_I. del: Domače eetveronožne živali.
Domače in tiije
Živali v podobah,
Slovenskej mladini t podnii in kratek čas
popisal
France Erjavec,
profenor n« k, vHej realki v Zagrebu,
IloT. Tečernie XTIII. zvezek.
V CELOVCU.
Natisnil H. Mercr t Fracl. 1868.



Domače in tuje
Živali v podobah.
Slovenskej mladini y poduk in kratek èas
popisni
France Erjavec,
|irori.-*ur Da k. vlSiJ realki v ZagrHiii.
Na sritlo dala cl 1* u K l> £1 SV. 3X o h o I* ».
I. del:
Domacc četveronožne živali.
V CELOVCU.
Miitisnil H. Mcrcy v Pragi. lH«tH.
/ «lovoljenjciii vis. čiist. Krskeiin loKzoiko^jitra.

' ."J

i -.

L t Piiff

t
v v o d.
L Pomladanski dan.
Lep božji dan jc danes! Solnčna gorkota jc razkadila mokrotnc megle, ki so se vlačik dolgočasnih po dolinah od gozda do gozda. Umirili so se tudi nn-zlotni vetrovi, tihi mir kraljuje v zraku. Komaj je čutiti toplo sapo, ki si igni z mladim cvetjem stare jablane ]n-ed našo hišo. Davno že ni sijalo solnce tako prijazno na zemljo, in topli žarki p(»vsod zbu-.jajo novo življenje. Sešteta množica bilek in trav, "brstov in cvetov rije sedaj iz nje. Novo živo zelenje odeva spet gozd iii loko, ktero je bila poprej posušila in obrila mrzla burja.
Na kraji gozda se pase spet živina. Pastir piska na piščalko, ki si jo je izvil iz vrbovo šibe. _Po njivah je vse živo. Kar koli more gibati, vse orje, seje, koplje, sadi, kakor veleva v zraku škrjanček: _„Delaj, delaj, delaj, orji, orji, orji, sej, sej, vrzi, vrzi !" Le stai-a bolelina ženica jc ostala doma. Vso zimo si je želela, da bi jej 15og dal učakati pomladi. In učakala jo je. Danes jc prvikrat sedla na klopico pred hišo, mlado zelenje dobro dé, njenim očem in solnce jej pregreva premrtc ude. Ženica jc vesela lepega dne in iivali Uoga in njegovo dobroto.
Ne daleč od tod pod lipo sredi vasi se jc zbrala mladina, brezskrbna Fkače po mehkej travi ter sc igi-a, kakor se je igrala lani in ju-edlani in kakor se jc igrala mladina jired sto in sto loti. Taku'se jc tudi
- s-
igi-ala nekdaj eiva žena na klopici v onih letili, ki joj sedaj že uhajajo iz spomina.
Kar koli živf, vse je veselo življenja; kakor jire-rojena je vsa priroda. Veselimo so tudi mi! Odložimo za čas vsakdanje skrbi in težave, vžijmo se lepega časa I Podiij mi bratec mnj nikii, Pod milo pojilevii iicbü, Kjur njiva zopet «eli-nf, Nnil njo Akrjunčuk žvrgoli.
Iz vasi gremo čcx loko proti gozdu. Domači pes nas je ugledal in jo pritekel za nami. Ker tako veselo ("kače okoli nas in nam se tolikanj dobrika, pustimo ga, da gre z nami. Lepo ugliijena btcza nas pelje ob potoku.
Voda v njcgovrj strugi hitro skaklja od kamena do kamena, od grma do grma, kakor bi se joj Bog vé kako mudilo v vas. Ko bo pa prišla tje, vendar ne bode ostala ondi, ampak hitela bode še daljo do velike reke.
Domače goi-ke se poro na potoku, race pa vtikajo glavo v vodo, kor iSčrjo v blatu črvov, polžev in druge sodrge. Ona nemirna ptica pa s privinaniin repkom in z belim pr(;dpa.«nikom, ki je ravno k:ir sedla na kamen sredi potoka, to _ e povodni kos. Iz gore jc prišel iskat vodniii žužek"
sto lua
Ob potoku sc soliirijo žabe; ko pa čutijo našo linjr, hitro spet na glavo [lo&kačojo v vodo, da e ribico prejilascne l)egajo sem ter tje. Jzj)od grma je naš pes spodil dolgokljunato ptico, ki ima I)rele[)o zeleno in modro perje. To je vodomec. Pod grmom jo prožni na ribice, mi smo ga zmotili v ])ii-slu, in takr. morebiti rešili življenje mladej ribici, ako jo no vjamo požrešna ščuka, ki je raviio sedaj priplavala izpod gostega šaša.
Naša steza za]msti ])otok iii nas vodi čez loko v gozd. Po cvetoéej loki se pode razno pisani metu! i, po zraku so sučejo uuišice in drugo krilato žuželke, po_ zpinlji lazijo črni žužki in skačejo lelilco-nogc> kobilice. Okoli živino na jtaši posedajo pastirico in trepljajo z doI;_'inii n-pi, na hrastu sredi loke sed^
sive vrane in visoko nad nami spazinio orla, ki v velikih krogih mimo ])lava ])o zraku.

1 • \ odunioc.
Sedaj BÜ ])ližauiu {.ozdii. Že od daloc čujemo fflasno trkanje, kakor bi kd» kaj pribijal. To je detal. V lepej jìisani'j suknji jilcza no stcuhi eedaj gori, sedaj doh in tolče s kre])kiin kljunom po skorji, da bi_ pre.podil in potem pozobal v njej skrite žužke, ki izjedajo drevó. Ko se čudimo lepemu jilezavcu, za-šumi nam nekaj pod nogami. Sivomodra belouška je, nje se ne bojimo, ker vemo, da nI strupena. Tudi je ncčemo ubiti, ker nam je znano, da ])ožre mnogo žab in drugega mrčena.
No sedaj smo v gozdu. Suho listju pod našimi nogami dela velik šum in jio drevesih umolknejo
Iireplašene ptice. Sedimo na ono ])osekano d(iblo! vako tiho je vse okoli nas, Ic visuko v vrhéh šepeta
in šuniljd listje, kakor da bi se drevo pogovarjalo z di-evesom. enkrat se oglasi blizo nas kukovica;
2. Kiikovifii.
njen jflas čujcino, ali pticc ne vidimo. Za njo se prva »glasi šofja z nt'iìrijetnini glasom iii kmalo je spet vse živo okoli na«. Iz grmov in izpod vej drobts in gostolu male pevke- svoje pesmice, ncktcre ()olj tiho, nektere bolj g asno, kakor Je kterej dano. Iz dna gozda se časih razle^'ajo znmolkh glasovi. To so glasovi vodnih in
močvirnih gozda.
ptic, ki gnjezdijo v močvirji onstran
Vse živi, vso se giblje, vse se veseli in tako slavi, če tudi nevcdof-e, svojega stvarnika, .-«lavi Njega, ki ume jezik «voje živali, komur je svitla kro-nica vsake l)ilke, ki ve ])c»ta všaccga žužka. Kamor on veli, tje buče vetrovi, njegov prst kaže pota deročim rekam.
n. Mnogovrstnost živali.
Na našem kratkem sprehodu smo videli in culi mnogo živali. Vsak med nami ve tudi no svojili lastnih skušnjah, da žive na kopnej zemlji, v zraku in v vodah mnogovrstne živali. Posebno na kopnem nam mnoge živali padajo bolj v oci po svojej velikusti in postavi; te živali tudi najbolje poznamo, ker vidimo jih po gostem. Ali še mnogo in mnogo veče je število malih živalic, kterih pa zato ne poznamo toliko, ker so nektere tako male, da jih naše oči komaj vidijo. Tudi se nam te male živalce navadno skrivajo, zató jih le redko kedaj vidimo.
Po zraku letajo velike in male ptice in razen teh nestevilni roji hroščev, metuljev, komarjev, muh in drugih žuželk. Največ živali pa stanuje v vodi, po-

3. .Jelen.
^cbno pa v morji. Morje skriva v sebi najvcče in naj-manjSc živali, časih v kaj čudnih podobah, da bi človek Ichko pomislil, da ima pred seboj kak cvet, ne pa žival.
Vsacemu jc znano, da pri nas vsaka žival ne živi na vsakem kraji. Medved, lisica, jelen, veverica živd le v ^ozdu; zajec, poljska miš, prepelica, škrja-nec na poyi; jelen, divja koza, orel, divji petelin na visokih forali ; vidra pri vodi ; raca, gos, labud na vodi. Postrva živi le v mrzlih bistrih potocih in gorskih jezerih, krap pa nnjrajše v blatnih krnicah in počasi tekočih vodah.
Kolikor dalje gcemo iz našega kraja, toliko bolj se menjajo živali. Cc gremo proti severju, najdemo sobola, hcrmelina, bele lisice in drugje živali, ki nam dajo najlepšo kožiihovino; ondi vidimo scvcrnet»a jelena, belega medveda, tulnje aH morske pse, kite in
4. Bdi incilvcdi
šc mnogo in mnogo drugih živali, kterih pri nas n{ najti.
_S_c bolj se spremeni živalstvo, če se spustimo proti jugu v toplejše dežele, nego so na.?c. Tu žive krvoločne zveri, na primer: levi, tigri, hijene; tu se pa.só velikanski sloni, nosorogi, žirani in kamele.
Tu so gozdi polni gibčnih in smešnih opic, jezič-nili papig in drugih prekrasnih ])tic, ktcrim se perje sveti, kakor zlato in drago kamenje. Po zr^u se po-
5. Sluu.
ganjajo najlepši in najvcči metulji, krasni hrošči in druge žuželke v najiVudniših podobah. Toda tukaj stanujejo tudi požrešni krokodili, velikanske kače, mnogo stru]H-nih živali, ])osebno fiisanih kač in špi-jiavcev, gosti roji pikajočih music in silna množica vsakovrstnega gnjusnega mrčesa. A'sak kraj, vsaka dežela ima kaj posebnega.
— ioni. človek.
Po svojem truplu je človek podoben živalim; v kakej posebnosti pa prckosé človeka celò nektere živali. Tako na primer so mnoge živali veče in močnejše od človeka, nektere bistrejše vidijo, nektere tanje slišijo, a nektere spet bolje vohajo. Tudi učakajo neke živali večo starost, nego človek.
Ali vendar ima človek nekaj, kar ga ^^soko povzdiguje nad vse živali ter ga posaja na prvo mesto med vsemi stvarmi, kar koli jdi je stvarila vsemo-jjoča roka božjn. To nekaj je njegova neumrljiva duša in njeno jirečudnn zmožnosti. Edini človek more misliti, on edini si more zidati zlate gradove v oblake in v mislih snovati si nov svet okoli sebe. Le edini človek se zaveda samega sebe in more premišljati o sebi in o svetu. Človek samo more biti pobožen, ker edini on poznava svojega stvarnika.
In če tudi no gledamo na člo,vekovo dušo, že vnanja podol)a ^a loči od živali. Človekovo telo že samo oznanja, du stanuje v njem duh božji. Da si tudi je človekovo telo iz prsti, vendar ga zemlja ne vleče toliko k sebi, kolikor druge živali, ki hodijo po \r8(!]i stirili s pripognjeno glavo in srpo gledajo v zemljo. Človek Iiodi samo po dveh nogali, in vendar je njegov hod lehek in var(!n. Na njem je vse v pravej meri, nič ni prevejiko, nič premajhno, ali krona vseiiui telesu je glava. Človek edini nosi glavo po koncu in gleda ])roti nebu z le^iiin ja.'inim ol»razom.
Izpod las ge sveti šiniko čisto čelo, kakoršnega no nahajamo pri nobenej živali. Lepo rezan nos stoji sam za se, ker se ni zrastel z gornjo u.«tnico, kakin-jiri žival.-ikem gobcu. Usta zapirate riuh-či lueliki ustnici, ki 8C odpirate na ]irijazeii posmeh ali na razumno govorico. V ustih stoji zob |)ri zol)u, nobeden krajši, nobeden daljši. Lice pa pokriva mehka i'utljivn koža, ki ])rl nas niti ni nuleča niti bela, ali vendar basili zanidi kakor kri, časih pobledi kakor zid. No-benej živali se ne moro na licu tako dobro videti
žalost in veselje, ii]) in strah, blaj^ost in osornost, zdravje in bolezen; z eno besedo: vsaka čut, vsaka strast, ki nam polje v srcu, v duši, vsaka se nam razodeva tudi v licu.
Pa kaj bi bilo lice brez očesa! Iz oči govori duša. Ta govorica se ne da pripovedati s pustimi besedami, tudi se ne da napisati s slabim peresom, človek jo mora videti. Kdo bi znal opisati milino materinega očesa, ko se ozira na svoje ljubljeno dete. Kak razloček med njenim pogledom in med pogledom pogumnega možaka, kteremu se je v jezi oko najielo in vprlo v sovražnika I In če zamigljä solza v očesu, kako razumljivo nam govori solzno oko! Drugače se sveti solza britke žalosti, drugače solza srčne radosti. To so skrivnosti človečje duše. Tega nima nobena žival.
Ali kakor je oko. lep in neprecenljiv dar božji, vendar še ni največi. Se je nekaj, ki človeka še bolj povzdiguje. To je jezik, to je govor. Brez govora bi bil človek le na pol človeli in v nekterem ozini na slabšem od živali. V tem je naša največa ])rednost, da si moremo drug drugemu razodevati svoje misli, svoje skušnje, da mcu-emo to vse ol)držati v spominu ter da se v priložnosti po tem ravnamo. Drug se uči od drugega. Kar se jc eden naučil ali kar je skusil, to pove drugim in ti to vedó in znajo, kakor da bi bili to vse sami skusili. In zato je človek bolj premeten od lisice, hitrejši od konja in močnejši od slona.
Kes je, da imajo tudi živali med seboj neke glasove, s kterimi so vabijo in kličejo ali pa svaru pred nevarnostjo; toda ti glasovi so ne morejo primeijati človeškej govorici. Sam človek zna govoriti, ker samo on more misliti. In kako moč ima ta govorica ne samo nad živalimi, temnč tudi nad nami! Kake čute budi v nas blebetanje nedolžnega deteta, kako nas pretresa gromovita beseda navdušenega govornika in Icako nam sega v dušo ono tiho S('i)etanje, ko sc duša z dušo razgovarja. Pod dihom ralile best-de se taja led okoli srca, zapah odleti za zapahom in v blaženem pogovoru se odpró srcu tajna vrata, da mu vidiš
do dna. O beseda je neznana moč, ktere človek nikdar n,n bode izmodroval!
Človek je slika in prilika božja.
rV". Človek je gospodar na zemlji.
Bog sam je izročil gospostvo na zemlji človeku, ko ga je stvnril. In človek tudi vliva to gospostvo, kar se jasno vidi iz njegovih del. Človek edini more premeniti zemlji obraz, on edini zapoveduje drugim živalim in rastlinam, rabi je v svojo korist) silijo, da E^o mu podložne in je tako spreminja, kakor misli, da bode imel več dobirka od njih.
Dokler jc bil človek samo lovec in ribič, kazalo se njegovo go-spostvo m' tako očitno. To je bilo s po-četka jiri vseh narodiii in je jiri divjakih še sedaj. Lovec ni nikjer stah-n. Potika se po gozdih, kjer je kaj vode in zven'. Za streho mu nt, najde si jo kjerkoli: danes pod pečino, jutri pod vejami starega drevesa. Potntb mnogo nima. Živi se z mesom, oblači se s kožami, pa vode najde ])Ovsod.
Tudi pa.stir nima stalnega stanovanja, ker s svojo čredo gre za paso. Ali vendar je skusal nektere živali udomačiti in ])rivaditi k sebi. Za te živali je moral fikrbcti ter je vai-ovati krvoločnili zveri. Toda
Iiravo človekovo gosjiostvo se začne 8 jìoljedelstvom. ^oljedelec mora ostati na zemlji, ktero si je izbral, ktero je v potu svojega obraza obdelal in jiosejd. Kamor koli ui šel dalje, povsod ga čaka z nova težko delo. Torej se naseli na izbranej zemlji in si postavi stalno stanovanje. On obdeluje zemljo; i»risili divjo lesniko, da rodi sočno sadje; "v njegovem vrtu se pod njegovo roko divja roža in drugo cvetje mno^o lepše razvija. Z lepa ali z grda je privadil k sebi goved, ovco, kozo, svinjo, osla, konja, kamelo, ])sa, mačko in druge živali. Iznašel je ogenj, ki mu iz mesa divjih in domačih živali in iz raznih vrtnih in jiolj-Kkih pridelkov pripravlja vkusiie in zdrave Jedi. V ogiiji
topf tudi razne kovi in rude, iz njih izdeluje orodja za hišo in polje, kuje orožje, novce in druge umetnijo in lepotije.
Iz lanii, konoplje, volne, svile in bombnžn prede in tke sto in sto različnih tknnin. Iz lesa si izdeluje pohištvo in drugo potrebno orodje. Iz nekterili ka-menov in prsti topi steklo in žge vsakovrstne posode. Iz kamenja in lesa si stavi stanovanja, iz kamena iz-teše umetnik lep kip, iz raznih barv napravi lepo podobo.
