefonu. Oseba, ki ima probleme (nevrotiki, faliranci, ljudje v partnerskih in spolnih križah, alkoholi-ki, narkomani...) mi mora najprej natančno opisati svoj problem, potem pa mi mora po pošti poslali svoj življenjepis od rojstva do trenutka, koje stopil v stik z mano. In ko dobim v roke ta dva izdel-ka, spoznam, ali zna razodeti svoj problem in ali je pismen. V većini so Slovenci funkcionalno nepismeni, malokateri zna razodeti svoje težave na razumljiv način. Sledi pripravljalni postopek za mo-rebitno vključitev v moj program, saj moram ugotoviti, ali sploh spada vanj in ali ga je sposoben prakticirati. Moj program namreč terja redno telovadbo, tek z maratoni, planinarjenje s prehojenimi transverzalami, veliko je pisanja, branja, študija in seveda osebnost-nega oblikovanja v skupini. Ljudje se v mojem programu povsem razkrivajo, zato moram zelo paziti, da ne vključim kakega »patološ-kega firbea« ((barabinskega vohljača), tudi ne, če je v (navidezno!) skrajni stiski. Naj kar gre drugam in si pomaga s pomirili ali nevro-leptiki.
Domala vsi ljudje, ki se vključujejo v moj program, so neke vrste zarukanci (do sedaj je samo en moški, ki je pripeljal v program ženo zaradi faliranosti, izrabil in dosegel vse stopnje izobraženosti, vsi ostali, ki so bili pri meni v minulih 40 letih, pa so se predčasno »utrudili« in se - po mojih kriterijih - znašli med faliranci (mednje spadajo tudi ljudje z univ. diplomo, če niso šli naprej na magisterij, doktorat...). Vsak člověk, ki ni spoštoval izročil staršev in šole in se vsestransko uspešno izobraževal, je zarukanec. Kdor ne upošteva izročila, daje kaditi škodljivo, daje preveč piti neumno ter daje nujno telovaditi in se redno ukvarjati z rekreacijo ter se izobraževati do vrhunskega mojstrstva, je primarni zarukanec. Kdor pa pride k meni v program in se temu izmika 1er tako kvari spodbudno vzduš-jc, pa je sekundarni zarukanec. Nekateri pa pridejo v program zato, da se naučijo manipuliranja z ženami in taki so tercialni, nepoboljš-ljivi, psihopatski zarukanci.
V nadaljevanju jih povabim na pogovor, da se bolj temeljito seznáním z njihovo težavo. Kasneje dobijo specialno navodilo za pripravo v sprejem v skupino, prebrati morajo knjige po spisku, ki jim ga pripravim, napisali morajo utrinke in pripraviti nov življenjepis. Ce ugotovim, daje smiselno (indicirano) urejanje v mojem programu in će ugotovim, da so sposobni izvajati program, ter da niso »bara-binski vohljači«, jih vključim v vsestranski (pre)vzgojni program. Osnovni program traja tri leta, imam pa ljudi, ki so pri meni več kot deset let, eden od njih celo šestindvajset let. Ljudje, ki pridejo k meni, so živeli povprečno petnajst let v patoloških socialnih odnosili, in se ne morejo zlahka znebiti silne navlake življenja v družbi s patološkimi ljudmi in se utiriti v dejavne (po E. Frommu) ljudi. Za to poirebujejo čas.
Vsi, ki so vključeni v mojo program, morajo ponotranjiti zakone rekreacije, branja, pisanja, izobraževanja, poglabljanja v poklicanost in duhovnost. Prehoditi morajo vsaj slovensko planinsko transverzalo in preteči vsaj dva polmaratona na leto.. Seveda tudi za to po-trebujejo čas, vendar na koncu uspe vsak, ki ni len in premaga lagodnost in dezorganiziran življenjski slog. Silno važno je redno planinarjenje, kajti vsaj zasilni stik z naravo ima močan zdravilni učinek. '
Ali ste abstinent?
