Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/212 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-0278 Naslov projekta Slovenski jezikovni vplivi na italijansko tržaško narečje Vodja projekta 20820 Rada Cossutta Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 7.350 Cenovni razred B Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 1510 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche di Capodistria Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.06 Naziv Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Raziskovalni projekt se je osredinil na pojav interference na stičišču romanskega in slovanskega sveta, in sicer na primere slovenizmov, ki so izpričani v italijanskem tržaškem narečju. Pojav so v preteklosti na omenjenem območju obravnavali številni avtorji, vendar so se v glavnem vsi pretežno ukvarjali z romanskimi izposojenkami v slovanskih govorih. Smer raziskovalnega projekta je bila skoraj neraziskana in to vprašanje je postalo še toliko bolj aktualno, ker so medsebojni stiki postali del tržaške stvarnosti, zlasti po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Cilj raziskave je bil prek natančne glasoslovne, oblikoslovne, leksikalne in etimološke razčlembe dokazati, da ni vpliv slovenskih idiomov na italijansko tržaščino zanemarljiv, v nasprotju s prevladujočim mnenjem, da interference na tem področju potekajo samo v obratni smeri. V prvem letu raziskovalnega obdobja je zbiranje gradiva potekalo najprej na osnovi že obstoječih podatkov, izluščenih iz razpoložljivih razprav in različnih izdaj italijanskih narečnih slovarjev. Pregledali in razčlenili smo naslednje študije: monografijo Huga Schuchardta Slawo-deutsches und Slawo-italienisches (Gradec, 1884), ki navaja prvi seznam slavizmov, zbranih v Trstu in Kopru, opirajoč se na različne vire in na osebne raziskave; Kosovitzev slovar Vocabolario del dialetto triestino (1889); Vidossijeve razprave Studi sul dialetto triestino (1899/1900), Etimologie triestine ed istriane (1905), Appunti sulle denominazioni dei pani e dolci caserecci in Italia (AGI, 1938) in Suffissi triestini (ZRPh, 1903); Ivejevo delo I dialetti ladino-veneti dell'Istria (Strassburg, 1900); Štrekljevo razpravo Zur Kenntniss der slawischen Elemente im italienischen Wortschatze (1904), ki je mejnik tega raziskovalnega področja, ker prinaša obširen seznam slovenizmov v italijanski tržaščini; Pinguentinijev slovar Dizionario del dialetto triestino (1954) in njegovo razpravo L'elemento straniero nel dialetto triestino (1957); Rosamanijev slovar Vocabolario giuliano (1958) in Maveijevo recenzijo istega slovarja (Ric. slav. VI, 1958); kazalo M. Dorie Indice inverso in njegov slovar Grande dizionario del dialetto triestino (GDDT, 1987), ki nedvomno pomeni korak naprej na tem področju z navedbo novih slovenskih izposojenk. V drugem letu izvajanja projekta je bilo zaključeno terensko delo, ki je potekalo po najsodobnejši dialektološki metodi snemanja gradiva z uporabo najsodobnejših pripomočkov snemalne tehnike. Izpraševalci so na osnovi vprašalnice postavljali informantom vprašanja in njihove odgovore istočasno snemali in zapisovali na pripravljene anketne pole s pomočjo posebne fonetične transkripcije, ki jo je za italijanska narečja uvedel Parlangeli (gl. Bollettino della Carta dei dialetti italiani). V naslednji fazi je sledilo urejanje zbranega narečnega tržaškoitalijanskega gradiva po abecednem zaporedju izposojenk. Na tej osnovi so bila najprej sestavljena dokončna kazala zbranih slovenizmov, zapisanih z omenjeno fonetično transkripcijo. Vzporedno smo pripravili tudi poseben glosar tržaškoitalijanskih slovenizmov, ki upošteva sodobno metodo izdelave glosaijev po naslednjih kriterijih: -navedba virov (italijanski dialektološki slovarji, slovenski etimološki slovarji, monografije in razprave); -slovnična opredelitev (z glasoslovnega, oblikoslovnega, leksikalnega in skladenjskega vidika); -pomenska opredelitev (botanični in živalski izrazi, kulinarična poimenovanja, poimenovanja otroških iger, poljedelski termini, poimenovanja poklicev in družbenih slojev, poimenovanja delov človeškega telesa, oznake naravnih pojavov, trgovski termini); -opredelitev rabe termina z vidika ekspresivnosti (čustveno obarvane in čustveno neobarvane izposojenke) - frazeološko gradivo (terensko in slovarsko frazeološko gradivo); - opredelitev izpeljank; - etimološka razčlemba izraza z navedbo virov (opedelitev izvora tržaškoitalijanskih slovenizmov prek "splošne"slovenščine (besede, ki so enake v standardni slovenščini