Pripravljavna pot v zemljepisje in zgodovino. (Dalej.) Zemlja je bila tedaj ozaljšana z zeli vsake baže, bilo je na nji žival različnih plemen, in bilo je tako po vseh krajih zemlje. A precej od začetka je bilo poveršje naše zemlje zelo različno v njega posameznih delih in sicer različno: 1. po podnebji; 2. po tem, kako se verstita na njem dan in noč; 3. po rodovitnosti tal; 4. po tem, kako so bile razdeljene zeli in 5. kako živali na njem (poveršji). Po večem je to še tako, kakor je bilo od začetka, na zemlji ima vsak kraj še kaj posebnega, in ni je zemlje, da bi bila drugi enaka v vseh rečeh. Poglejmo tedaj, kako so dežele na zemlji različne: 1. V obnebji, t. j. kakšen je vzduh (zrak), kar se tiče mraza in toplote, vlažnosti in osušnosti, zdravja in nezdravja. Obnebje pa poglavitno zavisi od tega, kako obsevajo solnčni žarki našo zemljo, koliko solnce razgreva zrak in tla. Tako postanejo različni zemeljni pasovi, navadno jih štejemo petero: dva merzla, dva zmerno topla in le jeduega toplega. Oba merzla pasova sta tam, kjer solnčni žarki najbolj na pošev padajo na zemljo, kjer se zrak in zeinlja najmanj razgreva. To je na naši zemlji tam, kjer ima zemeljna obla, kakor učenjaki pravijo, južni in severni tečaj, tedaj imamo severni naerzli pas in južni merzli pas. Za merzlima pasoma pridejo tisti kraji na zemlji, kjer solnčni žarki padajo veliko manj poševi, tedaj se zrak in zemlja bolje razgreva. Ker v teh pasih vse leto ni po vsem merzlo, niti po vsem toplo, ioienujemo ju dvoje zmernih pasov, jeden se imenuje severDO zmerni, drugi južno zmerni pas. Kjer pa solnčni žarki vse leto navpik vpadajo, razgrevajo se najbolj zemlja in tla; tam tedaj nastane topli zemeljni pas. Ako se gre od obeh tečajev proti sredi zemeljne poveršnine, tako pride se v le-ta vroči zemeljni pas, kjer je vsa narava drugačna, kakor ob zmernib in merzlih pasovih. A podnebje (klima) v kraju se ne ravna le po tem, v katerem zemeljneni pasu je, temveč tudi po tem, ali je dežela višja ali nižja proti nebu. Kjer se vzdigujejo visoke gore, tam so tudi visoke dežele, kjer je pa poveršje zemlje le nekaj metrov nad poveršnino morja, tam so nizke dežele. Tetn više, čim merzleje je zrak, tedaj ima tudi visočeja zemlja navadno merzleje podnebje, kakor dežele niže ležeče. Glej, iz Logatca v Vipavo lahko prideš v 4 urah, vendar kaka razlika v podnebji. Mesca svečana že v Vipavi mandelni cveto, ko se tastran Hrušice zemIja še ni zbudila iz zimskega spanja. — Kako razliko v obnebji tudi nahajaš, ako greš iz Zgornje-savinske doline in prestopiš gorovje nad Vranskem. V Zgornje-savinski dolini vse nekako dahne po planinskem podnebji, a prekoračivši Črete stopiš nad Vranskem že v prijazne nograde. Pomni tedaj: dve poti ste, po katerib prideš na naši zemlji v nierzlo podnebje, ako greš proti tečajema, ali pa če stopaš na visoke gore, in tako prideš v merzleji zrak. Pa vendar ni vse pri legi, na podnebje vpliva veliko drugih stvari. Ako je zemlja razpostavljena merzlim vetrovom, ali če vetrovi imajo v sebi veliko vlažnib soparjev, je tudi podnebje drugačno, kakor tam, kjer vlečejo prijetni, topli vetrovi. Ako je dežela blizo morja ali velikih jezer, je podnebje navadno niilejše, kakor tain, kjer na široko in daljeko ni vode. Če so v deželi veliki in zaraščeni gozdi, ali pa če so velike gole pustine in peščene puščave, kjer toplote ne hladi ne reka, ne drevo, tedaj se tudi po obeh deželab zrak in zemlja različno razgreva. *) To je po raznih delib na zemeljnem poveršju silno različno, tedaj je tudi skoraj povsod drugačno obnebje. Po nekaterih krajih na zemlji je silno toplo na pr. po večjem v Afriki, ki je najtoplejši del sveta, potem na mnogo krajih v Ameriki in Aziji, isto tako tudi v Avstraliji, tako da bi (* cf. nUč. Tov." 1. 4. str. 51. nŽareča toplota." Evropejci veliko vročine imeli prestajati, ko bi tam živeli. Po drugih krajib na zemlji je pa prav merzlo na pr. v Laponiji, v Siberiji, v Gronlandiji, pa tudi v Ognjeni zemlji, posebno pa tam, kjer v severnem in južnem tečajnem morju plavajo ledene gore okoli obeh zemeljnih tečajev. Po drugih krajih je pa zmeruo, t. j. navadno ni prav merzlo, niti prav toplo, na pr. pri nas na Kranjskem in po večjem delu Fvrope. Po nekodi je zrak in so tla skoraj zmirom vlažna, drugodi pa skoraj zmirom suha. Vlažna so zrak in tla, kjer so velika močvirja, ali kjer večjidel v letu pada megla in dež, kakor na pr. po nekaterih krajih ob severnem morju in ob marsikaterih pomorskih krajih, dalej tam, kjer reke večkrat prestopajo bregove in dežele poplavijo. Suho je ozračje prav posebno po velikib peščenih puščavab, na pr. v afrikaaski puščavi Sahara, v Arabiji in v Perziji, v puščavi Gobi v srednji Aziji in po drugih peščenih puščavah. Tudi način, po katerem namaka zrak zemljo, je različen po krajih na zemlji. V severno - merzlih krajih pokrivajo goste megle na široko in daljeko tla in je namakajo; po toplih pasovih je pa občasno deževje, t. j. vsako leto ob gotovem času močno deževje namaka žejna tla. Po naših zmernih krajih pa snega in dežja, megle in rose pada več ali macj v teni ali unem letnem času, sploh temu ni mere ne dobe take, da bi mogli natančno povedati.