Ne, ni razloga, da bi bil, zato kdaj pa kdaj spijem v družbi kakšen kozarček. Čisti abstinenti morajo biti samo alkoholiki, ki so do smrti kaznovani z abstinenco zaradi požrešnega odnosa do alkohola, s katerim so si uničili tisle možganske celice, ki omogočajo nadzor nad popito količino alkoholnih pijač.
Alkohol je osnovno zdravilo za vse srčne rane. Zakaj pa ne bi kdaj pa kdaj nazdravil? Brez alkohola se v bistvu ne da živeti, alkohol je neki socialni stik med Ijudmi. Zdravljcni alkoholiki pa morajo trpeti pokoro popolne treznosti.
Proračun pqdstriha
Preteklostšen^V
"Vr^.Tvlfr i;*/®
nekaterimi nckaicre kadnmkc zamcnjave
l^uavi in već kol nnjne
R^fc^	Iztok UpoviBk
Mimo
Zadetek

Uredništvo tr/imkega glasila Odsev »e je postavik) po robu lokalnim slrankaisknn poli-likom, Maj odtajo glasilu, da je «politizirano. Boj za ncodvlv uo porofanjc jc najbolj krut. prav na lokalni ravni, /aio kafcc u rod míl vo v njegovi iltPi nohvalili in |M>dpreti.
.oljski inJpekioiji
.na kline pri/ade-her/.niki nrnehno ft|a odlagali Va. ftjo neprizadctl Bili iravnikc na Ki/Jiťcn maim-■l/orovano nalep rav na Barju
LJUBLJANA
150.000 izvodom
tih; k>> uMvurjjjo Prav lako ko poiaim
B.ir]U exila
al. laku <U
ZavodHrastovecs ^P^fcaj parni?
Ste kdaj utrujeni od vsega tega okolja, v katerem ustvarjate in delate?
Nikoli. Jaz delam vsak dan od osmih zjutraj do enih, dveh ponoći. In še takrat nisem utrujen, a moram leči, da se telo in duša odpoći-jeta. Imam ogromno delà, veliko berem, spremljam preko osemde-set domačih in svetovnih časopisov. Sem gospod, ki živi mirno in delam počasi, tako, kot mislim, daje prav. Za mojo skupnost sem zakonodajalec, izvršitelj in sodnik, seveda samo v kontekstu programa (pre)vzgoje. Sem popolnoma neodvisen in delujem v skladu z zdravniško etiko in Kantovim kategoričnim imperativom.
Tako sva končala intervju z dr. Rugljem.
Na koncu bi se mu zahvalila, da si je vzel čas zame, da me je pozitivno presenetil. Želim mu, da bi še dolgo ustvarjal in pomagal ljudem v stiskah.
Nuša Matan
VROČA STRAN
Stalna vabila:
> Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek:
•	Planinski krotek za učence I. triade (Planinska skupina BIBE) vsako sredo od 16.00 do 17 00 v OŠ Trzin. Info: Irena (031) 562 092.
•	Srećanja učencev 2. triade (PS Nore krave) v društveni hišici vsak prvi in iretjipetekvmesecuodn.OO do 19.00. Info: Emil (031) 570 533.
•	Srećanja učencev 3. triade (PS Vezalkice) vsak pelek od 19.00 do 21.00 v društveni hišici. Info: Tomai (031) S80 894.
•	Srećanja za dijake m študente vsak drugi ćetrtek v mesecu od 19.00 do 21.00 ure v društveni hišici Info: Boštjan (040) 513 550.
DU Žerjavčki vabi \ ponedeijek ob 16. ui
e, ki bi se jim radi pridružili v njihovem društvu, vsak v prostore stare osnovne šole.
Športno društvo Trzin
Rekreacija: nogomet - vsako soboto ob16.30 v telovadnici OŠ. košarka -vsako nedeljo ob 15.30 v telovadnici OŠ
Aerobika TNZ- vsak torek m ćetretek ob 19.00 uri v telovadnici OS Trzin (info. In prijave Andreja na tel: 041 748 333) Rekreacija za lenske - vsako sredo ob 20 00 v telovadnici OS Trzin Šahovsko društvo vabi vse ljubitelje šaha, da se jim pridruiijo vsak ponedeijek ob 19.00 vprostorih v stari šolt
Časopis z največjo naklado!