človek zida velika mesta, cerkve, trdnjave, vasi in trge. Seka in krči ffozde, nezdrava močvirja izsu.ša in spreminja v zdrava polja. Velikim ri-kain stavlja jezove, da se no razlijó po njegovih poljih. Čez visoke
gore dela ceste, rekam spreminja struge; dve reke, va dalnja morja veže s kaniili. Po široeera morji, po jezerih in rekaìi plavajo ladije vsake vrsto in vežejo zemlje in narode, ki so stoiotja in stoletja bili raz-druženi. Večerne dežele menjajo z jutrovinii, stari svet menjava z novim svetom svoje pridelke iu iz<li'lko.
Poljedelstvo je začetek človeške omike.
V. Ne muči živali I
v
Človek je {lospodar na zemlji. Bog sam niu je dal v last vse živali, da ^o^poduje nad njimi. Tocla on jim mora biti milostljiv in pravičen gospodar, ako hoče, da bode, všeč Bogu. Ki je snm največa ljul)ezeu in dobrota. Olovck smo žival jiriganjafi k delu, za ktero ima doFti moči', ali ne smo jo preobhigati s iire-težkim dolom, no sme jc neusmiljeno nnl)ijati in pretepati. I3og dopušča človeku ubiti ali zaklati živino, ki mu jc ])OtreIiiia za živež, z:i obleko in druge stvari. Dopuščeno mu je tudi ubijati in preganjati živali, ki SO ali neviirne njemu in njegovim domiičim živalim, ali mu sicer škodo delajo. Vse take smo ubijati — toda mučiti ne sme nobene.
Ljuiljti se raili izgovarjajo : „Kaj za to ? Saj je le neumna žival." No mnogokrat je žival bolj pametna od takega sirovca. In če bi tudi bila neumna, kdo ti je dal pravico, da jo buicš zato mučiti? Ali ni tudi nje vstvaril Bog, ali ni tudi njej dal celih in zdravih udov, did jej dosti živeža, da se veseli življenja ? Tudi žival čuti bolečine, ktcre jej zadaja tak človek brez srca in brez usmiljenja.
Drugi se izgovarja, da muči le škodljive živali. Tudi tak greši proti liožjej volji. Kar se ])a škodljivosti tiče, moram naravnost povedati, da taki ljudje večidel še ne poznajo svojih dobrotnikov, ker ne vc(\ó ločiti koristne živali od šlcodljive. In tako iz nevednosti preganjajo živali, kterim bi morali še hvaležni biti. Ko ikrat sem že vidi-l [lastirje idi otroke, ki so
fi. I^•J;;!^la siivii.
trpinčili in kamcnali ubozega ježa ali pa krta, ki sta kmetu najboljša prijatelja.
Pa tudi stari večidel niso mnogo boljši od otrok. Vselej me zgrabi nevolja, ko vidim na kaeili vratih pribito sovo, postolko ali kako drugo kanjo. In kaj takega se ne vidi samo pri kmetu, mnogokrat tudi gospod ni boljši od kmeta. Nevednež ne ve, da so te ptice njegove največe prijatliee, ktcrim bi moral ustrezati, kjerkoli bi mogel. Sove jiožro največ miši na polji in okoli skednov. Kanje ravno tako in zraven pokončajo mnogo kač in druzega mrčesa.
Kdor tedaj strela in pribija te ptice, češ, v strah di-ugim, sam sebi največo škodo, mišim pa veselje dela. Kedar koli ju-ibija tako ptico na svoja vrata, ])ribija tudi sam sebi žalostno s])ričalo. Pameten človek,' ki gre mimo, bode bral iz tega spričala to le: Tukaj notri stanuje neveden in nelivaležen gospodar.
Zdaj pa še nekaj! Gotova je resnica, kdor ima živali rad,' komur se smili uboga živina, temu se bode smilil tudi človek, ta ne bode zaničeval in ju'c-ganjal svojega bližnjega. Kdor j)ii z živino grdo ravna, temu otrjine srce tudi proti ljudem. Da je to res tako, tudi nam potrjuje povestniea. liiniski cesar, grozoviti Domieijan, iti je ])reganjal kristjane, je i)0-kazal svoje huclol)no srce že v mladosti s tem," da je mučil živali. S])anj(ilskemu kraljiču Karlosu, ki je svojemu očetu stregel po življenji, bilo je v mladosti najljubše vesolje, trgati na dvoje žive mlado zajčke in gledati, kako se zvijajo in trepečejo nedolžne živalce.
Prav so imeli sodniki v starih Atenah, ko so obsodili dečka, ki je iz objestnosti izbil oko nekej živali. Sodniki so se bali, da ne bi iz tega dečka zrastel hudoben in ljudem nevaren človek. Žalostna je resnica, da so morivci in tolovaji, ki ]iočenjajo grozovitnosti na ljudeh, navadno svoj nesrečni posel začeli že v mlii-dosti ])ri živalih.
— u; —
VI. Ljubi bralec!
Te bukve, ki si je vzel v roko, so namenjene seznaniti te z živalinii, ž njihovimi lastnostim!, dobrimi in slabimi, ž njihovimi šegami in navadami. Poiskali jih bodemo v njihovih skrivališčih, pohajali bodemo za njimi po ^orah in planinah, pn dobravah in poljanah. Obiskali bodemo ecveruc kraje, kjer zima in mraz kraljuje; čez gore, čez vode pojdemo v jnžnc zemlje, kjer je večna ])()mlad. Po<rreznili se bodemo v plobočinc morja, kjer «rospodujcyo vodnäj^likani ; lelike peruti naa poiiesó v zračne višavo, kjW^se orli sučejo. Ne bode nas vzdržal niti razbeljeni pesek afri-kanskih puščav, niti globcika močvirja amerikanskih gozdov.
Tukaj bodemo poslušali veselo pesem drobne itice ; tamkaj btidenuj čuli rjuti mogočnega leva, krvo-očncga tigra. Obstali bodemo sedaj pred lepo izdelanim ptičjim gnjezdom, sedaj pred umetno spleteno pajkovo mrežo. »Seznanili se bodemo z našimi prijatelji, učili se bodemo jììi tudi poznavati naše sovražnice, uiy žc bodo očitne ali sKrite, velike ali majhne. Videli bomo njihove vesele in žalostne dni, njihove težave in stiske, strasti in slasti, prepire iii poboje.
To se v<5, da nam zarad nešteviliie iiiiiožice živali ne bode mogoče o]iiiiati vsako in slednjo vrsto, temuč lu tiste, ki nani pi) tej ali oiiej lastnosti posebno padajo v oči, ki KO nam kiiristne ali pa škodljive, in na|)osled one, ki so spliih vredne, da sc ž njimi se-znnninio.
Znčfl! bodeiiio z našimi (loiiiiiciini, ki so /inih-Din nkoli nas, ki nam dajii živež in obleki», opravljajo x:i nas težka dein, ki čuvajo in branijo nas in na^e ])rc-možcnje. P«)tc!m šo le po boduuio ozrli ])o družili.
Začnimo tedaj !
litni.-.ČR iivnli.
2
živalske podobe.
1. Pes.
Med vsemi živaliini je pes človekov najzvestejsi prijatelj, svojemu {rospndarju popoliiuina vdan dfi
smrti. Pes je edina žival, ki je šla za človekom v nnj-mi-zlejše in v najgorkejše kraje, z eno i)cscd(i
1)0 vsej zemlji.
se p(»vtfod flrždčluveka, torej tudi nikjer ni divjih psov: le .sen» ter tje ;5 se najdejo jio-»^^Viv-^' "E divjani psi, ki č nimajo fjospo-^ t «l'ujcv. l^oseb-^ no vjutrovihdc-» /.elali, n. pr. na Turškem, v ma-lej Aziji, vE<rip-
tu i t. d. so vsi ])ai brez }:fospo-darja, ker jih Turki ne timé po hišah. To jim hrani njihova vera, po kte-rej je pes nečista žival. Popotnik, ki jc
ijclj c-iisa živci v CiirifTi-adu, j)iše o teh iisili tako-le: CKiVfk si ne mure niisliti can^nijìskch ulic brez p-sov, ki sc v neStetili mnužicali klatijo od hiše do liišc. Ti psi 60 poscbneifa plemena. Najbolj so še ]iodobni našemu ovčarskemil psu, samo da so kratke, rumenkaste dlake in da jim rep zmerom visi. Tiho se ])lazijo ti lenulii okoli ali pa leže na solncu. Vse ulice, vsi trgi so jih polni. Navadno sede v vrstah pred hišami in čakajo, kedaj jim bode kdo kaj vrpel, ali pa leže sredi ceste. Turek" še o.Lfne vsaccmu psu in sploli nobenemu nič žalega ne stori. Nikoli nisem vidd, da bi Turek psu stopil na noge, še manj pa, da bi ga vdaril.
Kakor imajo po veèih mestih berači svoje sedeže in svoje hiše, "kjer beračijo, tako imajo tudi psi tu svoje ulice in gorje t)nemu, ki bi se izgubil v drugo. Vsi jiadejo na-nj in, ce se nesnaga hitro ne odnese, kar na kosce ga raztrgajo. Tujega človeka, ki ni Ttu-ek, dobro ločijo od Turka, (^e tujec kaj za jesti kujii, preže vsi va-nj in ga spremljajo do ogla, dalje pa ne, ker ondi že čakajo drugi iz bližnje ulice. Po noči so pa ti psi tujcu tudi nevarni, posebno če gre sam in če nima svetilnice v enej, dolg«; ])alice ])a v drngej roki. Večkrat so priuuu-i, da napadajo jisi kacega tujca in, ako ne bi jirišli Turki na ]iomoč, celo raztrgali l)i ga.
Sultaii Mahmud je ])red več leti dal poloviti nekoliko tisoč teh psov in ju-epeljali so jih na neko pusfo skahi v morji, kjer so se med seboj poklali in ])OŽrli. Ali Carigradu s tem ni bilo i)rav nič poniagano, kmalo so se zaplodiii drugi. V Carigradu skor na vsako stopinjo vidiš v blatu jamo z mhulimi psi, ki komaj čakajo, da bi se s starimi jiotepali po ulicah.
Jiolj divji, nego carigrajski, so egiptovski jKsi. Okoli vsacega egiptovskega mesta, sem ter tje tudi j)o luestu, je polno razvaliu in podrtin nekdanjega mesta. V ti'h grobljah, večkrat daleč zunaj mesta, stanujejo psi. Vsak ima svojo luknjo, kjer prespi celi dan in še le o mraku se ožive groblje. Vso noč tulijo in lajajo, iščoč mrhc okoli mesta in vsakovrstne nitsnage p» mestu. Velika sreča je, da se med temi psi ne po-
2*
— ŽO -
kaže stL'klinn ; le redko retlko koda j sc ondi éiije o stc-kk:m psu.
Psa sploh je težko opisati po njcgovej postavi, ker se zelò spreminja v velikosti, v barvi, v dlaki, v ušesih in v glavi, ifajmanjši psiček še ni tolik, kolika jc glava največcga psa, in tako je tudi pri drugih tcjlcsnili lastnostih vchk razloček. To so pa more vendar reči, da iinajn vsi psi ostre zobu, na vsakcj strani z{»nrej fi, zdolej 7 rogljatih kočnikov, potem ilolg in ffladek jezik, v očesu okroglo pimčico in na prednjih nogah pot, na zadnjih pa samo štiri prste s topimi kremplji. Od volka, s kterim sta si v rodu, loči se po repu, ki je pri psu zmerom ua levo zasukan.
V jedi pes ni izbirčen. Kar jé človek, to jé tudi pes; najrajše pa vendar meso, posebno če malo smrdi'. Tudi na sadje, posebno na sladko, privadi se lehko. Na južnem Francoskem ne sme pes brez torbe na gobcu v vinograd, kedar je griizdjc zrelo, in čuvaj ga imo jjravieo ustreliti. Nasi psi ne jedo ribe (vsaj navadno ne); v Kamčatki in sploh na severji pa leto in dan ne dobe druge jedi, nego sulic ribe. ,rt'd se mora psu dajati iz čiste posode, ne sme pa biti vroča niti preslana. ('e je sit, rad zakoplje, kar mu je ostalo, in pride ])oznejc jest, časih pa tudi pozabi. Da si iz-čisti ž(!lodee, iioiščc trave, najrajšc piriko. Pije mnoeo_, loptajc z jezikom. Kedar hodi ali teče, zanaša zadnji del malti v stran. Xa suhem je jako hiter in tu« i dobro pliiva. Kedar miruje, sedi na zadnjih nogah ali pa se vležc in sicer ah na stran ali jia na trebuh tako, da obn\o zadnji nogi ven, na prednji dve pa iio-lf»ži glavo. ( "e mu je mraz, zvije sc in stisne gooeo k zadnjima nogama. Alesto, kamor se misli vleči, ne-kolikokrat obide, tudi z nogo rad poj^rebe, kakor bi si hotel postlati. Sploh rad grebo in brska po zemlji, sedaj s prednjima, sedaj z zadnjima nogama.
Pes jo bolj podnevna, nego ponočna žival, da-si tudi je po noči živ in buden, ako je treba. Spi ])o noči in po ilnevi, toda nikdar dolgo. Spanje je lehko, pri najujaiijšein šumu se prebudi, tudi sanja se mn rado. Cist je, blato odloži rad na kamen in pogosto
uioči: posebno če jc v društvu drugili j)sov, bo šel težko mimo kacega ogla, kupa, grma ah kola, da ne bi vzdignil noge. l'oti se malo; če mu je vroòc, pomoli jezik iz gobca in lirope. ^led pesjimi čuti je voh najbolji, da se moramo časih prav čuditi, n. ])r. pri lovskih psih. Vendar ga razdražijo jako dišeče stvari, če iiiu jih damo pod nos. Tudi ima tenek sluli (muzike in zvonila pa nu sliši rad), dober vid in tudi okus mu se ne more odreči.
Se bolj nego v telesnih, razločujejo se psi v umnih lastnostih. Nekteri se Ichko uči, nekteri težko ; ta je vsacemu človeku prijatelj, oni se ne zmeni za nobenega razen gospodarja. Kar je temu prijetno, je onemu zoperno. !S'i skor mogoče dobiti »Iva psa, ki bi si bila v vsem podobna, vsak ima svoje navade in razvade, poleg hvale vrednih lastnosti tudi grde napake.
Ena je pa vendar glavna lastnost vsaccga i).«a, to je: zvestoba. On je gospodarjev skoz in skozi, in to ne samo od strahu ali od potrebe, ampak iz zgolj jnlvrženosti iii hvaležnosti. Jiató je pa tudi človeku med vsemi živalimi najljubši tovarš. Pes le gleda, da bi se p.rikupil gospodarju, da bi pri njem prišel v milost. čuva mu hišo in čredo, premoženje m življenje,
Iiomaga nui loviti divjačino, kaže pot, nosi ]nsma, vozi Lolca in vrti raženj v kuhinji. V nevarnosti brani gospodarja, ne boji se ran, za-iij se bori do zadnjega diha, za-nj tudi pogine. Po mrtvem gospodarji pa toži iji žaluje.
(Uoveku za ljubav so nauči to in ono. Da bi gospodarju prav storil, naučf se plesati, Ijobnati, po vrvi hoditi, straziti in iz pištole streljati, nauči se poznavati kvarte, črke in številke; človeku za ljubav opravlja dela usmiljenega Samaritana na gori sv. Uer-narda. Kaj čemo več I
Gospociarja pozna ])0 glasu, po hodu, in razume njegovo besiuto. Na njegovo za|iovcd gre vrata za-|)irat in odpirat, vzame mu klobuk z glave, poišče skrito ruto, gn; po meso v mcsnieo, i)o kruh k ]ieku. 1'rijetno je gledati pametnega jisa, kako nastavlja ušesa, kako obrača oči, kako miga z repom, ako pričakuje
kako ziijioved. Kako je vesel, ako smo iti z •rospo-(larjeiii, m kako klavcni, ako mora cloinn ostati I Ako je na potu iiritukcl do kacfga razpotja, kako se ozira in iiffibljc, kam bode zavil j^ospodai-. Kako je srečen, ako jiravo zadene in kako pa je sram, ako je kako neumno naredil!	,
Pes zna tudi biti hinavec. Ce je kjij prejjrešil, vede se, kakor ne bi bilo nič ; vleže sc, zeva in se dela, kakor da bi spal; ali cadili pa vendar skrivaj pogleda f^ospodarja po strani, ali že vé za hudodelstvo ali ne. Z domačimi otroki ima veliko potrjiljenja, losebno dobrovoljen se kgžc dečkom, znabiti zatii. ter sc več ž njim pečajo. Človeka, ki jo hiši jirijatelj, hitro spozna ter ga ])ozdravlja, kakor'domačega. prvi pogled tudi razloči dobro oblečenega tujca oil raztrganega berača.
