List 7.
Na hvalo papeževi repici.
„Novice" so že veliko pisale o papeževi repici (topinamburu), kije po svoji rasti, enaki sončni roži, pa tudi po svojem sadu mnogim gospodarjem dobro znana. Naj jej pa vendar tudi jaz na hvalo povem, kar je posebno hvale vredno.
Papeževa repica raste na revni, borni, peščeni zemlji, na bornih prostorih, kteri kakor mrtvi, neobdelani,   zapuščeni leže;   toraj od takih rev-
nih prostorov, od tako slabe zemlje, ktera ne bi sicer nobenega ali komaj imena vrednega dohodka dala, dobivamo po njej lepe dohodke. In kaj mar nimamo tacih prostorov še dovelj ?
Papeževa repica le malo gnoja potrebuje, a vendar hobato izraste, in s tem mnogo gnojila dd, pomnožuje nam toraj napravo gnoja. In kaj ima kteri gospodar preveč gnoja?
Papeževa repica ostane mnogo let (10 do 15 in še več) na istem prostoru brez posebnega obdelovanja brez ponavljanega sajenja, oranja, okopavanja, vendar pa lepe dohodke donaša. Tedaj tudi zarad tega, da mnogo dela prihranimo,  je posebne vrednosti.
Slednjič omenim še to, da bi veliko manj krompirja za živinsko pičo porabili in toraj veliko več krompirja človeškemu živežu prihranili, ako bi papeževo repico sadili. Potem pa bi bila cena krompirju manjša in ravno krompir je poglavitni del živeža revnega ljudstva.
Naj pa povem zdaj tudi ob kratkem, kako se sadi in čemu se rabi.
Sadi se papeževa repica po svojih gomoljih, kakor krompir, in pusti se, da se razrašča, le včasih vsako tretje leto, se jej malo pognoji, da še več pridelka d&. Ker ta rastlina po svojem velikem perji mnogo živeža iz zraka dobiva, tedaj le malo izmolze zemljo. Vzamejo se za seme dobro izraščeni gomolji, in ker ima gomolj mnogo oči (kali), lahko se tudi na koščeke razreze, kakor krompir. Boljše je pa, celo v zemljo dati, da imajo kali koj potrebni po naravi odmenjeni živež v gomoljih samih, da more koj v pričetku razvitja krepko živeti.
Sadi se spomladi ali pa v j e s e n i; v lahki in suhi zemlji je boljše saditi v jeseni, v bolj vlažni težki zemlji pa spomladi. Gomolji se devajo po 3 palce globoko v zemljo, in v dobri zemlji 2 čevlja, v slabi poldrug čevelj, v štirjaku saksebi. Proti koncu meseca rožnika prične rastlina močno rasti, in raste do konca meseca listopada. Ponočni mraz rastlini nič ne de. Ker tudi nekaj plevela vmes izraste, je dobro, da se enkrat okopava fprvo leto) in ker se sčasoma rastlina močno razširi in tudi v perji močno razvija, tedaj perje zemlji močno senco dela in plevel zaduši.
Ako smo lepo v vrsti posadili gomolje, lahko iz-orjemo v prvem letu sad ob času kopanja krompirjevega; v drugem in prihodnjih letih se pa močno razširi, in potem se more po navadi kopati, kakor sploh kopljemo krompir. Gomolji izkopani se lahko hranijo. K temu je treba, da jih denemo v kupe in jih pokrijemo z zemljo; al tak prostor mora biti suh, in tako ležati, da mokrota ne dohaja in zastaja v kupu. Mraz jej ne dć nič. Lahko se pa tudi sad pusti čez zimo v zemlji;  to ravno je izvrstna in koristna lastnost pa-
52
peževe repice, in spomladi po potrebi se izkoplje in brani v suhih prostorih; tako shranjena več mesecev nepokvarjena ostane. Tudi pozimi jo lahko iz njive vzamemo; takrat pa je najboljše, koj porabiti jo.
Pridelek je lep, blizo tolikošen, kot od krompirja, v dobri zemlji je še celo veči. Tudi mnogo perja ali slame da. 30 do 50 centov, ktera je tudi suha dobra za rabo. Najboljši čas štible porezati je meseca vinotoka (oktobra); en čevelj nad zemljo se štibla odreže in v snopič poveže in posuši. Taki snopiči se sestavijo tako, da jih zrak dobro posuši; čez nekaj dni se snopiči obrnejo, da se popolnoma posuše. Potem se shranijo na dobro suhem kraji, da štible in perje ne splesne. Ta slama je dobra klaja za živino, posebno za konje in ovce, naj bode zelena ali posušena. Vrednost take slame cenijo kemikarji precej dobro in stavijo primero med mrvo in tako slamo kakor 2 do 7; to je gotovo zadostno. Tudi za kurjavo služijo stebla posebno ondi, ker drv nimajo. Pepel stebel ima do-velj kali-a (pepelika) v sebi, toraj je ta pepel zavoljo kali-a dober gnoj.
Gomolji so dobra piča za živino, in sicer ravno tako kakor krompir. Živina ta sad rada je, ker je posebno bogat na sladkorji. Konj posebno ljubi tako pičo, tudi mu dobro hasne, ako dobiva zraven nje tudi potrebne suhe klaje. Tudi ovce ga ljubijo; opomnim pa, da morajo dobivati tudi dovelj suhe klaje, da ne dobijo driske. Svinjam ga tudi kuhajo in ga hvalijo, da tudi njim dobro hasne. Kravam ga pokladati se pa menj priporoča. Ker ima papeževa repica mnogo sladkorja v sebi, zato tudi služi za napravo žganja. — Ljudem pa za jed ni všeč, ker je preveč sladka.
J. Povše.