-	Ob sobotah
-	275.000 izvodov v vsa gospodinjstva in podjetja
Stranpoti demokracije
Nekateri zakoni, ki urejajo delovanje naše družbe, niso v čast demokraciji. Zlasti na področjih, ki so za oblast najpomembnejša, jeočitno, da interesi ljudstva niso vedno postavljeni na prvo město. V to kategorijo nedvom-no sodijo predpisi, ki urejajo izdajanje lokalnega glasila. Po teh predpisih župan predlaga urednika lokalnega glasila, ki ga nato po-trdi občinski svet. Prav tako ima župan pravico predlagati zamenja-vo urednika. Na ta načinje urednik izpostavljen oblastnim pritiskom in težko ohranja neodvisnost pri svojem delovanju. Nivo demokratičnosti je zato zelo odvisen od županovega občutka za demokracijo. Žal naš župan bolj slabo prenaša kritiko. To sem najbolj občutil pred kakimi štirimi leti, ko za moje članke več kot leto ni bilo prostora v Odsevu. Ko sem na nekem zboru občanov protestiral proti cenzuri v Odsevu, jc takrat župan pojasnil, da ima urednik pravico presoje in izbire člankov. Te pravice urednik v zadnjem času očitno nima več.
V	zadnjih številkah Odseva je začelo odsevati nezadovoljstvo ob-činskega vodstva nad uredniško politiko (kritičnostjo) Odseva. Epilog je zame šokanten. Na županov predlog je bil na marčevski seji občinskega sveta sprejet sklep (sedem svetnikov za, trije proti, eden vzdržan, eden odsoten), ki grozi z razrešitvijo uredništva Odseva. Sklep, ki grozi svobodi lokalnega trzinskega tiska (še vedno mislim, daje Odsev last vseh Trzincev), si lahko preberete v marčev-skem Odsevu. V sklepu je objavljenih već ugotovitev, s katerimi se večinoma ne strinjam.
Ncsmiselno se mi zdi domnevanje in ugotavljanje, da seje v Odsevu pojavila politična strankarska propaganda. Vsa družba je prežeta s politiko. Odsev ne more biti nikakršna izjema. Nihče ne more tr-diti, daje urednikov Uvodnik ali Županov kotiček nepolitičen. S tem ni nič narobe, saj je politika zadolžena za urejanje družbe, stranke pa so tudi uzakonjene.
Izstopajoče politične strankarske propagande pa v Odsevu ne vidim.
V	skiepu se nadalje zahtevajo od uredništva Odseva preverjene, argumentirane informacije. Če merimo z enakim vatlom, ugolovimo, da župan v pisni obrazložitvi kritike delovanja Odseva (v gradivu za sejo občinskega sveta) ni nedvoumno in argumentirano naštel primere spornih člankov v Odsevu, ki naj bi bili nedopustno politično angažirani. Še ime spornega pisca ni bilo navedeno. V razpravi
na odborih občinskega sveta seje nekako izkazalo, daje sporni avtor gospod Jože Seljak. Za njegove kritične prispevke ne moremo reči, da so popolnoma izmišljeni, saj so podprti z zelo zgovomimi folografi-jami. V nekaterih primerih naj bi šio za moteče dogajanje, ki pa je fotografirano na privatnih zemljiščih, kritika pa je bila naslovljena na občino, čeprav ta nima pravice neposredno ukrepati na privatnih zemljiščih. To še zdaleč ne more biti razlog za grožnjo za celotno zamenjavo uredništva. S pravočasnim odzivanjem na neupraviče-no kritiko bi občinsko vodstvo pokazalo, da spremlja in sprejema kritična razmišljanja občanov. Z razlaganjem neupravičene kritike in odgovori na upravičeno kritiko bi občinsko vodstvo lahko približalo delovanje občine občanom. Tako bi imeli ob-čani več razumevanja za nekatere težave. Žal se večkrat zdi, daje našemu vodstvu bliže uporaba argumenta moči kot pa moč argumentov.