Pes so v vsem ravna po svojem gospodarji. Dobi-r človek ijna tudi dobrega psa, ker iz njega naredi, kar hoče. Ženske psa nc znnjo odgajati, ker ga ne vedt> v pravem času v strah pi'ijcti : zato so ])a stenski na-ročni psički radi izbirčni, mehkužni, trmasti in dostikrat tudi potuhnjeni. Razumnega gospodarja pes jò tudi razimuMi, pastirjev pes je dober pastir, lovčev pe.® jc dober lovec, mesarski pes je neusmiljen; prav nič mu so nc smilijo krvaveča teleta, ki v velikem strahu pred njim trapajo. Knuitov pes jc časih malo neotesan, sicer jia po.itcn ; j)es bogatega postopača jc pa rad len, samopašen in o.ìal)en, kakor njegov gospodar. Pri prijaznih iii priljudnih hišah imajo tudi |)rijaznega psa : pri čmerikovem in odljudnein samcu je jia pes navadno tudi pust in čmcren godernjač.
Omeniti moramo so neke pesje lastnosti. Na mesec lajajo in tulijo, nc ve se zakaj. Za v-^ako stvarjo, ki teče hitro mimo njih, bodi si človek, voz, kamen aH kar koli, radi tekii ter jo hočejo ustaviti. Nektcrim živalim jc pes posebno sovražen, zlasti mački in ježu. Pred dežjem jisi smrdi' in spinh čuiijo premembe vremenske. V Ameriki so tudi upazih", da shitijo psi potres. Ze večkrat se je dogoilili», da ::o pred potresom psi jiobegnili iz mesta. Znano je tiuli. da pes
med iliiisimi ljudmi ovoha konjedcrca iii laja na-nj, da-si tucli ga še ni nikoli videl.
Pessji glas je znan vsacrmu; znano je jia tudi, kako ga zna spreminjati. Kako žalostno ječi in cvili, ce pmo ga zaprli, da ne more za nami, in kako veselo vriska, ko nas čez dalj ča-^a ppet ugledal Kako zamolklo renči nad beračem, ki se je prikazal na hišnem pragu in kako strašno tuli žalovaje za gospodarjem, da nam v srce sega!
Psi so med seboj radi v družbi, če si tudi niso jiosebno pi-ijazni in se radi skoljejo. Ako se srečata «Iva psa, KÌ se šc no poznata, najpoprej sc povohata po starej navadi, potem si začneta zobe kazati in hitro se zgi-izeta, najrajše za ušesa in za vrat. Z drugi-strani se mora pa' spet potrditi, do .«o psi med seboj večkrat veliki prijatelji. Taka dva prijatelja sta rada skup, drug išče tlrus;cf;;a ter mu pomaga v jiotrebi. Tudi s kako drugo domačo živaljo se sjirijazni, celò 7. mačkom, s kterim sta si sicer v velikem sovraštvu.
Psica ima navadno dvakrat na let«i mlade, |io štiri, pet do šest, časi ])a tudi do dvanajst, redkokedaj še več. AJladiči so prvih 10 do VI dni slejii. Lepo je videti psico, kako ljubeznjivo ravna s svojimi mladimi. Kako je greje in liže, kako se za nje boji in kako jih brani nevarnosti! Ako misli, da niso varili, prenese je drugega za drugim v varnejši kriij, jirimši ga z zobmi rahlo za ohlajmo kožo na vratu. lS\'kI ovčar na Mcm-škem je hodil s svojo psico vsako pomlad na ovčji sejem 18 milj daleč. Dogodilo se je, da je na sejmu imela sedem mladih, in ovčar je moral iti süm s eejina. Za poldrugi dan pride domii in kako se začudi, ko najde pred svojimi vrati psieo z vsemi nihuličil l)ru-zega za drugim jo prenesla 18 milj daleč, in kakor je bila slaba in trudii;i, pretekla je štirnajstkrat dolgi pot.
Pravijo, da ima psica med inhidimi zmerom enega niijriijšc in da je ta pozneje nnjboljši jjes. Ako hoč'-š zvedeti, kteri je ta ljubljenec, vzemi jej vse inliide iii potem glej, kterega bo najjired jiugrabihi in v gnjezdo nazaj zanesla.
V tretjem ali četrtem mesecu izpadejo mladičem mlerni zobjd, v petem ali v šestem mesecu se pa za atavo nič več ne zmenijo. Pred letom mladičev ni učiti, ker jim ne gre v glavo. V 12. letu je pes že starec. Po gobcu in po glavi mu dlaka osivi in tudi ])o životu ni več tako gladka in svetla. Zobje so iz-glodiuii ali pa celò izpadejo. Len je in otožen, nič ga več no veseli, izgubi glas in oslepi. Vendar so znani psi, ki so učiikali 20 in celo 30 let. Največ jisov pogine v mnogih boleznih, kterim so podvrženi. Skoraj polovica naših psov pogine med 4. in 9. mesc-cem na „pesjej bolezni." Tudi garje se ga rade primejo, posebno če dobiva preslano jecì, grdo vodo m če 80 ne čisti.
Najstra.šnejn med vsemi pesjimi boleznimi je pii steklina, ker stekel pes ne okuži samo drugih psov in drugih živali, ampak je ncvarßn tudi človeku. Od steklega psa oklan človek ])rpj ali pozneje tudi steče.
Steklina se prikaže navadno jn-i starih psih, naj-rajše v velikej vročini ali jia v velikem mrazu. Kalčo «C izcimi ta .strašna bolezen, to se še sedaj prav ne vé. Brž ko ne je kriv slab živež in pomanjkanje čiste pitne vode. Največ steče privezanlli psov, ki ne dobd čiste vode, zdrave jedi iu ki ne moi-ejo iti po plemenu.
Bolezen se začne s tem, da ^e pes ])Otuhuc in d;i celo na gor^podarja reži ; ziispan je in žalosten, rad je jiii gorkeni, pogosto lazi okoli jedi ali no jc, pije p:i večkrat po malo. Urinavo laja, težko požira, cedi mu se iz gobca, oči so kalne, mrzle stvari rad liže iu hlasta okoli sebe. Pozneje pobesi rep in oči mu za-rudé. Gospodarja več ne uboga, bolj in bolj je plašen, ])obesi tudi glavo in jezik mu visi iz gobca. Se-ilaj več ne laja, le renči; gospodar a več ne pozna, iločno "a žeja, ali piti ne inore, ko ji mu tudi s silo vlivali, ker ga davi v vratu, zato se tudi boji vode. No ]iolcga več, žalostno lazi okoli.
Sedaj .'«e šo le razvije jirava steklina. Oko mu obsti-kli, jezik je višnjev, visi iz gobca, na kterem se prikaže bela pena. S pobešenini repom in pobcšcno glavo teče v eno mér opotekaje se in grize vse, kai-
vnu pride pod yobec, posebuo pse. Ce v teku ksij jjavira, opoteka sc, pada in hlasta po zraku, dokler lic pogine. To imenujemo tiho steklino.
Časih se pa izcimi tudi besna steklina. Takemu psu se svetijo oči, višnjev jezik mu visi iz gobca ;di pene skor ni videti. Okoli sebe lovi muhe, perut-lino in jo raztrga, napada druije pse in škri])ljc z zobmi. Naposled tudi steče, toila z zavihanim repom. Grize vse, na kar naleti, tudi mrtve stvari. Strahovito se zvijaje pogine šesti ali osmi dan.
V mrzlih krajih na severji in tudi v vročih na jugu te bolezni skor ne poznajo, more biti zato, ker 50 psi ondi bolj svobodni in sami sebi prepuščeni. Xaj-žalostnise jc pa to, da še sedaj ne vemo zdravila tej .strašnej bolezni in da še zmerom mnogo ljudi umrje za steklino. Ce je steklina prišla v kri, ni več pomagati. Najbolje je še rano precej vgrizu žgati z razbeljenim železom in puščati kri iz ogrizenega uda. Pri tej bolezni je treoa hitre liitre pomoči iii to ne od kterega si bodi mazača, ampak od veščega zdravnika.
Najbolje znamenje, da je jies zdrav, je mrzel in moker nos. Pes s suhim in vročim nosom, ki neče jesti, je gotovo bohin in, če je .le kako mogoče, i)elji
k živinskemu zdravniku. Ce ti pa to nikakor ni mogoče, zapri psa in ne daj mu jestj. Drugi ali tretji lan mu med jed vlij in zmešaj žlico (malemu psu l)o .losti pol žlice) lanenega olja in to ponavljaj nekoliko kratov. Pozneje mu moreš tudi dati stolčenega žvepla na kruhu.
Psa izdelavajo bollie, uši, klopi in gliste. Da se odpodu bolhe, je dobro pod ])esjo ])ostelj nasuti pe-)cla. Klopa boš najlaglje umoril, če kaneš na-nj kap-jico tobakovega soka iz pipe. Gliste se odpravijo, ako se psu med jed pomeša zdrobljeni sipek (to je lepo rudeč plod divje ali pesje rože) s kosmatim semenom vred.
Pes je za človeka neizrečeno imenitna in koristna žival. I^ij je vreden pes pri nas, to vé vsak. Se mnogo večo ceno ima pa pes pri divjili narodih in
ncktci'i no bi luu^ll živeti brez psa. .Vvstralci, Kitajci, Kskiiiiojci in Indijanci v sovcrnoj Anipriki ga jedo. V Afriki ga ])itajo, kakor pri nas svinje in rajše ga jcdó, nego vsako drugo nipso. V Angoli (v Afriki) so za dobrega ])«i davali po ver sužnjili. Pesja koža se stroji in je jako trdn«. Pesjo mast se časih pri-
1)ororali proti sušici in sjiloh je ni stvarco na ])8u, etere ne bi bili priporočali za zdravilo v raznih boleznih.
Ofl nobene domače živali ne poznamo toliko različnih plemen, kakor od psa. Oh kratkem bodemo opisali nektera ])leinena, «i so pri nas bolj navadna nii pa sploh znamenita.
Url. ^
lirt ju (loI;,'eg!i in teiikejfa tniiihi na siiliili visokil. ungah. filavo ima flnlifo in fiiii'asti) s špičastiiiii na knnci


a. Hrt.
piiviliauiiiii iiscfi, široke prsi in ilol^, toiick rep. Dlake je kratke, navadno le eno barve, malokedaj pisan. Ves je Slih in mršav, kakor trta, in vidi mu se, daje vstvar-jen za tek in za skok. Ilrtjako doliro vidi in sliM, volni pa slalieje, znabiti ker je tenkega gobra.f
Hrt jc med vsemi psi najbidj samogolteii in sebir-en, zato pa tudi ni posebno zvest. Kilor mu se bolje prikupi, to je, kdor zna boljo ugajati njegovej sebifnosli. tega se ilrži. Angleški kralj Eduard III. je imel posebno lepega hrta. Ko je kralj umiral, ležal jo pes pri njegovej postelji. Ko je pa videl, da je mrtev gospodar, pridružil se je precej sovražnikom svojega poprejšnjega gospodarja. Tega drugi pes ne bi storil!
Hrt je tudi prevzeten, poscl)no pa naglo jeze. Xaj-manja stvar ga razkaèi, da kaže zobe; v njem vse kipi. od jezo so trese po vsem životu. Za druge pse se nc zmeni, gleda jih, kakor bi mu bili prenizkega stomi. C'c se pa vendar kjo stepo, zai'ue prvi grizti. Ker ji: vefi od drugih psov, zmerom gleda, da ima gobec na vratu svojega sovražnika in kakor so la le gane, zgrabi ga za vrat in strese, majhnega tudi umori.
Pri nas lirt ni od veliko koristi, da-si tudi je dober lovee, še predober. Da bi niu pustili delati po volji, hitro bi zatrl vso divjačino. I.c iia velikih posestvih ž njim zajce love. Ko ugleda zajca, zakadi so za njim in liitro Ili bila skuj), ako Iii zajec v oiiem trenritku, k" ga liočo pes zagrabiti, no skočil na stran. Pes ga tedaj preskoči in predno so zave, odmeknil jc zajec žo pete. Zato gresta navadno dva hrta na lov, dvoma nobedei! zajee ne utoče.
V mnogo večem čislu so hrti pri jiižniii narodih, ki stanujejo na velikih ravninah, na pr. pri Arabili, Perzi-janih in pri liediiiuih v Afriki. Arabski jiregovor pimi; Dober sokol, hiter pes, plemenit konj so ve^ vredni, nego dvajset žen. Kdor v Arabiji ubije hrta, mora gospodarju dati tfdiko pšenice, da sc ž njo jicdiiijo mrtvi pes, kterega so obesili za rep tako, da so tal dotikuje z gobcem. Za to jo pa treba mnogo vaganov pšenice, ki j'-v Arabiji dcjsti draga. Ti arabski hrti so pa tudi za res plemenito živali, navadno rumenkasto ali lielkaste,
kakor svila inohkc dlake. Vsaka araliàka Iiisa ima po tri ali štiri take pse. To dnevi so luirni, po noči pa i:-m>jo. Da bolje viilijo okoli sebe, splazijo se na streho in če le eden vidi ali čuti kaj sumiyivega, dà znamenje drugim in psi iz vse vasi sé vržejo na leoparda, na hijeno ali na kako dinigo zver, ki se jo pritepla v vas. Le na leva se ne upajo. Kedar slišijo lyegov glas, poski-i-jejo se vsi po kotih.
Brehm, ki je živel dalj časa v Afriki med Arabi, piše o teh psih tako: Neko jutro slišim sredi vasf trobiti ua rog, in nisem vedel, kaj to pomenja, psi so pa dobro vedeli. Iz vseh Iiis so leteli skup in kakor bi trenil, V)il() je 50—00 psov «dioli trobca. Psi so se giyetli okoli jiioža, drug je odrival druzega, vsak bi bil rad najbliži. Skakali so okoli njega, dol)rikali se mn, vmes so lajali in tulili. Videlo se jim je, da komaj nekaj pričakujejo: kmalo XII njimi prihajajo iz hiš mladi možjč s sulicami, z iiiotozi in z vrvmi. Zilaj sem vedel, kaj to pomenja. Zbirali so se na lov. Vsak mož je iz te giiječe odbral svoje pse, otvezcl jili in peljal pred seboj, ali bolje rekoč, I)si so vlekli moža za seboj, tako neučakavni so bili. Ni jim bilo treba daleč hoditi, ker divjačine jo povsod dosti. Ob.stoiiili so gozd ali kako grmovje ter so spustili pse. Ni trajalo dolgo, že so imeli več antilop, zajcev, dropelj, vsakovrstnih divjih kokoši, vmes pa tudi kako lisico, leoparda in hijeno. Nič ne uide tem urnim lovcem.
Arabi zaničujejo vse druge pse, da-si tudi so jim ovčarski prav potrebni in koristni. Pode je iz hiše in iie dado jim jesti; živili se morajo le od nesnage in od mrhovin. Edinega hrta spoštuje in ljubi Beduin, iia-nj pazi, kakor ua svoje oko. Hrt ju iz iste sklede s svojiui gospodarjem, ž njim spi ua istej postelji.
Kedai' iuia bilica mlade, jc to za hišo imeniten dogodek. Vse se dobrika pesjej materi, vse občuduje iii hvali mlade. Vsak jej prinese ali mleka ali druge jedi, ktoro rada jé. Jložje iz vasi so shajajo in če je hilica dobrega ])Iemrna, priporoča se vsak za mlailiča in obcUi gOH]iiidarju hvaležnost iii iirijaznost.	brat! tvoj
jirljatelj sem," mu govori, „stori mi to ]irijaznost in daj mi, za kar to prosim. Kad bom Sel s teboj v 1oy,
slnžil ti bom in sltazoval ilnigc prijaznosti. " Tako prosi sosed, gospodar sc pa Ic izgovarja, da šc nc ninrc ničcsa obetati, ker še sam ne ve, kterega si bo priilržal. Pred sedmim dnevom ne more nikomiir obljubiti. T»i pa pravi za to, ila bi izvedel, kteri bo najbolj«; Arabi namrct' mislijo, da jo tisti najboljši, ki prvih sedem dni vrh dni-gih leži. Zato ga vefkiat proč vzamo in potem gleda, bode li spet predobil staro mesto.
V tretjem ali četrtem mesecu jih zai ni) dei-ki vaditi na lov z igi-ac'-ami, v šestem mesecu jo učč na zajce in pozneje na gazele, toda pred petnajstim mesecem ga nc puste samega na lov. Kedar koli vlovi gazelo, dobi svoj delež, nann-eč meso na rebrili. Drobii Se no pogleda ne. Ker ga Arabi tako razvadijo, zat«) je tudi neznano izbirčen; iz umazane posode ne jé in mleka ne pije, ako je kdo roko va-nje pomočil. Ako ga zebe, pokrivajo ga z lepo odejo, tudi olicšajo na-nj radi vsakoršnc lepotije, ovratnike, školjko in dnige stvari. Ako pride z gospodarjem v tujo hišo, tudi njemu postrežejo, od vsake jedi mora nekoliko dobiti.
Arabski hrt no gro z drugim nego z gospodnrjem v lov. Ako se gospodar \tno z daljšega pota, pes ga vrlskaje pozdravlja, skoči k njenni na konja, liže ga in veselja no ve, kaj bi začel. Arabec ga nagovarja : „ljubi prijatelj ! nc zameri, moral sem te zai>ustiti ali sedaj greni s teboj. Željen sem mesa. naveličal sem so dateljnov. Vem, da bodeš taku dober in prijazen ter mi bodeS preskrbel mesa." Pes ga zvesto posluša in so dela, kakor bi razumel vsako besedo.