in narečju), prek narečne slovenščine, prek knjižne slovenščine. -opredelitev nujnostnih (specialna terminologija) in priložnostnih izposojenk (večinoma dublete tržaškoitalijanskih izrazov, toda z večjim ekspresivnim nabojem). V zadnjem letu raziskovalnega obdobja je bila izvedena dokončna obravnava zbranega leksikalnega gradiva in njegova računalniška obdelava. Vodja projekta je izsledke raziskave predstavila na mednarodnem znanstvenem sestanku Dialekti v stiku 4 (Koper, 2009) z referatom Tržaškoitalijanska poimenovanja kruha, peciva in domačih jedi: slovenske izposojenke in na mednarodnem znanstvenem sestanku New Challenges for Multilingualism in Europe (Dubrovnik, 11.-15. april 2010) z referatom Slovenian interference in the urban italian dialect of Trieste. V naslednji fazi projekta smo ponovno odšli na teren in preverili nekatere manjkajoče podatke ter razširili frazeološko gradivo na osnovi pričevanj avtohtonih govorcev. V zadnji fazi projekta so bile izvedene korekture z natančnim pregledom celotnega gradiva, katerim je sledila postavitev dokončne verzije glosarja, ki je bil 11. 3. 2011 z naslovom Slovenizmi v italijanskem tržaškem narečju prijavljen na razpis JAK za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2011. Obseg monografije je naslednji: - obseg v avtorskih polah: 6,5 (187.142 znakov s presledki) - obseg strani: 128 - predvidena naklada: 300 izvodov - predvideni rok izida oz. objave: december 2011 Delo sta recenzirala izr. prof. dr. Ludvik Karničar in red. prof. dr. Mihaela Koletnik. Glosar je razdeljen na naslednja poglavja: 1. Slovenska interferenca v italijanskem tržaškem narečju - uvodna študija 2. Glosar tržaškoitalijanskih slovenizmov 3. Kraj šave in kratice 4. Kazalo slovenizmov 5. Bibliografija Izdelani glosar je dragoceno sredstvo, ki dokazuje, kako pomembna je razčlemba slovenizmov v tržaškoitalijanskem dialektu glede na koren. Na ta način so mnoge besede, ki so bile doslej razložene kot germanizmi, orientalizmi itd., pridobile pravo mesto v leksiki tržaškoitalijanskega narečja. Vodja projekta dr. Cossutta bo 13. 5. 2011 izsledke raziskave v zadnjem projektnem letu predstavila na mednarodnem znanstvenem sestanku Dialekti v stiku 5 (Koper, 2011) z referatom Slovenski jezikovni vplivi v italijanskem tržaškem dialektu. V njem je strnila naslednje ključne ugotovitve, ki so inovativna znanstvena spoznanja oz. rezultati in učinki projekta: a) Tržačani, za katere je značilen splošen odpor do učenja slovanskih jezikov, so se teh izrazov verjetno naučili iz stikov s Slovenci, ki se trudijo govoriti italijansko, vendar v govor vpletajo tudi slovenske besede. b) Z uporabo slovenizmov tržaški govorec daje govoru najrazličnejše odtenke. Včasih govorca k izbiri teh izposojenk spodbuja dejstvo, da se mu zdijo bolj ekspresivne od ustreznih tržaškoitalijanskih izrazov, saj fonemi slovenskih izposojenk pogosto prevzamejo fonosimboličen pomen in besede postanejo skoraj sekundarne onomatopeje (prim. trž. baba, cmmok/jmok, ja ka). c) V primeru dublet brez posebne ekspresivne vrednosti (prim. trž. it. bogner : trž. it. karador 'obrtnik, ki popravlja vozove'; trž. it. klanfer : trž. it. bander 'klepar' itd.) je govorčeva izbira slovenizma posledica dejstva, da se narečje tako velikega mesta, kot je Trst, govori na različnih jezikovnih ravneh oziroma registrih, ki so odvisni od različnih dejavnikov, kot so družbena razslojenost, okolje, priložnost, sogovorniki itd. V teh primerih imamo celo vtis, da bi pristen tržaški izraz namesto slovenizma in obratno zvenel neubrano. d) Na podlagi vseh teh pojavov jezikovne interference je mogoče priti do zelo pomembnega sklepa o tržaškem narečju nekoč in danes: tržaščina je zelo ugledno beneško narečje in zato dovzetna za obsežno širjenje svojega besedišča, hkrati pa tudi vedno pripravljena sprejemati zunanje vplive. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 V pravkar zaključenem triletnem obdobju trajanja raziskovalnega projekta je bila popolnoma uresničena raziskovalna hipoteza, ki je predvidevala s temeljito etimološko analizo razčleniti iz slovenskega okolja prevzeto tržaškoitalijansko besedje in ga s primerjavami z ustreznimi knjižnimi in narečnimi izrazi uokviriti v širši jezikovni prostor na stičišču romanskega in slovanskega sveta ter tako odpreti nov vpogled na večplastno tržaškoitalijansko leksiko. Inovativna znanstvena spoznanja raziskovalnega projekta so pridobila svojo končno podobo z izdelavo glosarja z naslovom Slovenizmi v italijanskem tržaškem narečju, ki je po mnenju recenzentov kakovosten raziskovalni dosežek s področja slovenske in romanske dialektologije, saj razgrinja nov vpogled v kompleksno narečno podobo mesta Trst z vidika slovenskih interferenčnih vplivov na tržaškoitalijansko jezikovno stvarnost in obenem nudi izhodišča za nadaljnje raziskave na tem področju. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sprememb programa raziskovalnega projekta ni bilo. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Romanizmi v poljedelskem in vinogradniškem izrazju slovenske Istre. ANG Romance Borrowing in the Agricultural and Viticultural Terminology of Slovene Istria Opis SLO Monografija prinaša etimološko razčlembo 555 romanizmov, ki jih je avtorica izluščila iz knjige Poljedelsko in vinogradniško izrazje v slovenski Istri (2002). Gradivo je bilo zbrano po posebni vprašalnici, prilagojeni istrskim gospodarskim, kulturnim in narodnostnim razmeram, v desetih raziskovalnih točkah slovenske Istre in zapisano s slovensko fonetično pisavo. Raziskovalno delo se je odvijalo na stičišču slovanskega in romanskega sveta, kjer je pojav interference najbolj viden. Avtorica ga skuša osvetliti iz različnih zornih kotov, opirajoč se na natančno etimološko razčlembo. ANG The monograph provides an etymological analysis of 555 Romance borrowings taken from the book Agricultural and viticultural terminology in Slovene Istria. The material was collected on the basis of a questionnaire adapted to the Istrian economic, cultural and ethnic situation, at ten research points in Slovene Istria, and recorded in Slovene phonetic script. The research work was carried out at the intersection of the Slavic and Romance world, where interference is most evident. The author seeks to shed light on this phenomenon from different angles, relying on exact etymological analysis. Objavljeno v (Knjižnica Annales Majora) Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2010, ilustr. ISBN 978961-6732-23-9. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 254662912 2. Naslov SLO Iz etimološke delavnice SDLA-SI : (ob izidu SDLA-SI II). From the etymological workshops of the Slovene Dialect Atlas of Speeches ANG from Slovene Istria Opis SLO V prvem delu prispevka avtorica ob izidu druge knjige dialektološkega istrskoslovenskega atlasa SDLA-SI osvetljuje pomen regionalnih lingvističnih atlasov za razvoj slovenske dialektologije. Drugi del prispevka se osredinja na etimološko razčlembo romanskih in germanskih izposojenk, ki jih je avtorica v atlasu izluščila iz razdelka, ki obravnava gozdarstvo in predelavo lesa. Nujnostne in priložnostne izposojenke, sopomenke, izpeljanke in zloženke jasno ponazarjajo pojav interference v istrskoslovenskem narečnem izrazju. ANG The first part of the article, presented at the occasion of the publication of the second volume of the Slovene Dialect Atlas of Speeches from Slovene Istria, explains the importance of regional linguistic atlases for the development of Slovene dialectology.The second part of the article focuses on an etymological analysis of Romanic and Germanic loanwords extracted by the author from the section dealing with forestry and wood processing.The necessary and pseudo loanwords, synonyms, derivatives and compounds illustrate the phenomenon of interference in Istrian-Slovene dialectal terminology. Objavljeno v Ann, Ser. hist. sociol., 2009, letn. 19, št. 2, str. 377-388. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1727955 3. Naslov SLO Izbrani istroromunski entomonimi lokalnega izvora. ANG Selected istrorumanian entomonymes of local origin. Opis SLO Avtor v prispevku obravnava osemnajst imen žuželk in nekaj z njimi tesno povezanih izrazov (npr., med, želo). Omenjeni entomonimi so del obsežnejšega korpusa,ki zajema več kot osem tisoč zabeleženih oblik (rezultati raziskav so bili objavljeni ob več priložnostih, potem ko so bili leta 2008 dokončno potrjeni in dopolnjeni v vseh vaseh, kjer so istroromunski govori še danes v uporabi: v Žejanah,Šušnjevici, Novi vasi, Jesenoviku,Letaju, Brdu, Škabicih, Trkovcih, Zankovcih, Mihelih in Kostrčanu) in ki ga ne sestavljajo zgolj entomonimi. Na koncu vsakega etimološkega gesla je podan izvirni etimon. ANG The article discusses eighteen insect names and some closely related forms (for instance honey, sting). The entomonymes are part of a larger corpus of over eight thousand forms we have collected (research results were published on several occasions, after their final authentication and supplementation in 2008 in all villages where Istrorumanian is spoken to this day: Žejane, Šušnjevica, Nova Vas, Jesenovik, Letaj, Brdo, Škabici, Trkovci, Zankovci, Miheli, Kostrčan) and which does not consist of entomonymes alone. At the end of etymological article the original etymon is given. Objavljeno v Ann, Ser. hist. sociol., 2009, letn. 19, št. 2, str. 367-376. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1767891 4. Naslov SLO Odnos med sporazumevalno zmožnostjo in jezikovno rabo v večkulturnem okolju: primer Slovenske Istre ANG The relationship between communicative competence and language use in a multicultural environment : the case of Slovene Istria Opis SLO Članek analizira dvojezičnost med slovenskim večinskim prebivalstvom v Slovenski Istri približno 50 let zatem, ko je bil italijanski manjšini podeljen uradni status manjšine. Empirična raziskava pri opazovani populaciji kaže visoko raven slovensko-italijanske dvojezičnosti. Iz raziskave izhaja tudi, da visoka raven sporazumevalne zmožnosti v enem jeziku predpostavlja visoko raven sporazumevalne zmožnosti v drugem jeziku. ANG The paper focuses on bilingualism among the Slovene majority in Slovene Istria approximately 50 years after the Italian community living there were granted official minority status. This empirical research shows a high level of Slovene-Italian bilingualism in the observed population. It reveals that a high level of communicative competence in one language entails a high level of communicative competence in the other language Objavljeno v J. multiling. multicult. dev., February 2010, vol. 31, issue 1, str. 37-53. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 512577920 5. Naslov SLO Dvojezično izobraževanje na etnično mešanem območju vzdolž slovensko-italijanske meje ANG Bilingual education in the ethnically mixed areas along the Slovene-Italian border Opis SLO Članek analizira jezikovno politiko na področju izobraževanja v Slovenski Istri in pri slovenski manjšini v Italiji. Na obeh straneh meje sta bila vzpostavljena navidez podobna sistema dvojezičnega izobraževanja. V zadnjem delu članka so predstavljeni predlogi za potrebno nadgradnjo dvojezičnih izobraževalnih modelov, ki se na takšnih etnično mešanih območjih izvajajo s cilji ohranjanja, zaščite in razvoja manjšine kot dodane vrednosti dvojezičnih okolij. ANG The paper focuses on education language policy in Slovene Istria and of Slovenia in Italy. On both sides of the border apparently similar systems of bilingual education have been developed. The conclusion includes suggestions regarding the extent of the need to upgrade bilingual educational models applied in these mixed border areas in accordance with the goals of minority preservation, protection and development as an added value of bilingual environments. Objavljeno v Comp. educ., 2010, vol. 46, iss. 1, str. 63-78. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1767891 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 4 - od Trubarja do danes ANG International Scientific Meeting Slovene Dialects in Contact IV - From Trubar to the Present Opis SLO Na mednarodnem znanstvenem sestanku Slovenski dialekti v stiku 4 so se zbrali najvidnejši strokovnjaki s področja dialektologije kot predstavniki sledečih univerz in inštitucij: Univerza v Trstu, Univerza v Puli, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Gradcu, Univerza v Celovcu, Univerza na Primorskem, ZRC SAZU, Univerza v Zagrebu in Univerza v Vidmu. Osrednja tematika znanstvenega simpozija so bila jezikovna prepletanja obmejnih območij z vidika romansko-germansko-slovanskih jezikovnih interferenc. Dragoceno gradivo znanstvenega sestanka bo objavljeno v zborniku. ANG The international scientific meeting Slovene Dialects in Contact IV convened the most notable experts of dialectology, of the following universities and institutions: University of Trieste,University of Pula,University of Ljubljana, University of Maribor, University of Graz, University of Klagenfurt, University of Primorska, SRC SASA, University of Zagreb and University of Udine. The main theme of the meeting was linguistic intertwining in border areas in the light of Romanic-Germanic-Slavic linguistic interference. The material from the scientific meeting will be published in the proceedings. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Glasnik ZRS Koper, letn. 14, št. 4. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, 2009. 64 str. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 16896008 2. Naslov SLO Uredništvo monografije Jezikovni korpusi v medkulturni komunikaciji. ANG Editorial of monograph Language Corpora in Intercultural Communication. Opis SLO Vsebinska diverziteta prispevkov v monografiji sovpada s pestrostjo uporabe jezikovnih korpusov in kot taka predstavlja nekakšen prerez trenutnega stanja v slovenski korpusni lingvistiki, izpostavlja številna aktualna vprašanja in nakazuje možne smeri bodočega razvoja tega plodnega in interdisciplinarnega področja. ANG Content diversity of contributions in the monograph coincides with diversity of language corpora use and as such represents a section of current status in Slovene corpus linguistics, points to numerous current issues and suggests possible directions of future development of this prolific and interdisciplinary field. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Mikolič, Vesna (ur.). Jezikovni korpusi v medkulturni komunikaciji. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2009. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 248568320 3. Naslov SLO Izobraževanje za dvojezičnost ANG Education for bilingualism Opis SLO Delo predstavlja izsledke obširne empirične komparativne raziskave izvedene v letih 2006-2008 na območjih Slovenske Istre, Prekmurja (Slovenija) ter na Tržaškem in Goriškem (Italija). Vprašanja, s katerimi so se soočale raziskovalke in ki so obširneje predstavljena po posameznih poglavjih, se navezujejo na vplive različnih izobraževalnih programov, mikrookolja bivanja in nenazadnje spola na jezikovno znanje, vedenje o sobivajočih skupnostih in stališča mladih (osnovnošolcev in osnovnošolk) živečih na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji in Italiji. ANG This work represents results of a large empirical comparative research that was implemented in the years 2006-2008 in the areas of Slovene Istria, Prekmurje (Slovenia) and regions of Trieste and Gorizia (Italy). The researchers were faced with some questions that are more extensively presented in each chapter. These questions are related to influences of different education programs, microenvironment of being and gender on the linguistic knowledge, knowledge of coexisting communities and youth (from elementary schools in ethnically mixed areas) points of view. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2009 ([Grosuplje] : Grafis trade) Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 249063680 4. Naslov SLO Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU ANG Intercultural dialogue as the fundamental value of the EU Opis SLO Na mednarodni dvodnevni konferenci so bila obravnavana štiri področja, znotraj katerih so znanstveniki predstavili problematiko medkulturnega dialoga. ANG At the international two-day conference were discussed four areas within which the scientists presented the issue of intercultural dialogue. Šifra C.05 Uredništvo nacionalne revije Objavljeno v Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, 2008. 322 str., zvd. ISBN 978-961-6328-69-2. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 243219712 5. Naslov SLO Slovenski jezik v stiku ANG Slovene language in contact Opis SLO Namen konference je bil identificirati odprta vprašanja nacionalnih jezikovnih politik v večkulturnih okoljih na področju vzgoje in izobraževanja ter raziskati potrebe na področju dvo-/večjezičnega izobraževanja in izobraževanja manjšinskih jezikov. Konferenca je bila razdeljena na pet programskih sekcij, kjer so številni strokovnjaki iz Slovenije in tujine, kot tudi predstavniki političnih služb, razpravljali o jezikovni politiki in izobraževanju ter evropskih modelih dvo-/večjezičnega izobraževanja. The purpose of the Conference was to identify outstanding issues of national language policies in multicultural environments, in the field of education and ANG research needs in the field of bi-/multilingual education and the education of minority languages. The Conference was divided into five program sections, where the many experts from Slovenia and abroad, as well as representatives of the political departments discussed language policy and education and of the European models of two-/multilingual education. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Mednarodni znanstveni sestanek Slovenski jezik v stiku - sodobne usmeritve Objavljeno v večjezičnega in manjšinskega izobraževanja : Koper, 10.-11. september 2010 : [program in povzetki] = International scientific meeting Slovene language in contact - modern directions of multilingual and minority education : Portorož, 10th-11th September 2010 : [program and abstracts] (Glasnik ZRS Koper, Letn. 15, št. 5). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, 2010. 64 str. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 11743821 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Vodja projekta dr. Rada Cossutta ima v tisku naslednje znanstvene prispevke na konferenci: COSSUTTA, Rada. Tržaškoitalijanska poimenovanja kruha, peciva in domačih jedi : slovenske izposojenke. V: FILIPI, Goran (ur.). Mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 4 - od Trubarja do danes : Koper, 28.-30. maja 2009. COSSUTTA, Rada. Osnutek terminološkega narečnega ribiškega slovarja govorov Tržaškega zaliva. V: JESENŠEK, Marko (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Maribor: Filozofska fakulteta; Pišece: Strokovni odbor Maksa Pleteršnika, [2010], 1 f. COSSUTTA, Rada. Slovene interference in the urban italian dialect of Trieste. V: JERNEJ, Mirna (ur.), MUHVIČ-DIMANOVSKI, Vesna (ur.), SUJOLDŽIČ, Anita (ur.). New challenges for multilingualism in Europe : Dubrovnik, Croatia, 11-15 April 2010. Zagreb: Institute for anthropological research, 2010, str. 35-36. Član projektne skupine dr. Goran Filipi ima v tisku naslednje znanstvene prispevke na konferenci: FILIPI, Goran. Mlinarska terminologija v zaselku Miši pri Dekanih. V: FILIPI, Goran (ur.). Mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 4 - od Trubarja do danes : Koper, 28.-30. maja 2009 : [povzetki] : Capodistria, 28-30 maggio 2009 : riassunti, (Glasnik ZRS Koper, letn. 14, št. 4). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, 2009, str. 18. [COBISS.SI-ID 1682131] Izvolitev v naziv: -dr. Rada Cossuta je bila 8. 7. 2009 izvoljena v naziv redna profesorica za področje "jezikoslovje" in znanstveni naziv znanstvena svetnica; -dr. Vesna Mikolič je bila 19. 11. 2009 izvoljena v naziv izredna profesorica za področje "jezikoslovje" in znanstveni naziv višja znanstvena sodelavka. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Raziskovalni projekt je dragocen za slovansko in romansko jezikoslovje (dialektologijo in sociolingvistiko). S pomočjo zbranega narečnega gradiva in knjižne izdaje glosarja tržaških slovenizmov lahko na novo zarišemo narečno podobo obravnavanega prostora z vidika slovenskih interferenčnih vplivov na italijansko jezikovno stvarnost. Končni rezultat projekta bo uporaben za različne uporabnike, nedvomno pa bo glosar slovenizmov služil ne samo jezikoslovcem, ampak tudi v izobraževalne namene v okviru jezikoslovnih študijskih programov in v procesu izobraževanja na dvojezičnem območju. ANG The research project will be of great value for the Slavic and Romanic linguistics (dialectology and sociolinguistics). With the help of the collected dialectal material and publication of the glossary of the Slovene borrowed words in the Italian dialect of Trieste, we can trace anew the dialectal image of the area from the viewpoint of Slovene interference influences on the Italian linguistic reality. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Rezultati projekta so bistvenega pomena za slovenski kulturni razvoj, saj so ovrednotili in poudarili pomen jezikovnega prepletanja v tem evropskem kulturnem prostoru ter tako izpostavili primer tisočletnega sobivanja dveh jezikov oziroma narečij, kar je edinstvena priložnost za ovrednotenje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine na tem območju, ki je bilo s tega vidika več let zanemarjeno. ANG_ The results of the project are of substantial significance for Slovene cultural development as they appraised and emphasized the meaning of linguistic intertwining in this European culture area thus giving an example of a millenary cohabitation of two languages or dialects, which is a unique opportunity for an appraisal and preservation of Slovene cultural heritage in the area of human activity that has long been neglected. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj ') DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat zi Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat zi Uporaba rezultatov zi F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj 1 1 1 1 1 G.04.01 Dvig kvalitete življenja O o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje EUR trajanja projekta je znašala: Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Rada Cossutta in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Koper 21.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/212 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 DE-B7-A9-06-AA-D0-45-1B-31-B6-D4-AF-92-39-AA-89-10-3E-C4-A0