Če pa bi se uresničile grožnje o razrešitvi uredništva Odseva, pa mislim, daje to tako pomembno za Trzin (svoboden pretok informacij), da bi morali o taki odločitvi vprašati za mnenje tudi občane Trzina.
Peter Kralj
»Kratek« odgovor gospe Nuši Biskup
Ko seje najprej začelo šušljati o »odprtcm pismu« gos pe Biškup, ki ga je očilno sprožil intervju z gospodom Cerarjem v Odsevu, sem si mislila, da na nevoščljiva javna natolcevanja sploh ni vredno odgovarjati. Naslednja burna reakcija se je pojavila, ko sem imela čast prcbrati »pisari-jo« gospe Biškup. Moj odziv je bil odgovor, ki seje izlil kar na šest strani! Vendar pa sem se po štirinajstih dneh tehtnega razmisieka in neštelih zanimivih odzivih Trzincev, ki gospo Biškup in njen »temperament« poznajo ali pa so celo že bili žrtve tovrstnih pisanj omen-jene gospe, odločila svoj odgovor drastično skrajšati! Odzivi ljudi so mi dali vedeti, daje očitno to način gospe Biškup za sproščanje lastnih frustracij in negativnih čustev- enostavno si ne znam drugače razložiti, da někdo nekaj brez pripomb kupi, potem pa po ENEM letu izrazi nestrinjanje s kupljenim. Vse, kar bi bilo potrebno, bi bila samo beseda ob nakupu bunde, gospa Biškup, pa bi vam rade volje razložila, daje naša reklama na bundi prisotna iz dveh razlogov oz. dejstev (ki so za razliko od vaših preverjena). Kot prvo- do nakupa bund ne bi nikoli prišlo, sploh pa ne po tako nizki ceni (redna cena COl.MAR bunde je okrog 70.000,00 tolar-jev), če ne bi naš poslovni partner svoje prvotno postavljene cene, ki je že temeljila na dějstvu, da so bunde lanski model in precej »norih« barv, po dolgotrajnem in vztrajnem prepričevanju gospoda Cerarja přistal na skoraj polovico nižjo ceno, in to samo zaradi »iz-jemno dobrih poslovnih odnosov med našima podjetjema«!!! Torej je vaše dějstvo, da naše podjetje ni imelo nič z nakupom bund precej zgrešeno, se vam ne zdi?!
Kot drugo pa bi rada posebej poudarila, da naše podjetje NI dobro-delna ustanova; kot je razvidno že iz samega naziva podjetja, je naša osnovna dejavnost: NAŠITKI! Kcr ne gospe Biškup ne komer-koli drugemu ni bil računan niti tolar za vezenje logotipa SMD Trzin v dveh dimenzijah ter reklame podjetja, ki je bunde prodalo (kar je bil še en od pogojev za nižanje cene), se v skladu s pristankom SMD naša reklama pojavlja na bundah. Ostala društva (v Trzinu ali pa tudi drugod) plačujejo normalno vse naše storitve, v koli-kor si želijo bunde ali uniforme opremiti s svojimi logotipi, kar lahko gospa soseda kadarkoli preveri pri meni osebno ali pri pristojnih osebah društev, ki so na seznamu naših strank! In tako pridem še do tistega zadnjega »dejstva«, ki pa me je osebno pri vsej stvari najbolj zabolelo in ki bi ga rada razkrila vsem tištim, ki ne poznajo »sosedske« situacije:vhod v hišo gospe Biškup je od vhoda v našo vcčstanovanjsko zgradbo oddaljen le kakih 20 kora-kov!