Ako Arabu pogine hrt, tedaj jc velika žalost v ša-toru. Ženske in otroci jočejo in obžalujejo psa, ki jih jc obskrboval z mesom. lìeduin nikdar no proda psa, za dobrega hrta dii pa rad lepega konja. Pri Arabih jo zmimenjo največega ]n-ijatcljstva ali spoštovanja, ako po-darf komu hrta.
Mesarski pes tili satiisoe.
Siinisov ali mesarski pes je trščute postavo, širokih pr!-i, kratkega debelega vrata, okrogliisto glavo in krat-
kega gobca z cleljclimi risei-irai ustnicami. Dolga ušesa mu vise, noge so srednje visokosti, debele in moč-iie ; rep je precej dolg, v korenu debel, proti koncu tenji in navadno naprej zavihan. Dlake je kratke, navadno prstene, ali zacrnelc pa tudi rajavkaste barve ; gobec in ušesa so največ črna.
Ker je samsov težek, ni posebno uren ali zato je neizmerno močen in srčen. On ne vé, kaj je strah. Sicer ui tako bistroumen in učen, kakor so mnogi drugi psi, ali neumen pa spet ni. Ni ga pri hiši boljšega čuvaja od njega. Kar mu je človek izročil v varstvo, to čuva in brani z vso močjo in hrabrostjo. Po samotnih krajih si človek ne more želeti boljšega spremljevavca. Mnogokrat se je dogodilo, da je ta pes gospodarju otel živ'jenjc, neustrašen ga je branil proti trem, celò proti štirim razbojnikom, da-si tudi je krvavel iz več ran. Tudi pri živini je dober čuvaj, celò veda zna v strali prijeti, zdivjano svinjo ulovi ter jo pritira g0si)0darju pod nož. Lehko «a je priučiti, da lovi medvede, volke, divje svinje in ce!ó leva.
Z drugimi ])si živi samsov v miru, posebno z maj-linimi se ne peča rad in ne zmeni se, če ga tudi dražijo in ščipljejo. Toda, kedar mu preseda, ne laja mnogo, temuč zgral)i. Tudi v boji je pošten, nikdar ne pnjiada po hinavski od zadej, zmerom le od sjiredej in večidel sovražnika le na tla podere, če se dalje ne brani, ne L'rizf* ga. Tujcu se ne dà podkupiti. Gospodarju se ne prilizuje in ne sili preveč, ali udan in zvest mu je do zadnje!,'a diha — kratko reči: velik je poštenjak.
Doga.
Doga je v truplu podobna mesarskemu psu, samo da ima ]irav kratek gobec, kakor bi bil odsekan in tlolnja čejust je navadno malo daljša od gornje. Ustnice jej visé, ali spredaj so nekam ])rekratke, zatu doga zmerom znlie kaže. Nos je stlačen ali ]ia razklan, oči sn velike ali biido gledajo. To vse dela dogo strašno in ustiidn». Prave dog«* so na Angleškem donni, pri nas se vidi sem
ter tjc neko maujšc plomo, Iiuldog inicuovauo, rumenkaste ali nijavkaste kratke dlake.
Boga rada grize še celò gospodarja, dokler jej ne pokaže, da jej je kos. Knoločiia je, uajvečc veselje jej je, ako more kako žival umoriti, bodi si zajec, bodi si podgana. Doga i)a ui samo moi'na in krvcdočua, tcmuč je tiuli srčna. Vrže se na razkačenega vola ter mu se ^lagrizc v gobec, napade sestradanega volka in tudi leva se ne ustraM, da-si tudi ga zmagati no more.^ Kar doga zgrabi, drži č\Tsto iii ne popusti z lepa. Če se ti za-arize v palico, vzdigne.? jo IcLko na palici. Te njene lastnosti so že stari Rimljani poznali, torej so jo v svj-iili gledališčih pri krvavih igrali ščuvali na zveri, pa tudi na ljudi.
Hudobna in trmasta doga ni posebno prijeten to-varš. Časih še svojemn gospodarju ne dà iti z mesta. Tako se je zgodilo nekemu gospodu, ki je od prijatelja kupil buldoga, ktercga je bil zelo vesel. Prijatelj mu ga pripelje zvečer na dom in odide. Drugo juti-o hoče vstati, kar skoči buldog pred-nj, postavi so pred postelj ter nni kaže grde zol)é. Gospod videvši, da se pes ne norčuje, zleze spet v postelj. Pozneje je še večkrat poskušal priti h postelje, ali pes ga je zapodil imzaj. Gospod je bil samec, žive duše ni bilo pri njem in mojiil ja ves dan svojemu psu za voljo ostati v postelji. Še le prišli prijatelj ga je rešil grdoglode živali.
V prejšnjih časih so imeli velike doge, da so lovile in morile ljudi. Ko so se v Ameriki bojevali Španjolci z Mehikanci, ščuvali so take pse na nl)oge Indijane. Posebno eden, B ezeri lo po imenu, dosegel je pri Špaii-jokih veliko slavo. Bil je neznano močen in bistroumen in zraven strašen sovražnik Indijanov. Zato je bil v velikih časteh in dobil je jesti še enkrat toliko, kolikor drugi njegovi pajdaši. V bitvi se jo zagnal v najgostcjšo ti-iuno Indijiiuov, je popadol sovražnika za roko in ga je tiral svojim gospodarjem. Če ni šel z lepa, podrl je ga na tla in zadavil. Kakor je bil grozovit Bczerilo, bil je vendai- Imlj usmiljen, nogo njegovi gospodarji. Nekega dne namreč si jc hotel stotnik Jago de Šenaza napraviti posebno veselje. Kad bi bil gledal, kako bode
Bezerilü raztrgal staro ujeto liulijankc. Dal jej je v roke kos papirja, rekoß, da naj ga nese poglavarja. Pes je MI že pripravljen iu ko jo starka odšla, naščuvali so ga in spustili za njo. Ko Indijanka zagleila za seboj strahovitega psa, zgrudi se strahù na zemljo ter psa s povzdignjenima rokoma prosi, da naj jo pusti živo. Tudi mu pokaže papir v roki in um pripoveduje, da ga mora izročiti poglavarju. Pes olistoji pred starko, jo gleda, potem gre Idiže ter se jej začne doludkati. To se je Španjolcem /eló čudno zdelo in poglavar jc pustil lu-dijaiiko douui. Tega IS e z ar ila je pozneje v boji zadela oirovana sovražna pnšica.
V najvočo sramoto vsemu človeštvu so še leta 1798 bahati iu omikani Angleži take pse rabili za ostuden in grozoviten lov. Spuntali so se namreč sužnji zamorci up otoku Jamajka. Angleži jih z orožjem niso mogli ukrotiti-pa so se zmislili teh psov. Naročili so si ljudi, ki so prišli s temi psi. Zamorci, ki se niso bali angleških vojakov — zliali so so teh psov iu podali so se.
Na otoku Kuba še sedaj pošiljajo p^a za sužnjim. zamoriom ali za hudodelcem, ako uteče.
Bermirdinski pes.
l'udi beniardiuski pes je nekoliko podoben mesar-ikemii, samo da je ilolge dlake, lepe glave in soselmo bistroumen iu pameten. Švicar Tschudi piše o tem psu: Ti psi so dnm^i na Švicarskem v kloštni sv. IJer-narda. ki leži na visokih gorah blizo 8000 crevljev nad morjem. Zima traje tu gori devet mesecev in vso poletje jo komaj desit čistih in mirnih dni brez viharja, brez snega in brez megle. Tukaj sneži samo po letu, po zimi pa padajo neizrečeno drobne ledeno drobtine, ktero veter nakupiči na nekih krajih .^0 do '10 črevljev visoko ; ž njimi žamete vse pote in steze, vse prepade iu brezna.
f'ez to goro gre ])ot iz Švicarske na l.iiško. Samo po letu, kedar je popolnoma mirno vreme, jo ta jvit brez nevarnosti. V viiiarnem vremenu in pn zimi je pa zelò jievarcn in vsako leto se godè tcd nesreče. Ali pade
popotnik v kako jamo. ali ga pokoplje sucžui plaz, ali zgreši pot v gostcj megli in tava po samoti, dokler ga
lakota in tmrinost no prevladate, ali naposled omamijun od nn-aza zaspi in se nikdür veß no prelimli.- Ako ne Iii liilo tiiknj mnihov, iiikdo Iji brez nevarno.sti ne mogel čez to seillo.
'/iC osem sto let stanujejo na sv. lieriiardii iiiiiihi iu «trožejo popritniin lirez plačila. V njihovih trdno zidiuiik hišah [e v f^ili prostora za 200 ljudi iu ogenj v velikih pečeh cori leto in dan. Vsak dan prehodita dva hlapca
Oiiiua?!' iivnli.	3
s psi ta nevarni pot. Pm gre od kloštra do nizko ležeče staje, kjer držd svojo živino, drugi gre pa od staje do kloštra. Kedar je pa grdo vreme, gredo psi, hlapci in ninihi z lopatami, z vr^-ini, z nosilnicami, z jedjo in pijačo obslo-bljeni iskat nesrečnikov. Kjerkoli se pokaže kak sled, grcdó za njim, gledajo na pse, kako se pona-Sajo in z rogovi si dajo znamenja. Ti psi imajo neizrečeno dober nos; precej zavoliajo rloveSki sled. Po ves dan hodijo sami po vseh potih in preiščejo vse razpoke in globeli. Ako najdejo otrpnelega človeka, hiti-o po najkrajšem potu teko domù, glasno in veselo lajajo in vodijo mnihe, ki so zmerom pripravljeni iti v pomoč, iiko pridejo psi do novega plaza, preiskujejo ga od vseh strani, ali ne bi bilo kje človeškega slcdù in če so ob-vohali zakopanega popotnika, začno ga izkapati z močnimi kremplji. Navadno nosijo na vratu čutarico z do])rim vinom ali košek z jednn', na hrbtu imajo pa privezane volnate odeje. V kloštru so vpisana imena nniogih in mnogih ljudi, kterim so ti psi rešili življenje.
Najimenitniši med njimi je bil Ha ri, ki je gotovo vr(Mlen, da se ga spomnimo z nekoliko vrsticami. J)va-najst let je služil v kloštru človeštvu v prid, in on sam je štirdesetim ljudem rešil življenje. Bari je bil neizrečen« priden in vnet v svojem poklicu. Njega nf bilo nikdar troba o])omiiijati na delo. Ko se je vlegla megla na gore, ali ko se je jn-ibliževalo hudo vrenio, ni bilo moči ga zadržati v samostanu. Prelajal iu preiskaval je zmerom najnevarniše kraje. Enkrat je našel v ledoncj jami že na pol zmrznjeno spčče dete, ki jc zašlo s pravega pota. Da ri je dete z jezikom lizal in grel, da ga jo prebudil, potem se mu je znal tako prikupiti, da mu jc dete sedlo na hrbet in se mu je oklenilo okoli vrata. Tako ga je ves vesel prinesel do kloštcrskih vrat.
Ko je ostarel, vzelo ga je mosto IJcrn v rejo in ko je jioginil, iiatlačili so njegovo kožo in tako stoji sedaj v bernskom muzeji. In vsak tujec, ki jiride v Piorn, gre v muzej in si pogleilu tega usmiljenega .Samaritana v pes-jcj pndobi.
- 35 — J(i%berar.
Jazbečar jc med psi neka endna prikazen. Kratke, tršcate unge nosijo dolgo raljasto truplo z vjuignjenim hrbtom. Človeku se skoraj zdi, ila bi moral v sredi imeti še par nog. Ušesa so dolga, mahadrava, gobec velik, rep v korenu debel, proti koncu tanji in na]>rcj zanhan. Prednji dve nogi ste navadno skrivljeui. Kratka dlaka je rada zgorej zamokla, zdolej pa svetlejša; posebno rail je zgorej cm, zdolej pa rjavkast, časih pa tudi ves rjav ali rumenkast. Jazbečar je močen pes in z močjo se vjema tudi njegova srčnost. Vstvarjen je za lov, samo rad no ul)0ga in lovi bolj na svojo roko.
Jazliečar ima dobro glavo za nauk, zvest jc in ne upa tujemu človeku, tudi jc živ hi dober čuvaj. Pri teh lepih lastnostih ima pa tudi grde napako. Poln jo zvijač in nnih in tudi rad krade. V starosti jc čnioren in po-tnhnjen, rad grize in celò na gospodarja renči. Zabavlja vsacemu psu, bodi si majhen, bodi si velik, če tudi ve, da bo topen. Kedar se ravsa z večim psom in ako vidi, •la je slabši, vrže se rad na hrbet in skuša sovražniki» ifrizti od spodaj.
X« lovu ga skoro ni mogoče brzilati. Koj so /aprasi v kako goščo, sledi iii goni vsako divjačino, bodi si ilivji merjasec, ali zajec, ali lisica, celo za srno leti. Kedar jc prišel na sled, ne sliši več gospodarjevega klicanja in žvižganja, čc tudi vó, da bode potem šiba pela. Ako jc vjel zajca, kuj ga načne in požrč drob, čo jo ])a lačen, pa tudi vsega zajca.
Za eno stvar jo pa jazbečar dober, kakor nobodcii drugi pes. Batno on more jazbeea ali lisico ali sploh živali, ki se ski-ivajo po luluijah. iztirati iz jazbine. Kratko noge so vstvarjcnc za kopanje in zobje so ])a tudi taki, ila sc ne ustraši lisico. Sc v6, da ga jazbec, ali lisica večkrat strašno zgrize, ali on se za to ne zmeni in no neha, da ne izvleče zveri.
Xa Angleškem in Francoskem so morali nekdaj jazbečarji tudi raženj s jiečenko obračati. Pri tem ])oslu so se vrstili in pravijo, da je vsak dobro vednl, kdaj je bil na vrsti.
— 36 — Pličar ali prepeliéar.
Ptiéarji ali prepeliéarji so (glej podobo str. 18) krepki psi srednje velikosti, dolgega in i5irocega gobca in soschno Sirocih visečih ušes. Navadno so beli z rjavimi ali črnimi lisami, sicer so pa tudi vsi beli, rumeni, rjavi ali črni. Nekteri so kratke, nckteri dolge dlake; v vodo fp-csta rada oba, posebno pa oni daljše dlake, zató jim tndi pravijo vodni psi.
Ptii'arji so izvi-stni lovci. Pi-epelic, jarcbic, sljnk in zajcev skor nf moči loviti in streljati brez teh psov. Dober ptir'ar čuti žival že na 15 do 20 korakov. On ne sledi po zemlji, temnč drži nos visoko in volia po zrakn ; tudi ne gre naravnost, nogo sedaj zaki-ene na levo, sedaj na desno in večkrat so ogleda za gospodarjem, da li gre za njim. Ko prepoličar kaj zavoha, ves se premeni. Rep, s kterim je neprenehoma migal, kai- obstane, in pes stoji, kakor bi ga iz kamena izsekal, tako dolgo — večlcrat po celo uro, da pridn gospodar liliže in da mu veli: Naprej! Na to besedo spodi pes živnl, gospodar streli in če divjačina pade, prinese mu jo pes célo. Se vé, da je treba psa poprej nčiti, no ker mn je ta dar že prirojen, hitro so izuči pri pametnem lovcu. Slab lovec ne bode imel dobrega psa in dober pes tudi ne gre z vsakim lovcem v lov.
Star logar, ki je imel izmtnega prepeličarja, pripoveduje, da je k njemu priScl na veselje iz mesta prijateljev »in, ki se je znal bolje s peresom vkvarjati, nego s puško. Mladi gospodičič prosi lovco, ria bi smel iti v lov. Logar mu dovoli rekoč: Le pojdite! samo to vam rečem, da morate dobro streljati, sicer Iii vam utegnil pes zameriti. Pisar gre s psom in lov se začno. Pes kmalu najde ja-rebice, spodf jih na zapoved. _lover streli — ali nobena no pade. Pes čude se pogleda lovca, videlo se mu jo. da ni zadovoljen s tem lovcem, ali vendar gre Sc dalje ž njim. SjtPt najde jarebice — ali pisar spet nič no nstreli. Sedaj pes zaničljivo pogleda lovca in teče naravnost donili. In Se čez leto in dan. ko je isti gospodič spet prišel na lov, ni bilo mogoče psa, ki jc bil sicer strasten lovec, nagovoriti, ila bi Sel na i»oljo s tem lovcem skazom.
Pes /« novega FundUmda.
V truplu in tudi v pouaši je bcrnardiuskomu psu porloben pes iz novega Fundlancla v sevcnicj Ameriki. Velik je iu tudi niocreu, kakiir najvoi-i mesarski pes, ima široko glavo, debel vrat, visefa ušesa in dolgo kudrasto dlako, jioselino rep je kosmat. Največ so rrni z rjavimi ali z belimi lisami, nekteri so pa tudi vsi beli ali rjavi. Pes iz novega Fundlanda je eden najlepših in najboljših psov, in se drago pi-odaja, ako je ristega plemena. .Svojemu gospodarju je neizrečeno udan iu zvest, zraven je tudi lu-otek in razumen. Človeka, ki nm je kaj dobrega storil, nikoli ne pozabi, kakor tudi onega ne, ki ga ne-poti-ebno mufi.
Proti drugim psom se jako moško ponaša, Se no zmeni se za njo, če tudi va-nj reže. Toda kedar mu preseda, pa je tudi kaznuje. Na nekej ladiji je buldog brez vzroka popadol fundlandarja za grlo in ni hotel spustiti. Kaj pride onemu na misel? Šel je z Inildogom na vratu v kuliim'o ter ga je zanioi'il v kotel vrele vode. Vsak si lehkii misli, da je sedaj buldog hitro spustil iu nikoli veù so ni upal zadirati v poštenega fundlandarja.
Ta pes je vstvarjeu za vodo, to se mu vidi' že na nogah, ker ima med prsti plavno kožo, kakoršno imajo tudi druge povodne živali. Človek ga nu more bolj razveseliti, kakor fe ga pogosto pošilja v vodo, bodi si i)o letu, bodi si po zimi. Plava izvrstno po vci; ur neprenehoma in se no utrudi. Tudi mu je vse eno, ali plava z vodo, ali jiroti vodi. Najbolj ga pa veseli, če se moro kopati z gospodarjem vred. Veselja ne ve, kaj bi počel. Prevrača se in prekucujo na vse strani, plava pod vodo in sc igrä z gospodarjem.
Zarad teh lastnosti je povsod priljubljen, pri vočih vodah in pri morji pa vprav potreben. Kdo l)i seštel ljudi, ktorim je ta i)es že rešil življenje. Ako v vodi spazi kacegii človeka v nevarnosti, brž skoči v vodo, plava k njemu, porine mu debeli gobec pod ]iaziiuho, vzdigne ga nad vodo, poriva ga h kraju in potim ga za obleko potegne popolnoma na suho. Kjer so glrdioko vode, ga
ni boljšega varuha otrokom ; brez skrbi mu ga moreš izročiti, dokler je pes pri njem, nič mu se ne bodo hudega zgodilo.
Mornarji ga imajo radi na ladijah, ker se je že večkrat dogodilo, da je v nesreči, ko se je razbila ladija. vsem Ijudém rešil življenje. Xe mirnjc, predno ne izvleče vseh iz vode. Na morji čuti suho zemljo že več milj daleč in to z lajanjem daje na znanje. V njegovej domovini, v novem Fundlandu pa ž njim grdo ravnajo. Vpre-gajo ga v kolca ali v sani in tudi tovore mora prenašati. Jesti dobi malo starih gnjilih ali sicer pokvarjenih rib in vendar jc človeku tako privi-žen, da mn tudi črede brani volkov.
Koder.
Med vsomi psi je vendar koder človeku najljubši tovarš. Nem.ški učenjak Schei ti in kodra tako opisuje: Koder ima med psi najlepšo glavo in najlepše truplo, nf ne predolg, ne prekratek ter ima široke prsi in lepo vzrasene noge. Na prvi pogled se mu vidi, da je umeten vseh zvijač in nKjdrij.
Koder jc sladkosned in prav dobro razloči jed od jedf. Tudi ima dober nos in najde izgubljene stvari po duhu; f)n poišče izgubljeno dete, ako mu dado povohati njegovo obleko. Zraven tudi doln-o sliši, pozna po glasu in po korakih gospodarja, pozna glas zvončka nad \Tati. Samo oko ima slabo, iz daljine ne pozna gospodarja, predno nc juide blizo njega.
Njegovim umnim zmožnostim se mora človek čuditi. Več dni daleč najde pot donni in pozna vsako hišo, Kjer so mu kedaj dobro postregli. Zato se Ifhko nauči nositi knih od poka, meso od mesarja in tudi ve, kodaj jc čas za to. Koder ne razume samo gospodarjeve besede, temuč tudi iz njegovega obraza vgane, kaj bi rad. Zmerom jo na vse ju-ipravljen, ponižen in jtodložen služabnik, ne boji se samo šibe, amjiak tudi ostro besede in grdega pogleda. Zato zmerom gleda na gospodarja in^ lüizi, kuj dela, povsod hoče biti zraven, v vse so sili. Če se gospodar keglja, vzanu' tudi on krdglo in jo Jioče z gob-
cem prijeti ; èe gospodar pobira kamcui ke na produ, pobira jih tudi on; če gospodar kaj kopije, začJio tudi on razkapati; re gospodar sloni v oknu in gleda na ulico, kmald bode tudi on skoi'il in bode hotel gledati. Ker vidi, da gospodar nosi palico ali kako drugo stvar, hoéc jo tudi on nositi. In kako vanio nosi, da bi kam ne zadel, kako je moški, da to zna. kako se kaže ljudem, da bi ga videli in hvalili njegovo spretnost. Na drage pse se takrat 5e ne ogleda, kakor bi jih zanircval, ker so lenuhi in bedaki.
S to]icženi ne bodei« kodra nič imuril. Če ga tepeš, bode zmešan in boječ, kakor otrok, ki se mora po sili učiti. Koder je slab čuvaj in sicer toliko slabeji, kolikor je umniši in sprotniši. Zmerom je rad ]iri Ijudéh in ima vse ljudi rad. Gospodar ga ne more na človeka zašču-vati in če to poskuša, ga jies le debelo glcila, kakor bi hotel reči: ni mogoče, da bi ti bila resnica. Tudi gospodarja ne bode branil, ako bi bil tudi v snn tiicj nevarnosti.
Diligi ])si kodra ne morejo videti in tudi on se ne peča za nje, z otroci in z drugimi kodri se pa rail igi'u. Najbolj bodeš užalil koih-a, ako mu vzameš prostost ter ga privežeš. Xol)edeii i)es ni rad privezan, najmanj pa koder. Vsn mogoče bodo počenjal in tuhtal, kako bi ušel. Kako si v stiskah zna pomagati zvita buča, videti je iz te dogodbe. V večih mestih se jiobira jiasji davek od gospodarjev, in vsacega jisa, ki nc? nosi jiravice na vratu, vjaine konjederec.
V nekem mestu jih je konjederec mnogo jiolovil ter je vse, velike in niajline, stare in mlado, gos])oskc in knietovskc zaprl v kohiico, kjer so vjeti psi s strašnimi glasovi obžalovali svojo nesrečo. Samo koclcr se je ndal osodi, mirno je seilel v kotu in je s])azil, kako konjederec vrata odjifra. Za njim je šol tnili on poskušat, spel so jo do kljuke, jo je iiritisiiil s jireilnjima nogama — vrata so s(! odjirhi in scsdaj smuk skoz vrata koder in vsi drugi jetniki za njim. jia hitro v mesto nazaj vsak k svojemu gospodarju.
II kodrom se tudi lu-ištevajo mali naročni psički dolge dlak(!. meti kterimi sta ]iosc1ino jiriljuldjena bo-lonjski jisiček in levček.
Pinr.
Pinci so psi manjše vrste, jako so miin:, živi in željni lova. Nekteri so kratke rtlako, nokteri pa rtolge in kuStrave; prve imenujejo tmli porlganarje, ker so-sebno radi lové in davijo portjiane, miši, krte in ilmge manjše živali. Pinč je sicer podoben jazlìCi'arjn, samo da je na viših in ravnih nogah. Najraje so zaniokle barve, rep jim je zavihan ali naprej ali nazaj, navadno se pa odreže mladim rep in ušesa, kar jih dela Rrdo, mnogim ljudem pa to dopade.
Pod^'anarja pri nas Ijudjé nimajo radi, ker je preveč-siten in nemiren. Najbolj se veseli, keilar spremlja go-fipodarja, ki jaha a!i se vozi. Hitreji je od konja in ima še dosti časa prebrskati vsako krthio in v vsako luknjo goliec vtakniti. Če se le kje kaj gane ali (-e kaj zašumi, koj opazi, stopa počasi in previdno bliže — in ko bi mignil skoči in pograbi miš ali krta. Misi rad poj6, krte pa pustf.
S to lastnr»stjo se je podganar zlasti Anjfležem prikupil. Angleški bogataši, ki ne vedó, kam bi z denarji in kako bi si liolje preganjali dolgi čas, zmislili so si, podgunarje spuščati med podgane in gledati, kiiko jih mesarijo. V liondonu je več takih hiš, ki so nalašč pripravljene za tak(! ki-atkočasnice, tudi so najeti posebni ljudje, ki po londonskih kanalih love podgane za te gosposke veseliee.
Kedar je napovedana taka igra, pridejo gledalci, večidel sama gospoda, plačajo vstopnino in obstoiiijo prostor, ki je z deskami obit in s peskom iiosut, T.astnik prinese kletko z vjetinii podganami ter jih spusti v ograjo. Zbegane živali tekajo plašno sem ter tje i») pesku, kakor bi se jim dozdevalo, kaj jih čaka. Druga odriva drugo, stikajo ]io vseh kotih in vohajo pri vsakej luknjici, da bi moreliiti mogle pobegniti ali se vsaj skriti. Ali vse iskanje nič ne pomaga. Ko so se živali nekoliko umirile, pripelje lastnik i)Oflganarje, navediio samo dva in gledavci sedaj stavijo na nju mnogo di;narja, ktori bo namreč bolje znal klati. Lastnik s]iusti psu in kakor blisk sko-
čita med iiroplašene podgane in strašno mer^arita. Ne ti'aje dolgo, pa so vse iiotlgane initve — i-asili i)o Eto. Od enega soscbno imenitnega podganarja jn-ipovcdn-jejo jUigleži, da je v svojem življenji 5000 jiodgan pokončal.
Toda, kakor sc je godilo podganam, tako se navadno godi pozneje psom. Angleška gospoda že ni zadovoljna s tem, kar je videla, i-ada Iii Se dalje gledala to morijo. Od lastnika kni<ijo ta dva psa. ki sta maln poprej zgrizla podgano, in zaSèiivajo niornega in divjeg;: Imldoga na nju, da ju raztrga. Tako se kratkoi'asijo omikani in hahati Angleži.
Ves drngafen je kuštravi piné. Prava spaka je med psi, iii vendar mu grdost pristiije ter ga dela celo lepega. Život je dolg na kratkih nogah, dlaka je dcdga in ku-fitrava, sosebno na glavi mu visi na vse strani in mu sili v oi'L Časili se mu komaj vidijo ori in nos iz dlake. Sicer je tudi ta pine neznano nemiren in kratkoi'iasen. Ker je v glavi in tudi v svojem i)ouašanji nekoliko podoben opicam, zatn mu tudi pravijo: opirar.
Orrttrski pes.
Kar je lovi^u prepelif-ar, to je pastirju ovčarski pes. Brez njega pastir skoro no more i)asti živine. Ovčarski pes je močnega trupla, ki-atkoga debelega vratii, podol -gaste glave in Spiča«tih, nezavihnjenih ušes. Kosmat rep je ali nsnkan ali pa ga drži naravnost nazaj. Ovčarski pes ima vse dt)bre pasje lastnosti. IJistroumen jo in pameten, privi-žen in zvest, srčen in hi-aber čuvaj. Svojej službi se hitro priuči, razume skor vsalco paslirjevo besedo in stori, kar mu veleva. Nf pa vse eno. s Kakošnn živino da ima opraviti.
Starega, uobogljivoga ovna ali jarca sme vgrizniti, ako nm niso pok<irni, jagiijet in kozličov pa ne snič grizti, le zobe sme ]iokazati in se hmlega delati, da so ga boje. Ako se vol preiti njemu obrne z rogmi. mora ga znati jiopusti za gobec in ga takisto v strah i)rijeti. Ako krava ne uliojra. sme jo vgrizniti v zadnjo nogo, ni-
kdar v rep, najmanj pa v vime. Ako pride volk, mora !fa odgnati in ako je treba. se tudi ž njim skljati.
V laplatskih državah v jnžnej Ameriki nimajo pri ovčjih in kozjih čredah dnizeva pastirja, nego psa. Pes sam žene zjutraj čredo na pašo, ostane ves dan pri njej, drži jo skup, brani jo, ako je ti-eba in ob solnčneni zahodu jo prižene spet domü. Ti psi so že od mladega zmerom pri ovcah, ko so mladiči še slepi, pijó ovčje mleko ili dokler niso dorasli, ne smejo nikdar iz ovčje staje. Predno gre zjutraj na pašo, ga gospodar dobro napase in naiioji. ker sicer bi lačen pes ovce že o poldne domù prignal. Zato mu pa gospodar obesi še kos mesa na vrat, ali to meso no sme biti ovčje, ker ga ne oküsi, če je še tako lačen.
Špic.
Ovčarskemu psu v vsem je podoben Spie ali špi-celj, samo da je manji in da ima zmerom zasukan rep. Črn je ali bel, siv, i-nmen ali pa rjav, kakor lisica. Špic je zlasti dober čuvaj, jiri leiiem in grdem \Tenienu, po dnevi in po noči. Pogosto ga vidimo sosebno pri kmeč-Idh hišah, ]ia tudi vozniki ga imajo radi, ker čuva voz in kar je na lyem in zraven še razveseljuje gospodarja s svojimi burkami. Kakor ga jia privežeš, izgubi te dobre lastnosti.
Kamtaski pes.
Pravi trpin med psi je ])es v Sibiriji, Kamčatki in v severnej Ameriki. Ljudje, ki stanujejo v teh pustih in mrzlih krajih bi brez teh jisov ne mogcdi živeti. Pes je prav za i>rav njihova edina domača žival.
Kamčaški pes je veči od našega ovčar-skega in je podoben volku, in to ne samo v telesni jiostavi, teniuč tudi v lastnostih. Ponižen in pokoren suženj je ali zraven človeku ni jirav nič zvest in ga okrade, ako lo more. Pes opravlja pri Kainčadalcih več služb. Xa jiaši čuva udomačene severne jelene, gre z gos])odarjem v lov na medvede, vidre, jelene, nosi tovore in vozi sani. Šest ali
osem tacili psov vokì 5 ali (i Ijndi 10 milj daleč na dan. Pri vsem tem se nra kaj slalio godi. Kamčadalec ne spozna njegove vrednosti in nima srca do njega. Ako le more, udari ga ali siine, in stradati mora, da ga ni nič, nego kost in koža. Torej se pa tudi nf čuditi, da mu žival ni privržena.
Kamčaški psi jedo ribe. Toda od pomladi do pozne jeseni se nikdo ne pečd s svojimi psi. Sami si morajo živeža iskati in Icjio jih je gledati, kako spretno love ribe po potocili. Jeseni pa polovf Kamčadalec svoje pse in jib priveže k koln, jesti jim pa ne da nič, ker morajo stradati, da so potem bolj leliki in urni za tek. Prodno gredo na pot, dolii vsak pol suhe ribe. kar jih le raz-draži, da hitreje leté. Xa potu pa dobe vsak večer smrdljivih skisanih rib, ktere prav radi jedo. Kamčadalci love po letu ribe in jih spravljajo v jame, z zemljo pokrite. Tudi ljudje jedo te ribe in njim prav nič ne smrde, Evropejec mora pa omedleli, ako le blizu pride. Čudno jo to, da ti psi kruha nc jedo, čo so tudi lačni, da se skoz n,jc vidi. Sicer pa jedo vso in ni je nesnage, ktere ne bi požrli. Po lojlrali zlezejo tiuli v hiSe, kedai-ni ljudi doma in požro vse, kar d(d)é: ribe, kože, jer. menje, obleko in druge reči. Kamčaški pes se rad ogiblje ljudi, plah je in človeka nikoli ne napade. Tudi se no gane, če tujec ali tat vso hi5o preoliriie in vse odnese. Gospodarju se no dobrikajo in le z zvijačo jih vlovi in vprežo; zato pa tudi le gledajo, kako bi gospodarja prevrnili ali pa sani razbili ob kako drevo.
Rrez teh psov Kamčadalec veči del letii no bi mogel iz svoje koče. Vsaka druga žival bi se ])ogreznila v debeli sneg, le lehki pes prodirja te veliko snežno planjave. Psi so tudi dobri vodniki. Globoko jiod snegom zavoliajo jiot ali kočo, ktero je sneg zametel in v im'vučcm vihru, ko človek ne more fuliircti očesa, najdejo najbliži pot do doma. Tudi že naprej slutijo iiovihto; gos])odar to oj)azi in se vč po tem ravnati. Ako je pa vihar jirevelik, spreže Kamčadalcc pse, vleže se v sneg, jisi jia okoli njega, da ga grejejo. Večkrat morajo po več dni tako ležati, da sc sjiet zveilri.
Človek sc imvarlno vleže po strani na sani, da more hitro doli skor-iti, ako se sani prevrnejo, ali če prek kake skale zaropočejo ali se o rlrevo zadenejo. Akn hoi'e iti na levo, mora s palico udariti na desno po snegu, akn pa lioi;o na desno, mora udrihniti na levo stran. Kcdar ho^e obstati, zasadi palico spredaj pred sani. Najhiye se je vrtziti v gostem pozdu, kjer se mora človek zmerom bati, da ne zadene v kako vejo, da si ne zlomi roke ali noge ali da ne izgnbi očesa, ko mu smnkajo veje okoli glave. In psi so tako prekaneni, da se najrajše zakade v najvočo goščav, po strminah i)a strašno hitro teko, misleči, da bi tu najlaglje izgubili gospodai-ja, ali pa še celo oboje, sani in gospodarja.