Zakaj gospe Biškup omenjena zadeva ni nikoli motila dovolj, da bi jo omenila meni ali pa gospodu Cerarju ali da bi to vprašanje spro-žila na katerem od sestankov SMD, ve najbrž le ona sama. Zakaj sc ob večkratnih obiskih pri aktualni blagajničarki SMD, ki slučajno stanuje v »naši« hiši, ni za nekaj minut ustavila tudi ob najinih vra-tih in povprašala ter tako preverila svojo »dejstva«? Zakaj ni opore-kala izgledu bunde ob nakupu Ic-te (če meni osebno ob nakupu nekaj ni všeč, na to opozorim lakoj in ne leto dni kasneje- saj gre končno za moj denar!)? Mislim, da bi brez problema našli rešitev, ki bi lahko izgledala tudi lako, da bi plačala vezenje na bundi po ceniku in bi přejela bundo brez našega logotipa. Sedaj je na bralcih Odseva, da sami presodijo upravičenost pisanja gospe Biškup, uredniku pa sveto obljubljam, da se ne bom več spuščala v »vaška obtoževanja« na nobenem nivoju, ker vem, da se v Trzinu dogaja marsikaj bolj zanimivega in vrednega objave v glasilu kot pa brezplodna sosedska obloževanja!!! Odsevu želim čim manj nekonstruktivnih pišem bralcev, gospe Biškup pa čimveč sreče v življenju, ki jo je že nekajkrat tcplo zaradi njenega »temperamenta«, hkrati pa bi seji rada zahvalila, da me je naučila še ene izmed mnogih življenjskih lekcij: pravi prijatelji so vedno in predvsem ODKRITI!
Urša Šimenc
PS: V primeru, gospa soseda, da imate še kakšno vprašanje ali mnenje, vas prosim, da se obrnete name osebno (moj zvonec je prvi
oz. najvišji) in ne kradete dragocenega prostora žc tako oklestene mu glasilu, ki je namenjen stvarem, ki zanimajo VSE Trzince!
Odgovor na pismo Nuše Biškup
Glede na to, da bo na popačena »dejstva« gospe Biškup v imenu svojega podjetja odgovorila ga. Šimenc sama, bom poskušal čim krajše predstaviti resnična dejstva, ne pa nepreverjena izmišljanja, ki jih je gospa Biškup imenovala dejstva. Dějstvo št. I : Gospe Biškup ENO leto ni motilo, da so bunde takšne, kot so, in ni vse do mojega (!?) intervjuja v predzadnjem Odsevu ne meni, ne moji ženi, ne nikomur iz upravnega odbora Smučarskega društva (razen najbrž svojemu možu), niti za časa opravljanja svoje funkcije kot blagajničarka, niti pozneje z eno samo besedo omenila, da jo kaj moti pri bundah. Dějstvo številka 2: V pismu navaja, daje bil »moj« seznam ledosegliiv! Draga gospa Biškup, stvari, ki jih ne poskušate dobiti,
so vedno nedosegljive! Imate številko mojega telefona (6 pa gotovo vaš partner). Kar je še večja neumnost, pa - za tište, ki ne poznajo mojih in od gospe Biškup bivalnih razmer, naj samo omenim, daje med našimi in njihovimi vhodnimi vrati morda vsega 20 metrov, in bi se lahko glede na »sosedstvo« kadarkoli obrnila name ali na mojo ženo, saj se vsaj enkrat na teden »vidimo« na dvoriščih, ali pa bi pozvonila takrat, ko odhaja z enega rednih obiskov pri zdajšnji blagajničarki Smučarskega društva, ki stanuje v istem bloku kot mi.
Dějstvo številka 3: Dejanskih »delovnih članov« - torej fantov, ki so dan in noč dežurali na smučišču, ne glede na razmere, je bilo lani po mojem mnenju le kakih 10 in ne 25 - že ta številka se mi je zdela previsoka, kcr pa smo šli že tako daleč in ker sem dnevno dobival telefonska naročila z vrha SMD (smučarskega društva), da naj še koga vključim na seznam, ker je le-ta tako ali drugače prispeval k úspěšnosti društva, sem to tudi storil. In s tem v zvezi: Dějstvo št. 4: Tudi po vaši »zaslugi« nosi vsaj ena oseba (ki jo ne bom imenoval) bundo (pa ni član SMD), in kar je še huje - sploh m nikoli ničesar storil za SMD. Vi ste bili tišti, ki ste trdili, da ima ta vaš prijatelj krasne zveze na enem od ministrstev, in nam bo absolutno uredil napeljavo elektrike z gradu Jablje! Kaj predlagale, da naj mu vzamemo bundo, ker se vaše nápovědi niso uresničile? Pa da ne bo pomote, mene osebno ne moti, da ima bundo, saj jo je končno sam plačal iz svojega žepa! Vse to pa sem napisal le z namenom, da bodo občani lažje ugotovili, kam v vašem pismu pes taco moli!