Kamčadalci imajo pa še drugo korist od teh psov. Staro pse in sploh vse, ki niso za rabo, ubijejo in oderò. Iz teh ko^ si delajo obleko, ki je topla, ne pnijča dli'ike in ti-aje vsaj štiri leta, iz ih-ugili kož pa samo eno leto. Obleka iz pasjili kož je za Kamčadalua več- vredna, nego iz bobrovih kož. Zato se pa tudi radi bahajo s tako obleko in zabavlja^jo dnigemu, Ici jo nima. Če hoče kdo v prepiru svojega protivnika prav v nič devati, pravi mu : Paglavec! ti pa le molči! Kje si ti še bil, ko smo jaz in moji deili nosili kuklanke iz pasjih kož!
Kamčadalci vadijo mlado pse, ki so namenjeni za vožnjo, t^iko-le: Mladiče s psico vreil dene v globoko temno jamo, kjer ostanejo jiol leta. Ko so pol leta stari, vzame jih iz jame, jih zaiirože s starimi že izučcnimi in se ž njimi odpelje, ali ne jiredalcč. Ko pridejo domu, morajo iti spet v jamo in to se ponavlja tolikokrat, da se privadijo na vožnjo. Ker niso poprej videli niti ljudi, niti drugih psov, zató so jako plahi in dirjajo v eno mér, da jih je težko krotiti. Ko so že nekoliko izurjeni, gre Kamčadalec ž njimi enkrat na daljši pot in ko se vrnejo, je šola kom-nna. Gosi)oilar jih priveže pred hišo k drugim že i/.šolanim, po letu jili pa spusti. Pri napreganji povzdignejo vsi ghu-e in strašno tulijo, kakor bi nebesom tožili svoje težave; ko ]iii začno teči, vsi umolknejo. Na potu se večkrat med seboj spro, zarnó renčati in hipoma se skoljejo. V tem iirepiru se grizoč valjajo po snegu in se tako spletu v jermonje, da so poilobni živemu
klobčiču. Gospodar udriha po njih in ko jih jo palica poinii-ila, ima večkrat velike težave, da jih spet razvozla in znova vpreže.
Psom. ktere hočejo izuriti za hiv, dajo večkrat vrane jesti; s tem se jirivadijo na divjačino in potem so dobri lovci na zajce, lisice in tudi na divje race in gosi. Leta 1821 je bila v Sibiriji neka knžnu bolezen prišla na pse, in ljudje so pri tem strašno obožali. Sami so si morali voziti di-va in niso utegnili domu spraviti ribe, ki so jih nahmli daleč od doma. Med tem so zamudili lov na di-ufje živali, od kterih dobivajo kožuhovino. Hilo je veliko siromaštvo in lakota je pomorila mno^o ljudi.
Iz tega se vidi, da je ta jies tem ljudem res živa potreba.
2. Maček.
Kakor jc )es že od nekdaj piivsod domuča žival, tako jc .šel tndi niiiček — toda ši- Ic v iioznojših časih — za človekom ii<i V8«'j zemlji ; samo v mrzlih severnih krajih in v dožclah srednje Afrike so Se m' udomačil. Domači maček izvira po vüim ]iriliki iid~ neeega divjega mačka, ki še sedaj živi v Nuhiji. Nnj-pred 80 {ja idcrotili stari Kiiipčani, ki ho imeli mačka v velikih časteli, kakor nam še sedaj spričujejo mnoge podobe in napisi ]»o ."tarih spominkili. Pisec, ki je živci nekoliko let jired KristiiHovim rojstvom, piše, da so Egipčani ii bili vsaeega, ki je, bodi si nalašč, bodi si ])o naključji, ubil kaeega mačka in tuili t)ri-poveduje o nek<'m liimljanii, ktercga je zbog ubite mačke ubilo razkačeno ljudstvo, da-.ci tudi je sam kralj prosil za-nj. Iz Egipta so ihibili Arabi mačka in pozneje se je raz.širil tudi po Evropi. Toda še pred 800 hiti je bil maček v srednjej in Beveriiej Evropi redka žival. Ka. Angleškem je bila mačkom jio postavah ustanovljena eena iu tut\i kazc-ji, ki je zadela vaaeega, komur se. je nu)glo dokazati, da je trpinčil mačka ali ga eelo ubil. Kdor je iz gi)S|ioske žitnice vkradcl ali ubil mačka, moral jc za-nj (hiti
ovco z ja^njetoin ali pa toliko pšcnice, da Je pokrila vsega mačka, kterejra so tako za^ rep obesili, da se je z gobcem tal dotikal. Ko so Spanjolei našli Ameriko, onde še n{ bilo mačke; še le pozneje se je tudi oudukaj zaplodila.
Mačkii jo lo|i:i xiviil. N'a njoj jo vsi' li-po gladko, vs(' okroglo. Mulicn ml iii prcvolik, noben pruniajhcn, iiii nji'j jo vse v luijlt-pSij raznifri. Nol)i'nii žival ninni tako li'|)o okrogle glave, kakor marka. In kako je gibka in okretna, rm-iia iii tikočnal Človek bi skoro
mislil, da v njenem tru])lu m kosti, tako je voljna in mebka, tako se zna zvijati in stezati. Tudi šapicc nli tačicc 60 mehke, zato tudi tako tiho hodi, da je človek v sobi ne sliši. Ostri in močni kremplji so skrčeni in v koži skriti; pokaže jih le onda, licdar kaj lovi idi ako se brani. S kremplji se tudi spenja in pleza po drevji, po rdzkavem zidu ali sploh po stvareh, ki niso ]ircveč gladke in trde, da more Kremplje va-nje zasaditi. Dolgi, proti koncu tanji rep je jako gibčen in malokcdaj je miren. Kakor vsaka žival, ki lovi in jé druge, ima tudi mačka ostre zobe, poselino dolgi in špičasti so štirje očnjaki. Jezik ni gladek, kakor pasji, temuč oster.
Mačkova jiosebna gibčnost iu urnost se vidi, ke-dar pada. Maček zmerom na noge pade. Ako ga človei prime za noge ter ga spusti na zemljo, nikoli ne bode padel na hrbet, zmerom se bude vjel na noge. Maček sam ne gre rad v vodo. Ako je pa po naključji padel v vodo ali če ga je kdo vrgel va-njo,
Slava izvrstno. Sploh se nc zmoči rad, tudi na ežji ne, in bolje mu de toplota, nego mraz. Zato ni dobro po noči puščati mačka v sobo, kjer spé otroci. Mačka gre za toplo sapo in se vleže otroku na vrat in dogodilo se je že, da je mačka na ta način zadušila otroka v zibeli. Mačka sedi, kakor ])(%« na zadnjih nogah, ali pa se. vlcže po strani; kedar pa spi, zvije se in če le more, poišče si toplo in mehko [iostcljo. ivedar jej je po godu, ])rede in gode, posebno kedar jo človek j^adi. Nad vse druge domači-živali pak povzdiguje mačka njegova čistost in snaž-iiost. Neprenehoma se liže in siiaži. Vsaka dlaka od nosa do konca repa mora biti lc]i0 gladka in čista. Ker se ])0 glavi ne more z jezikom gladiti iii česati, liže si šapice, pa se ž njimi umiva in gladi jio ghivi. Blato zagrebe in pokrije s prstjo. Maček slabo voha in ne morr>, kakor pes, slediti človeka ali knko drugo žival. Izvrstno pa vidi in še bolje sliši. V očosii nima okrogle, nego jiodolgasto ]iiinč!co, ki se v temi Ichko jako raztegne, v svetlobi |)a stisne. Zaln maček ])0 niiči tako dobro vidi. kakur ])o dnevi. Si,-
bolje no^o vid, je mačkov sluh. Ni je morebiti živali, ki bi tako (lobro slišala. Na vpè korakov daleé slisi hoditi miš, še predno jo vidi. Oloveka bolje pozna po gliisu in po obleki, nego jio vohu, kakor pes. Posebno cutljive . so brke na gobcu, t-e se le eue dlake dotakneš, koj .strese z glavo.
Mačka ne mara za družbo. Najraje sama stika po hlevih in po kletih, po žitmVah iu drevamicah. Rada zahnjii tudi pod streho in po strehah se naj-rajše sprehaja. Po mestih, kjer se hiša drži hiše, pozna maček vse hiše, ki stoje v enem redu. Na strehah imajo pri mesečini tudi svoje zbore, pii kterih so. večkrat hudo lasajo in pretcpav.-i o. Mačelc ee časih tako zagrize v mačka, da se oba kataljata po strehi in padeta na zemljo. Kedar imajo med stboj te po-lioje, pride večkrat maček zjutnij s krvavo glavo in .xku.stranim kožuhom donni, kakor poje pesem: Frišf?! jp iloinii ves üuspiin, K(i iiicjiiKir odzvotiil jc ihui.
Druj^i dan ves .skesan leži na solncu ali klaverno lazi okoli oglov in človek si misli : No, dosti si dobil po plečih. To te bode vsaj spametovalo. — i\Ji komaj se je storil mrak, že so pozabljeno i-ane in bolečine in stari grtiSnik je spet na strehah. Ko vae «ikoli p<»tihne, začne se strašna muzika. Maček gode bas, mačke sci pa (Um-ó, ria človeka ušesa bole. O tem čnsii se maček rad klatari okoli, da ga časih po ve£ tednov m' domu in človek večkrat že misli, da jc; izginil, kiir se spet prikaže.
Pregovor pravi : Kar mačka rodi, rado miši lo\-i. In res so miši mačku najljubša jed in zato ga je tiidi človek udomačil, da nni pn-ganja te male in sitne požeruhe. Razen niiši lovi tudi rad majlme ptice, na primer piščeta, na j)olji se loti tuili stare jarebice in mladih zaje«'v. Pri človekii se je tudi jiriučil na kuhane jedi, najljubše mu je vendar le meso, pa tiuli mhtko rail ]»ije.
Lepo je mačko gledati, kinlar mi.ši lovi. Vsede so za mišjo luknjo tako. da je miš [ireeej ne ugleda, ko iz. luknje pri«le. Mačka ue gane z noljeuo dlako, celò
icp je zdaj miren. Ako se miška Ic gane v svojej luknji, že jo je elisala in čutila. Mačka se sedaj stisne in v})re oko na luknjo. Počasi se prikaže mišja glava iz luknje, že se svetijo njena črna očesca — ali mačka še ne skoči, zna krotiti prirojeno strast; prezgodaj jo še, miš bi utegnila pobegniti. Miška ne čuti nevarnega sovražnika in se brez skrbi pokaže iz luknje. Kakor blisk sedaj skoči mačka — in uboga miška se zvija in cvili v njenih krempljih. Ako mačka nI lačna, igra se časih še dolgo z zbegano mišjo, predno .jo zadavi: ako ima imade, nese jo i^im, da se ž njo igi'ajo. Mnoge mačke prìne.só človeku pokazat vjeto miš, posebno ako si pohvalil mlado niučko, ko je prvo miš ijela.
S psom živi v sovraštvu. Mačka jc jako srčna. žiVid in se ne boji vsacega psa, da-si tudi je veči in močnejši od nje. Kakor vidi psa, zgrbi se mačka, oči se jej .«vetijo in že od daleč na-nj jniha in pluje. Ako ima mačka mlado, zakadi se v vsacoga psa, Ivi ])ride bUzo gnjezda. Hipoma mu je na glavi ter ga strašno «ibdelava s kremplji in najbolj mori na nos in na oči. Tudi več psov se ne ustraši, dokler jc hrbet varen. Nig se psi še tako zaganjajo va-njo, s kremplji vsacoga osme po nosu in mirno čaka, da se psi naveličalo in odidojo s krvavimi nosovi. Mačka bi sicer lohko skočila čez pse, ali tega ne stori, ker vó, da so psi hitreji in da bi jo ujeli. Kodar nima mladih, ni tako huda in če more, rada skoči na kako višavo, kamor v(5 da pes ne more za njo. Ondukaj počene in mirno gleda doli na svoje sovražnike, kakor bi si mislila: Tulite, lajajte — mene iz mojega mesta ne premaknete.
Mačka pri ljudeh nf v najboljcm glasu. Očitajo jej, da je hinavka, da spredaj liže, od zadej praska, dajo bolj privržena hiši, nogo človeku, da je zvita in pi-ekanjona tatica, ter da jej nikdar ni prav verovati. Nokteri IJud. é res mačke ne morejo videti, in povnst-nlca nam ce ó pri])ovodiijo o imenitnih in slavnih možeh, ki nfso mogli slišati mačjih glasov. Tukaj no liodonio zagovarjali vsacogn inačkitiia, kor vomn, da se ivii,!,r- -Ü;.«!!. '	'	4
ne vcdó vsi pošteno. Tudi med njimi so potuhnjenci, ki radi grizejo in praskajo, ki po kuliinjnli razbijajo lonce in drugo posodo, ki kradejo, kjer le morejo, ki mesto misi in podgan raje koljejo 'pi.ščeta in račice. Tacega potepuha in hudodclca nobeden ne bode zagovarjal; prej ko ga spraviš s pota, bolje je.
ISesnica jo, da se maèka di-ži' bolj hiše, nego gospodarja; ali resnica je tudi, da si je'navadno človek sam tega kriv. Ako se z mačko i)ečaš, bode to rada imela; ako je pa nikdar no pogledaš, zuabiti jo celò s kameni podiš od sebe, potem se ne smeš čiuliti, ako ti ni zvesta. Taka mačka se rajšc .>=oInči na strehi, iiego da bi hodila okoli tebe. Taccmu mačku ni zameriti, da mu jo ljubša hiša, nego ljudje v hiši. da se nc! zmeni za nje in da ostane v hiši, če se tudi ljudje selijo iz nje. Po letu so lak zaničevan maček tudi rad izgubi od hiše, potepa se po ])olji in po .i^ozdu in skoro na pol podivja. K zimi se pa vendar spet vmc v hišo.
Temu nasproti moramo pa priznati, da j pri dobrih ljudi-h tudi dobra žival, (iospods naproti, kakor ga od daleč ugleda : domače ljudi pozna in da otrij|^ni, da jo vlačijo in prena?*' spodarju se zna mdi dobrikati, pritiska sfc'"
.-mučc so in drga okoli njega ter mu na vji^^m načine kaže, da ga ima rada.
Dobra mačka se časih tudi sjirija se mu v gobcu nositi in jé ž njiiiw, (ìospodarju za ljuba v zataji svojo-[»P malih ]iiie. (iiebel inipovedujo, (te^ iniel macBet; in pastiričieo v sobi, ki ste se pra^«wTtro jiogajialip-:; Vastiric^ea je večkrat ušla na «Ivoflšče M na i;iačka jo jc pa vselej vjela, jo rahlo j»rij<'l5^ ^beeiD^.'^ in svojemu gospodu sjiet nazaj prinesla. ^
Mačka ima dvakrat na leto mlado, iirviki^ mladi, dru/fikrat sn-di Ida -ili pa v prvrj jr.-;cJij vadno skoti štiri, jiet ali Sest slopiii"nilailih,|]i£_ deveti dnu sprcglcdrijo. Prvi čas jih rada skriva, , , .'•ebno preil niačkoii!. ki bi j.» požri. ako bi do njih
prišel. Kctlar so v nevai-nosti, prcncec tlruzcga za drugim v vaniejši krnj.
Ki jc skoro lepše in prijctnišc živalce oil mladega mačeta. Neznano jc živo, večkrat še slepo ko-bacÄ iz gnjezda; ko je pa spregledalo, začne se že igrati. Vse kar lazi aii se giblje, kar trepece ali šiimf, vse zanima mlade mucke. Kìkdar niso brez igre in človek uro in uro lehko gleda njihovo segavo vedenje. Ce nimajo di-ugo igrače, igrajo si z materinim repom, ki neprenehoma miga sem ter tje, pozneje jim njihovi repki delajo veliko zabavo. Kaj kratkočasno je gledati mlade mucke, kako sc valjajo in za repke lov<5. Kakor se jia od daleč prikaže üak pes, koj je igi-a pri kraji in njihova prava nrav se pokaže. Mladi muci se zgrbijo, pihajo in pljujejo v psa, kakor stara.
IVIačka ima svoje mlade neizmerno rada, vedno je liže in čisti. Dokler mladi še sesajo, zapusti jih le tedaj, kedar gre jest. Vsako žival, naj bode tudi mačka, odpodi od svojemi gnjezda, celo človeku ne pueti _ radn mladih v roke jemati. Čudno je pa pri mački to, da je ta čas posebno mehkega srca, da vzame k sebi v gnjezdo tudi drugo mlado žival in da jo ravno tako ljubi in za njo skrbi, kakor za svoje otroke. Mačka doji tudi mlade pse, zajčke, veverice, celo podgane in miši. Brehm pripoveduje od .svoje mačke, ktercj je dal mlado, še slepo vevei-ico, da jo je radovoljno sprejela med svojo rodovino in ila ni delala razločka med svojimi in med rcjeiiko. Pozneje, ko so mucki toliko odrasli, da .«o jih oddali, ostala je veverica sama pri mački, ki so je sedaj, ko je izgubila svojc! otroke, oklenila s posebno ljubeziijivDstjo svoje rejenkc. Igrala se je ž njo, vodila jo je po dvori.^ču in po vrtu, klicala jo jc po mačje, veverica jej jo odgovarjala po svoje. Veverica jc na vrtu rada plezala po drevji, kakor je žc njena navada, in mačka jo je osupnjeno gledala in se čudila, da mali spaček 10 tako (Tobfo zna in časih je tudi sama za njo ]ira-skala. Ves čas ste si ostidi dobri ])rijatcljiei. J.sta mačka jn pozntye zredila tudi psičke, zajčke in jiodgaue.
Brehm pise tudi o dnigcj maòki, ki je bila po nakljurji ločena od svojih mladih, da nI mogla do njih. Gospodarju pride na misel, da je sosedova mačka u istem času imela mlade, ktere jej je pa požrla neka žival. IVj mački so ponudili zapuščene sirote in res jih vzame za svoje. Lep« je redi in goji, kar pride
grava mati .spet nazaj v velikih skrbeh in strahéh. [o pa vidi, da so otroci v dobrih rokah, veseli se in pozneje obe skrbite za dobro odi-ejo.
Iz tpga se vidi, da mačka n{ tako malopridna, kakor se sploh misli o njej. Cc pa šc premislimo njeno korist, sprijazni so človek leliko popolnoma ž njo. Kdor .še ni nikdai- stanoval ali vsaj spal v ka-kej Htaruj hiši, kjor pod^^ane in ini.ii gospodarijo, ta ne v(5, kuj jo mačok vreden. Kdor je pa sam skusil, kaj pornó jjod^ane in miši po noči, da človek od nemira in .strahu nc more zaspati in vendar si ne vé pomagati, ta bode bolje ccnil mačka. En sam maček strahuje te nočne rogovileže.
Možje, ki so skušali in zapisovali, koliko miši vgonobi maček, ti so našli, da na leto vlovi 3650 miši, ' kedar je pa ])oscbno plodno mišje leto, tudi 7000.
Razen miši in ])o(lgan zvii mačka tudi hrošče ali kobre in umori cclo .strupenega gada, toda ga ne poje. V jiižncj Ameriki najiada mačka celò veliko in .stru]>eno kačo klopotači) in jo navadno prcoblada.
Navadna bolezen ])ri mačkah so kužne giirjc ali grinte, ki pokončajo mnogo mačok. (iarje se odpravijo, ako daš bohi(j mački z m.i.slum namazanega in z ž(>j)lom potre.senega krulisi.
Pri nas so mačke navatlno bele, črne z belo liso na prsih in sive s črnimi progami ali pa so črno in belo ])isane. Manj navadne so rumenkaste, rjave in inodro.sivc mačke. liedko keilaj ima mačka tri barve, maček pa nikoli.
Alačka na otoku Man je brez repa, kitajska mačka ima jia dolgo mehko " dlako in dolga viseča ušesa. _ Mnogi nanxli mačko pitajo in jedo, postavim Kitajci in tudi pri nas so i)osamcznim Ijiidcm ne gnjusi iiiiičjti pečenka.
Fredno se loòìmo od mačke, čujmo še nckterc itogodke, ki nam kažejo mačka od dobre in od slaoe strani.
Na Angleškem je živel mož, ki je bil velik prijatelj mačkov, posebno rad je imel velicega lepega mačka, ki je pri obedu zmerom kraj njega sedel in iz gospodarjeve roke dobival najlepše kosce meoa. Nekega dné je pa gospod imel pri sebi tuje goste in ta dan maček ni smel k mizi. To se je razvajenemu mačku za malo zdelo. Ko je ])o obedu gospod po navadi zadremal, skočil je razkačeni maček svojemu gospodarju za vrat in ga je zadavil.
Učeni doktor Hladni je imel jako ])anietnega mačka, naučil ga je to in ono, med drugim tudi, da je skakal črez pa ico, toda mu je moral potem dati mleka piti. Mleko je stalo v lončku na peči in ko jc gospod pisal pri mizi, skočil jc maček na vi.>iOKu omaro, iz ktorc se je videlo na peč. Akb jc maček videl, da je lonček poln mleka, šel je k gosjiodu ter je tako dolgo godci in se motal okoli no^, »la je gospod na-nj pogledal. Sedaj je šel maček k jicči, sc je oziral sedaj na gospoda, sedaj na lonček, potem je šel v kot, £jer je stala ])alica, ter se je drgnil ob njo, zmerom gledeč na gos])oda. Tako je hodil od ])eči do palice in spet nazaj tako dolgo, da jc gospod vzel
ealico v roke in mu velel črez skočiti. iSkočil jc dva-rat, trikrat črez palico, potem mu je g«>spott moral dati mleka, ki si ga jc s svojo spretnostjo zaslužil.
V Torunu jc imel učitelj "mačka, ki jc bil z njegovim mladim sinčkom velik prijatelj. Kamor koli je šel deček, povsod ga jc spreniljeval maček. Deček zboli in maček se ne gane od postelje; deček umrje in maček ne gre od mrtveca, dokler ga niso zakopali. Žalosten Jc potem hodil po hiši, vedno iskaje svojefja prijatelja, najiosled sc jc vlegel v kot, nič ni jedel in je tako ])oginil.
Na Angle.ikcm je živel ubog, ali ]iameten d«rek, ki jc skhniliti na ladijo ter se leljati po morji v Indijo, da bi ondi svojo srečo poskusil. S seboj ni vzel nič, ker ni nič imel; edinega mačka, ki ga je prav
rad imel, ni hotel ^ pustiti drugim ljudem, nje^ je vzel 8 sebw na ladijo. Ko pridejo do Indije, vzdigne ae velik vinar in vrže razbito ladijo in V3e ljudi na suho. Prebivavci one dpžele so polovili vse Evropejce, zvezali je in tirali pred svoje^ia kralja; tudi naš deček z mačko je bil med vjetimi. Ko pridejo pred kralja, začne jih izpraševati. Med izpraševanjem je pa IZ sto in sto lukenj prišlo vse polno miši in pod-
r, ki so. niso prav nič bale; bile so tako predrzne, so celò kralja nadlegovale, in nalašč za to postavljeni služabniki so j<j morali poditi in pobijati. Deček to vidi in spusti izpod pazduhe mačka, ki ga je že komaj krotil. Maček skoči med nje, gi-ize in davi, da je groza, miši in podgane cvilijo in iščejo svoje luknje. V nekoliko trenotkili je bilo vse mirno.
Kralj čud(3 se gleda to malo žival, ki je tako hitro strahovala njegove nadležne sovražnike, ktcrih vsi njegovi služabniki niso mogli Icrotiti. Kralj gladi in objema sednj mačka, sedaj dccka in oba sta morala pri njem ostati. Deček jc bil njegov ljubljcnec, pozneje je jirišel do velike časti in do neizmernega bogastva, ker je bil prvi kraljevi svetovalec. Pa tuui marku se je dobro godilo, bil je pri vseh v velicih častuh in kralj ga je povzdignil v častno službo prvega geiKirala.
Ko je ])rcteklo več let, vrnil se je mladi mož v svojo domačijo z vsem bogastvom, ki mu ga je mačka pridobila. Začel je veliko kupčijo in kmalo je slovelo njegovo ime med vsem kupčijskem svetom. Njemu in tudi njegovim otrokom in vnukom je ostal pridevek: Maček.
3. Koiij.
Ko j C Bog vstvaril konja, rekel mu je: Tebe sem vstvaril, kakor nobeno drugo žival. Vsi zakladi sveta počivajo med tvojimi očmi. Mojc sovražnike boš poteptal s kopiti, na hrbtu bodes pa nosil moje prijatelje. Po vsi\j zemlji bodcš srečen, pred vsemi stvarmi bo-
<loš imel ])rcduoEt, ker ljubil te bode zemlje gospodar. Bi-ez pcriit bodcä letal, brez meca zmagovaL"



12. Konj.
Tako pripoveduje arabska pravljica o stvaritvi konja, ki je med vsemi živalimi Arabu najbolje pri-rastel k srcu. Pa je morebiti res ni živali, ])ri kterej bi se telesna lepota in umne zmožnosti tako lepo strinjale, kakor pri konji. .Tanežič opisuje konja tako-le : „Kakor iz jekla izkresana je vsa njegova postava. Tenek in skočen je ves, kakor lebkonoga srna na planini. Ponosno ziblje gosposko glavo na dolgem.labudovem vratu, kteri zaljša leliko kodrasta griva-. Celo je visoko in jiloSčato ; veliko živo oko igra v prec-udnem lesku; ii.šesi mu ponosno migate ])0 koncu. Široke, lepo obokane prsi in močna pleča so priča prečudiic moči in ognjenega poguma. J>oge so visoke in tenke, aH pri vsem tem močne in skočne; s kopitom zemljo bije, da jiodkev iskre kuje o trdem kremenu. Hrbet je raven m lepo zalit, oljokuni križ ])roti dolgemu rejni otočen. Gladko kožo ]K>kriva gosta, kratka in svetla dlaka; z vsem trujilom trene, da
se ga le s prstom dotakneš, kakor bi ga električna iskra prešinila."
Konj ])a nf samo lepo Tzrasena, temiič tudi jako razumna žival. Največ se moramo čuditi njegovcj pomnjivosti. Ako je le enkrat šel po nekem potu, vJ ga za zmerom. Ta konjska pomnjivost je odvrnila žc mnogo nesrečo in marsikteri voznik ima tej lastnosti zahvaliti življenje. Po najvcčej temi jiripelje spečega ali pa pijanega gospodarja pred domačo hišo. Ob cestah pozna tudi vsako krčmo, kjer njegov gospodar navadno ostaja in po vsej sili hoče zapeljati v stran, tudi proti voznikovcj volji, kakor bi si mislil, do mora pozabljivcga gospodarja spominjati.
Svojega gospodarja dobro pozna in precH ve, č'.-je kdo {irugi sedel na-nj ali če je na vozu kdo drugi vzel vojkc v roko. Da bi se še bolj prepričal, oziri se tudi rad nazaj na ljudi. Še čez več let spozna svojega prcjšnega gospodarja, teče k njemu, liže ga in veselja rezgeta. Konj razume besedo voznikovo ali jahačevo in se po njej raraa. Za gospodarjem ali z% hlapcem gre kakor pes; kedar je okouiatan, gre sam k vozu ni se postavi na svuje mosto. Konj je jako radoveden, vsako stvar, ki mu äe lu znana, od vseh üfrani ogleda in ovoha. Neznan hlev, nov hlapec, nov tovarš, nov voz — vse ga zanima, vse pregleda in prevoha.
Konja lehko marsikaj naučiš, ako ga z lepa nagovarjaš in ako si»loh lepo ž njim ravnaš; ako bodcš pa vpil nad njim ali ga celò tepel, bode tvoj trud zastonj; le zbegal ga bodeš. Tudi s stradanjem ne opraviš nič, konj ti postane trmast in vjioren.
Iziičen konj naznani s ko])itoin, koliko je na uri ali koliko ljudi je v društvu, ugililjo zastavice, na vprašanja odgovarja, to je z glavo prikima ali odkiiun. Na gospodarjevo besede se dfla žalostnega in klaver-noga, kakor bi bil bolan, pobesi glavo in krevsa, kakor Jii bil žc na pol crknjen, in naposled sc zvnie na tla in leži kot mrtov. Ko pa gospod pravi, da bode poslal po konjoderca, skoči pri tej besedi kot strela kvišku, veselo poskakuje in moško stresa z glavo.
Zato ljudje tako radi zahajajo v jaliališča, kjer izu-L'cni konji in jczdeci kažejo svoje unictnije. skačejo in plešejo konji po taktu muzikc, sučejo se sedaj na levo, sedaj na desno ; na go.«podarjcvo zapoved skačejo tudi skoz velike obroče, na kterih jc raziic-t bel ])apir.
Najlepše je pa gledati konje, ki tekajo za stavo. Komaj čakajo, da bf se jim s trobento da o znamenje, nemirna grebó in bijejo s kojiiti ob zemljo. Sedaj se oglasi trobenta, konji veselja zarezgečejo in se sami brez jezdeca spuste v dir. Drug hoče preteči drugega, vsak bi rad prvi prišel do postav^encga cilja, kakor bi vedel, da gre za njegovo slavo. Ivnko ])onosno in mogočno se drži oni, komur je obveljalo, kako vesel je slave in hvale, ki mu doni od vseh strani.
„IConj jo ponosen in časti lakonien — pravi Ja-nežič — kako mogočno prestopa, kako ponosno otresa z glavo, kedar nosi v leskečem sedlu kralja ali kraljico! Kako moško prestavlja noge pred bogato kočijo in ziblje glavo, kakor bi hotel vsacega mimogredočcga opominjati, da postoji in si ogleda prekrasno njepivo opravo. Kako ponižno vendar krcvsa pred unuizaiiim vozom ])rii)rostega kmeta; ves klavern glavo obeša, ne upa se skoro kvišku ])Ogledati, kakor bi ga bilo sram gole priproščine in uboštva!"
Konj je pa tudi pogumna in srčna žival. Ko ju premagal" prvi naravni strah, stoji mirno v bitvi, kjer topovi pokajo, trobente doné in bobni ropotajo. <)u pozna glas trobente in ve, kaj bobni ropočejo. Ko začuje stanoviti glas, veselja zarezgeta in zdirja z jezdecem proti sovražniku. Brez strahu so vrže med njihove vrste, grize in tej)ta sovražnike in njihovo konje in se tudi ran ne boji. Ako je smrtno ranjen, umira tiho in mirno — prav po junaški. Ako je pa jezdcc ranjen ali mrtev padel raz njega, obstoji zvesta žival pred njim, pobesi žalostna glavo, gleda ga in voha ter neče iti od njega; vidi mu se, da obžaluje dobrega gospodarja, ki ga jc tolikokrat klical po imenu, tolikokrat ga božal in trejital po vratu in sc 7. njim razgovarjal na samotnih potih.
l'ovcätuica nam hrani v üvüjili pismili razen imen i^lasovitih in slavnih junakov večkrat tudi imena njihovih konj ter nam pripoveduje čudesa o njihovej razunmosti in čutnosti. Gr.skega junaka Anila so oplakovali njegovi konji in slavnega junaka Cida je zvesta liabieca s])remila do groba. Aleksander Veliki je zidal mesto in ga je na čast svojemu konju Uuke-"falu, ki ga je nosil v vseh slavnih in zmagovitih bit-vsih, imenoval Bukefalija. Drugi junaki iu vladarji so .-•vojim konjem stavili drage spominke iz kamena in brona, in ])csniki so v njihovo slavo zlagali jiesme.
V narodnih pesmah junaških Srbuv se slavi posebno junak vseh junakov Ivraljevič Marko in ž njim tudi njegov glasoviti konj Saree, ki je' silnega junaka .''prcmijal pri vseh veselih in žalostnih zgodah. Narodna pesem temu konju ]u-ipisuje v čezmernej gorečnosti s vor človeško razumnost in pripoveduje o njem, ria se je jel jokati in spotikati, ko ga je Marko zaja-hal na svoje smrti dan. To se je Marku čudno zdelo ; «lutil je, da to ne pomeni nič dobrega, (iorska Vila nui razodene, zidcaj Saree solze preliva, da bode namreč Marko moral umreti. Na to se Älarko ])oslovi s Hareem ter mu ods(!Če glavo, da ne bi prišel Turkom v roke, da ne bi moral sovražnikom služiti in vodo nositi. To bi bila ])resramotna služba za konja kraljciviča Alarka.
l*ri vsej pogumnosti, ki jo kaže konj v bitvi v društvu s človekom, je ventlar sam ob sebi jako plašljiv. Najmanja stvar, ako je ne pozna, poplaši ga ieliko, da izgubi vso zavednost. Kos platna, viseč na plotu, mu zadaje strah, kak pok ali vrisk iz nenada ga poplaši, da se zdrzne in ako ga precej ne vzdrži m nc pomiri močna roka, trese se in trepeče strahu in dirja v (ino mér, ])revrnc in razbije voz in naposled .sam telebi na kako steno ali na kako drevo. Mnoge nesreče so že dogodile z uplašenimi konji, in mnogo ljudi je zarad tega storilo nesrečno smrt.
V Btarochivnih časih, o kterih liovestnica ne ve nič povedati, je že človek konja vkrotil in ga vzel v službo. Najstarji spominki človeške omike nam žc
predstavljajo kunja kot duiii:u-o žival v službi clovc-kovej. Najbolj verjetno je, da so konja najprej vdo-macili v srednjcj Aziji, lijer se dan danes živi mnogo konj, za ktere se še sedaj prav ne ve, ali so pravi divji ali pa le pozneje spet podivjani konji. Tudi v južnej Ameriki sc i)o neizmernih planjavah ob reki La Piata ])aricjo velike črede konj, o kterih se pa dobro ve, da niso divji, ampak le jtodivjani konji. Po-vestnica nas uèi, da v Ameriki pred dohodoiu Evropejcev ni bilo konja; še le pozneje su iia Španjolci ondukiij vpeljali in znano je, daje Pizaro jirve konje iz Španskega prijieljane, prodajal po 5CKK) cekinov.