Dějstvo št. 5: Če ne bi bilo podjetja moje žene, ne bi bilo povezave s podjetjem Pro Activ, torej ne bi bilo bund! In če ne bi bili podjetji v tako dobrih poslovnih odnosih, tudi ne bi dobili bund po taki ceni - pa seveda, če ne bi bilo mene in moje vzlrajnosti, s katero sem dosegel skoraj za polovico nižjo ceno od prvotno omenjene! ln ne delajte si uivar, ga. Biškup, da bi brez podjetja Našitki Šimenc uspeli dobiti ceno takšno, kolje!
Dějstvo št. 6: Od objave pisma gospe Biškup me skoraj dnevno ustavljajo na cesti ljudje - pretežno laki, ki jo poznajo, pa ludi taki, ki je ne - ker jim ni razumljivo, kako se v člověku lahko skriva toliko nevoščljivosli in zlobe - zato opozorilo vsem novopriseljenim občanom: V Trzinu sta nevoščljivost in želja po uničevanju vsega dobrega pri nekaterih prvi kvaliteti! Ali kot mije dejal včeraj nekdo na cesti (eden od članov SMD): »Sam sem si plačal bundo in laka mi je všeč - zakaj se ona vtika v moje nakupe, ko se tudi jaz ne v njene?«
Damjan Cera:
Če srečen si, ne pravi svetu, ker je nevošćljiv; če nesrećen si, ne toži svetu, ker je neobčutlji'
VROČA STRAN
KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM HESECU
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljalo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 564 18 73) Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
22.4.
23.4.
24.4.
25.04. 26. 04. -2. 05.
30.04. 8.-9. 05.
14.05.
15.05. 21.05. 26.05. 29.05.
18.6. 26.06.
19.00 Občina Trzin in KUD F. Kotarja Trzin
17.00 Občina Trzin, Knjižnica Trzin,
17.00-KUD F. Kotarja, 19.00 PD Onger Trzin 18.30 Knjižnica T. Orla Trzin 19.15
PD Onger Trzin MO PD Onger Trzin 9.00 Šah. društvo
Knjižnica T. Orla Trzin 10.30 Knjižnica T. Orla Trzin 10.00 -KUD F. Kotarja
13.00
maj maj
Župnija Trzin
TD Trzin in Občina Trzin
Smučarsko društvo TD Trzin in PGD Trzin Občina Trzin in KUD Franc Kotar Trzin Župnija Trzin DU Žerjavčki DU Žerjavčki TD Trzin
NAPOVEDUJEMO:
DU Žerjavčki TD Trzin KUD Trzin PD Onger Trzin MO PD Onger Trzin
Dvorana Marjance Ručigaj, PRIREDITEV OB DNEVU ZEMLJE (okrogle mize s kulturnim programom. Sodelujejo učenci OŠ Trzin, članica KUD F. Kotarja Trzin, občinska uprava, strokovnjaki z različnih področij, župan) PRIREDITEV OB DNEVU KNJIGE
Knjižnica Tineta Orla Trzin: Razstava starih knjig bivše trzinske knjižnice ploščad pred Kulturnim centrom Ivana Hribarja: Stojnice z rabljenimi in novimi knjigami in Razstava planinske literature v organizaciji PD Onger Trzin Recital v izvedbi KUD-a Franca Kotarja
Dvorana Marjance Ručigaj: Večer trzinskih pesnikov »Žerjavčki« in predstavitev zbirke pesmi »Venček pesmi za razmislek Alojza Muharja«, na katerem bo sodeloval tudi mešani pevski zbor »Žerjavčki« pod vodstvom Alenke Markus. Izlet (Športna značka Trzina): Šmarna gora Polhograjska Grmada
Občinsko prvenstvo Trzina v pospešenem šahu
Knjižnica Tineta Orla Trzin: Razstava starih knjig bivše trzinske knjižnice Obisk přiznané mladinska pisateljice
ploščad pred Kulturnim centrom Ivana Hribarja: Stojnice z rabljenimi in novimi
knjigami
Sv. birma
Predstavitev občin Podjetne regije v Volčjem Potoku v času razstave tulipanov
Prvomajsko kresovanje
Florijanov sejem v Trzinu
Svečana akademija ob občinskem prazniku
Prvo sv. obhájilo
Trzin poje in pleše (v dvorani KUD-a Franca Kotarja) Biseri Julijcev- Vrbo, Mojstrano, Vrata in Gozd Martuljek Po mejah občine Trzin
URAĐNI VĚSTNÍK OBČINE
TRZIN bo ta mesec izšel nekaj dni po iziđu Odseva. Dobili ga boste posebej!
Uredništvo Odseva čestita ob občinskem prazniku vsem občankam in občanom Trzina in bralcem Odseva.
vsakoletni piknik Društva upokojencev v Dolgi dolini Mednarodni folklorni festival Trnuljčica (v okviru Trzinske pomladi)
»Pot štirih slapov« (Bohor), Korošaški slapovi (popoidanski izlet) Bivakiranje, Begunjščica
Slaščičarna
Nudimo vam veliko iibito poroinih in otroških tort po tujih kololot torte velikosti od 8 kosov naprej. ludi diabetiine; domato p«<W rodno iidelone domoie piškote in še veliko drugego. Če želite, vam torto noredimo po sliki, ki jo přinesete s seboj.
ODPRTO VSAK DAN 00 7.00 DO 21	,
Telefon: 01 564-20-50	_
Ob 15. maju - prazniku občine Trzin, čestitamo vsem Trzinkam in Trzincem.
KMETIJA- AG d.o.o.
Moste 99, w	l218Komendi
W Tel.: 01/834-35-87
www.vrlnarslvogasperlin.com
Pričakujemo vas vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Čistilno-vzdrževalni servis • generalna ii*«enja po adaptacijah - strojno globinsko iiitenje talnih oblog, oblazinjenega pohiitva. nolranjosli vozil,.
Senćila
-lamelnr zavese. notranje in zunanje ialurije. plise in rolo lavese.tende in markize....
Montiramo termoreflektivne in protivlomne folije
-sungard
glasifard - SDI distribution
Slikopleskarstvo
- barvanje stanovanj, fasad, oken, vrtnih ogra).
jijuiijMii* 5» 1236 IxjU linic<t je ad/ncitl <U 7. cá Idejo«: O!/ 564 17 43. ÇS7K: 041/ 755 5X3
OB PRAZNIKU ČESTITAMO KRAJAN0M IN KRAJANKAM OBČINE TRZIN.
DELAVCI RAZV0JNEGA ZAVODA
•it data-
fitřreElWRŠTVO VIDMfiR
^àjfell Nudimo vse avtoličorske W^/BT^ in avtokleparske storitve
Hatafowa 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27
lut®««
Těsnila Trzin, d.o.o.,
Jemćeva c. 12. 1236 Trzin
Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d, Tel./fax: 01/ 564 41 95 GSM: 041/ 614-649.
Občanom Trzina čestitamo za občinski praznik, 15. maj
itopa"i« ' 9umi WSnila ' 3um"đn'e vafev
Vsem občanom Trzina čestitamo za 1. maj in občinski praznik, 15. maj
( BAHNĚ')
PIKAT d.o.o. TRZIN
Na fasi 6 in Blainica 1, 1236 Trzin e-mail PROSTOR.doo0SIOL.NET Tel 01/563 70 03. 5ó2 10 45, fa* 01/5ó3 70 04. GSM Oil 694 284
Projektiranje, inženiring, krovstvo, adaptacije, trgovina. Špruha 42, 1236 Trzin, Tel.: 01/562-22-18 , Fax.: 01/562-22-19, GSM: 041/662-815
Izdelujemo:
Lokacijske dokumentacije, prostorsko izvedbene akte. projekle visokih gradenj. projekte nizkih gradenj. projekte zunanjih ureditev in projekte nolranje ureditve.
Izvajamo:
Graabeni inženiring. strokovne nadzore in svetovanje v gradbeništvu. Ob 15. maju, prazniku občine Trzin, čestitamo vsem občankam in občanom Trzina
IZVAJAMO:
•	Krovsko kleparska delà, AI, Cu, Rf
•	Vse vrsle kritin - Gerard, Decra, Trimo, Tuftile, S-metal, Tondax, Bramac, Esal...
a Izolaterska delà, klasične izolacije
•	Akustična izolacija stropov in sten
•	Adaptacija streh in konstrukcij
•	Knauf stene - montažni stropovi
•	Hidroizolacija ravnih streh
•	Stresna okna Velux
Svojim poslovnim partnerjem in občanom Trzina čestitamo ob prazniku občine Trzin, 15. maju.
Pooblaičeni prodajalec In serviser
HUBÁTM
Skupina Bosch
PESTRÁ IZBIRA IKONSKEGA CVETJA iSTRA PROIZVODNJA
! UGODNE CENE
naćrtovanje montaža servis
vzdrževanje plinskih slstemov napeljava centralnoga ogrevanja
•ur/amu
va sem
tomu.
brezplačna linija
Skupina Loren Line
PLINSKI CENTER, Verovtkova 70, Ljubljana tel.: 01/565 86 30
Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si
Trgovina NAOMI
Kidričeva 12, Trzin Tel.: 01 564-17-04
Nasproli mesarije Arvaj oz. pri pizzeriji Da Mattia
V trgovini z modno konfekcijo Naomi že dalj časa:
•	kemično čistimo tekstilne in usnjene izdelke,
•	preproge in zavese,
•	peremo in likamo perilo,
•	popravljamo vsa oblačila.
Čestitamo za 15. maj, praznik občine Trzin.
Delovni čas 12 -19 Ob sobotah 09-13
Obiščite nas!

iyga
CtaiMéCQ
Dwttva 31
Čestitamo za 15. maj -praznik občine Trzin
Pekama Pećjak d.o.o., Škofljica Dolenjska c. 422, Telefon: 366 62 62
Lokal hitre prehrane in diskontna trgovina
Trzin, Blatnica 1,
ortQ(j)
ana
Prodajo in »rvis rshabilitacijskih pripomočkc»
Podgozdom 10. 1236 Trz n tel 564 41 14
OBČANOM TRZINA ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK, 15 MAJ!
GOSTILNA
NAROBE
01/564 20 90
Ob 15majUj praznilqi o6čine Trzin,
čestitamo vsem oéčaníqim in o6čanom . Trzina
ORG Ji VIJAH
sam
PRODAJNI CENTER JARŠE
Dtopdo
skupina
Preserska cesta 1, Zgornje Jarše 1235 Radomlje tel: 729 88 00, 729 88 01 fax: 729 88 14
Vabimo Vas, da nas obiščete v novem prodajnei centru SAM Jarše, kjer smo naš asotiman polej gradbenega programa razširili še na oddelke:
BARVE LAKI
VSE ZA OGREVANJE IN VODOVOD, KUHINJSKA KORITA, WC KOTLIČKI, ARMATURE, PEČI, BOJLERJI, HIDROPAKI, ČRPALKE,BAKRENI PROGRAM ALUMPLAST PROGRAM
VRTNI CENTE
SEMENA, ČEBULICE, SADIKE, LONČNICE, GNOJILA, ZEMLJA, KORITA IN OKRASNÍ LONG! ZA ROŽE, VRTNO ORODJE, KOSI LNI' HRANA ZA ŽIVALI
BARVE, LAKI, ČISTILA, ZAŠČITA, PLESKARSKO ORODJE, SILIKONI, LEPILNI TRAKOVI. NOVO -MEŠALNICA BARV JUB
ROČNO IN ELEKTRO ORODJE, VIJ* ŽIČNIKI, OKOVJE, KUUKE, ZID RS ORODJE, KROVSKO ORODJE, H0 PROGRAM