A z ara nam tudi pripoveduje, odkod izvirajo podivjani .konji v Laj)latsKÌh državah. Leta l.'i.'Jö namreč so Španjolci zidali mesto Ijuenos Ayres, pozneje so pa pa zarad sovražnih Indijanov morali spet zapustiti in se drugam preseliti. 1'ri odhodu luso mogli ali i)a niso hoteli poloviti vseh svojiii konj in tako ])ravijo, da,jih je ostalo kakih pet ali sedem. Leta 1580 so pa Španjolci spet dobili v last line nos A vre s in so našli mnogo zdivjanih^ konj, ki se od onih sedem v 45 letih zajilodili. Ze letn 1 .')!•(! je vsakdo smel to konje loviti m rabiti.
Ti konji — imenujejo jih cimar o ni — živ6 v velikih krdelih, ki štejejo časih po lO.lKH) repov. Veliki 80 in močni kakor iloinači konji, toda niso tako lepi, ker imajo debele glavo in noge in dolga ušesa. Skor vsi so kostanjeve barve, le redko se najde kak vranec med njimi. ' Ljudje od njih nimajo mnogo koristi, skoro več škode, ker brez vsacega prida popa-sejo najboljo pašo in ker radi odpeljejo krotke domače konje. Ako cimaroni ugledajo uomače^a konja, približajo mu so ter ga rezgetaje pozdravljajo : ližt;jo ga in mu se dobrikajo, napos led' ga vzcmó med so in ga tako zvabijo s seboj. Posebno sitno jo to za jjot-nikc, ker njihovi konji niso varni pred cimaroni; zato mora eden zmerom na-nje paziti in jih odganjati, ako se približavajo. Indijani je love in krotc in, jcidó tudi njihovo meso, zlasti od kobil in žrebct. Šjtan-
.jolci se pa ne pečajo za nje, le preganjajo jih in ubijajo, kjerkoli morejo.
V drugej državi južne Amerike, namreč v Pa-raguaji, se tudi pasejo velike trume konj, ki sicer niso tako divji, kakor ciuinroni, ali vendar so jako zanemarjeni. Ljudjé se samo onda pečajo za nje, ke-dar jih potrebujejo, sicer pa vživajo popolno svobodo. Ti konji — imenujejo jih mustang — izvirajo od lepega andaluskcga konja ; toda so se po Ijudskoj nemarnosti tako izvrgli, da je komaj še v njih moči poznati lepo andalusko pleme. Velikosti so srednje, debelih glužnjev in debele glave, dolgih ušes in kratkega repa. llitri so in skočni, kakor andaluski konj, v trpežnosti ga pa še prekose, ker on more z jezdecem po 10, 12 in celo 16 ur neprenehoma dirjati. Mustangi se pa^c-jo v male trope razkropljeni, navadno en žrebec z 10—12 kobilami, konji pa posebej. Nikoli nol)cden ne zapusti svoje drusčmc in se nikdar nc pridruži drugim. Ti konji so dan na dan celo leto pod milim nebom, vsacih osem dni jih zganjajo skup, da se previ-č ne razkropu in pri tej priliki jih tudi pregledajo. Ako je kteri ranjen od kake zveri, največ od jaguara, izpero mu rane ter jih s kravjekom zaniažcjo. V.sako tretje leto tudi žrebcem odrežejo grivo in rep. Dalje se človek ne peča za njo.
Pomladi in jeseni imajo dosti paše, po letu in j)0 zimi se jim pa slabo godi. Po zimi trava zvene in dež jo izpira, se huje je na po letu, ko žareče solncc vso pašo scžge in v praii zdrobi. Vode presahnejo in zemlja se razpoka. Koii. i žejni in lačni drepljejo po ])lanjavah, da se pra i vzdiguje izjiod kopit. Z vzdignjeno glavo in s stegnjenim vratom vohajo po zraku in sopihajo proti vetru, da bi morebiti po njem zat<1edili kako mlako, ki se še ni popolnoma iz^sušila. Ko pa pride hladna noč, snet nimajo pokoja, ker jim netopirji ne dado miru, oncšajo se jim n:iinreč na hrbet in senajo njihovo kri. Mnogo konj ])ogine v tej suši lakote in žeje.
Po suši začne deževati in kakor bi trenil je planjava zelena; konji imajo .»pet obilne pa.še, tona se
v visokcj triivì tudi rad skriva krvoločni jaguar ter napada kobile in žrebeta. Po dolgem deževanji se razlijó reke in voda preganja sedaj konje, ktere je poprej suša morila. Ainogo žrebet potone, mnogo jih ))a tudi krokodili požro. Celo med ribami imajo mustangi sovi-ažnika. V močvirjih živi namreč neka je-etilja ali ogor, ki z elektriko bije te konje, da opevajo in v vodi poj^nejo.
Tudi Indijani love mustange — še raje jih jni kradcgo — in na njih jezdeci love druge živali. Zarad konj se vnamejo med Indijani večkrat velika sovraštva in krvavi poboji. Konjski tatovi so pri Indijanih v velikcj časti m smejo nositi orlovo pero, na kterem je nataknjena glava od kače klopotače.
Časih se mustangi poplašijo. Na tisoče in tisoče vihrajo vsi na eno stran in nobena stvar jih ne more vzdržati. Kakor osle]iljeni telebajo ob kako pečino ali skačejo v prepade, kjer se pobijejo. Murray pravi: Groza obhaja človeka, ki je priča tacega divjanja in ."clo hladnokrvnega Indijana, ki sicer ne pozna st'rahiì, zona popada. Iz daljave začne bobneti, vse bolj in bolj, in naposled grmi silnejše od groma, buči glasneje od viharja in šumi grozneje od morskih valov — vsa prestrašena množica se drvi mimo kakor strela. Izne-nada planejo v tabor, mod goreče ognje, med šatore in vozove, pojilašijo živali v taboru, da se odtrgnejo in z živo reko vred za zmerom izginejo.
Paraguanski konj je drugače dobročudna žival, pa oporen in termast ])ostano, ker grdo ž njim delajo. Ko je konj štiri ali pet let star, vjamejo ga in h kolu privcžejo, potem ga šiloma obrzdajo in osedlajo, naj se brani kakor hoče. Ko je opravljen, odvežejo ga in mož, ki vé, kako je treba konja v strah prijetij y.avihti se na-nj z velikim bičem v rokah in z velikimi ostrogami na nogah. Konj skače, se spenja in kakor besen dirja po iiolji, mož ga pa bije z ničem in dreza ostrogami, dokler se konj ves truden in vpehan ne ndd. T a nauk se ponavlja tolikokrat, da se konj privadi uzdi in jezdecu. Ako s konjem lepo ravnajo, jc popolnoma krotuk, pozna svojega gosi)odarja, se mu
dd na paSi vjcti, ga uboga na besedo in dela na vse pretrge.
Paraguanski konj jako dobro pomni. Ako jc Ic enkrat .icT po nekem ])Otu, ga ve za zmerom, naj bode tudi petdeset milj daleč. To je posebno važno za one kraje, kjer so mesta in sploh ljudska seli.šča tako redko sejana. Jeseni, ko začne deževati, so vsi poti z vodo zaliti, velike lužo in brezdanja močvirja .so prostirajo na vse strani. Tu si človek, zlasti jio noči, ne ve jiomagati, zaupno se izroči svojemu kimju, ki ga v najtemnejšej r.oči prenese čez najnevarniše kraje. Goliec ima vedno na zendji, pred vsako stopinjo povoha in poskuša s prednjim kopitom, ali je varno, ali ne.
Enako paraguanskim mustangom žive v azijnnskih stepah tartarski in kirgiski konji. Tartari! je konj najljubša, pa tudi najpotrebniša žival. Konjsko meso mu jc najslastnejša jed, kobilino mleko najugodniša pijača. Jz konjske liožc si reže jennenje za uzde in za sedla, iz žrebetnih kož kroji sebi "hlače, svojim otrokom jia zimsko obleko ter jo šiva z razčehaninii kitami ali suhimi žilicami. Iz žime v repu plcfi vrvice in motvozi. Tartar je vedno na konji, peš ne gre rad v nobenem pfislu. Ker nima stalnega stanovanja, prenaša_ konj pri selitvi njega in njegovo ro-dovino, šotor in vse premoženje. Konj mu tudi vrši žito in^ na konji Tartar ])regaiija divjačino tako dolgo, da onenuigne in pade na zemljo, kjer jo jiotem uljij»; Tartar. Da-si futli Tartar ne jioziia bliljše jeili', nego konjsko meso, vendar ne pobiijajo zdravih in mladih konj, amp.nk le stare in holchne, ktere n:ilašč kumijej< na ruskih semnjih; sicer jedo pa tudi crknjene konje. Jiikuška nevesta mora sv ojemu ženinu irinesti kuhano konjsko glavo, obloženr) s konjskimi k oba.aami.
Tartar ne pije mleka ]»recej po molžnji, amprdc čaka, da zavre, kakor mošt pri nas, in da sc premeni v pijačo, ki vjiijani človeka, kakor naše vino. Tartar je znijubljen v to |)ijačo, imenujejo kumis.
Svoje konje ima Tartar po letu" in jio zimi vedno na ste|)i, in večkrat si morajo pod snegom krme iskati.
Doma jih obdrži le toliko, kolikor jih potrebuje za vsakdanjo rabo. Xa stepi jih je časih po 1000 tudi 2000 skupaj, vsi so dobro rejeni, lepi in inofni. Pastirja navadno nimajo, le t-nlirat na dan pre kak deček po nje in je pritira v vas, da se najiojc in pri tej pvililii tndi pomol/.ejo kobile. O velikt-j vročnii se ne pasejo, temur postavijo se v krop z plavami skup, da si senco delajo in z repi mahajo. Žrebei se ('•asih med seboj hudo bojujejo, kakor " nu-dvcdje postavijo na zadnje noge ìti se pnzejo. potem se spuste' na zemljo in obrnivsi se strašno biji'j(» z ziulnjimi nogami, človek bi mislil, da si morajo vse kosti razdrobiti.
A ko hoče Tartar iz črede vjeti odraslcfja konja, da bi ga udomačil in priučil na ježo, vrže nui okoli vratii zadrgo, ki jo ima na dolgem drogu privezano. Drugi možje mu zajiletó vrv okoli nog ter ga vržejo na tla. Na tleh ležečega obrzdajo in nui donijo spone na noge. Sedaj ga puste, da vstane iu držeči ga za nSesa ga osedlajo, sedlo pa zavihnejo najirej proti plečeni. Tartar se vsede za geillo na gol hrbet, vzame v roke uzdo in bič in ko so možje kimju sneli spone,
Sožene ga v dir. Privihnjeno sedlo varuje jezcU-en, a ga konj v skokih ne prevrže. Jezdec bijo konja z bičem in jezdi tako dolgo, da se konj upelia in (l;i mn se da voditi in kretati. kamor lioče iu naposled se po velikiii ovinkih spet vnie v vas. Tu nui den<> spet spone na noge in uzdo mu jirivežejo k sedlu tiiko na kratko, da mora glavo ])o konci držati m PA' ne more pasti. Jesti mu ne dado sk(»ro nič. drugo jutro ga nai)ojé in jezdec se spet vsede na-nj in jezdi nekoliko časa in to v sedlu, kakor po navadi! V dveh, treh dneh je konj iiopolnoma voljen in ki-otek.
Celo v Kvropi niso konji povsod tiiko vajeni stnje, kakor pri nas. >ia južnem Jìiiskem so knnji več.i elei leta zunnj in se pasejo sami brez pastirja; skoro ravno tako tudi na ogerskili pastah. ' V ševernej Evropi, pos»-bnr» na Škotskem in na škotskih oloeili, pa tudi v I>ii]ioniji in \orvegiji živi neko niajlino konjsko pleme, ponny imenovano, skoro ]ioiio]noma svobodno.
Vse leto sc klati po gozdih in močvirjih; človek jih gre iskat, kedar jih potrebuje, sicer ne ródi za nje.
Kazen severnih mrzlih krajev in nekoliko otokov jß konj sedaj v mnogih pasmah razprostranjen po vsej zemlji. Nekteri štejejo čez 50 razučnih konjskih pasem ali plemen, drugi spet priznavajo samo pet glavnih pasem, namreč : lehki, težki, pritlikavi in jrcli konj in tarpan, tako namreč imenujejo divjega azijanskega konja.
Med vsemi konji jc po rasti in po uuinili zmožnostih arabski konj prvi. Ali Ai-abi ])a s konjem tudi ravnajo skoro kakor s človekom, konj jim je naj-plemenitisa žival. Arah, jioscbno Beduiucc, ne more živeti brez konja: na njem potuje v dal ne kraje, na njem čuva svoje črede; konj ga nosi v krvavi boj in v zbore modrih mož, na konji jezdi v svate in v veselice. Ljubezen do konja niu jo že prirojena, in od svoje prve mladosti se uči konja spoštovati in ga ljubiti, ker vidi, da je konj ljubljenec vseh, da njemu streže vsa rodovina. Arat o])azuje konjeve navade in posebnosti; o konju zlaga jicsnic, poje popevke in «e sploh o konjih najraj.še razgovarja.
„Smešno je poslušati, ])ravi I>rebrn, kako Arabi livalijo svoje konje: Ne govori mi, da je to moj konj; recirajše, daje mojo delo. Viharje nagel, ali moj konj ga i»rchiti'; oko urno pregleda planjavo, moj konj jo še_ hitreje jìnvlii-ja. (.list jc kakor zlato. Njegovo oko je čisto in bistro, da v temi dlako vidi. V teku prehiti' gazelo. Orlu veli : Jaz sem uren, kakor ti. Veselja rezgeče, ko čiije vrljäkanjo deklic in sree mu «C širi, ko sliši žvižgati kroglje okoli glave. Iz žen-skili rok si izprosi milo.'stiiijo. sovražnika bije s kopitom v lice. Ako more dirjati jio volji srca, polijó }ia solze radosti. Naj bode nebo čisto ali naj vihar prikriva s |)rahoin svetlo sobice, njemu je v.ie eno, kajti plemeniti konj zasineliujo divjanje viharja. Na tem svetu ga ne najdeš, ki ì>i niu" bil ennk." Leluik je. kakor lasfavica, tako jj leliiik. da bi ti mogel jilesiiti na prsih in ne bode te naillegoval. Slojia ti tako rahlo, da v najhitrejšem diru lehko popije« zdelico
kave na nie^ovcm lirbtu in kapljice ne bodcš razlil. Bazume ti vse, kakor Adamov sin, samo govoriti ne zna."
Zato pa Arab tudi misli, da plemeniti konj more srečen biti :famo v Arabovih rokah in greh "se mu zdi. prodati konja ^nevei-niku." najmanj pa kristjanu. Li i-es sc; malo kednj zjrodi, da bi Arab ])rodal konja Evropejcu, da-si tudi je pohlepen za zlatom. C")d Abdel Kadra se pripoveduje, da je v onem c-asu, ko jc imel .ie oblast v rokah, vsaeega svfijih podložnih k smi'ti obsodil, ako se je izvedelo, da je konja prodal Evropejcu. — Francoski konzul a Saidi je hotel svojega kr.ilja Ludovika XIV. razveseliti z lejnin arabskim konjem, ki ga je videl pri nekem revnem Meduinu. Dolgo, dolgo je nagovarjal konzid siromaka, ki nikakor ni hotel privoliti v prodajo, no najiosled ga ])re-slejii kovano zlato. Na odločeni dan jirijezdi na lepem konji do konzula, stopi s konja in poglediie sedaj konja, sedaj sijajno zlato. Naposled stopi h konju in mu pravi z žalostnim glasom: „Komu sem te hotel dati V Evropejcem, ki bi te zvezali in bili, da bi bil nesrečen vse svoje žive dni I Pojdi rajše nazaj z menoj!" l'ri zadnjili besedah skoči na svojega ljubljenega konja, ki ga je kakor blisk nesel nazaj v jtusčavo.
Arabi imajo sto in sto znamtnij, po kterili jtoznajo dobroto in j>lemo:iitost svojih konj. Toliko je gotovo, da se morajo pied Aral)i skriti vsi naši konjarji, ki r.uslijo liog vé kako dobro poznajo konje in njihove lastnosti. Arabski konj je srednje velikosti, na dolgem k'jio ukrivljenem vratu nosi majhno suho glavo s širokima nosnicama in velikimi bistrimi in živimi očmi'. Ušesa so majhna in gibčna, prsi šii-okc, truplo «jzko in stegnjeno, noge visoke in tenke, ali vendar močno, kopita trda, črna in svetla. U])Ognjen rep mu ne bije po nogah, ampak nosi ga jjrosto.
Arab pa pozna dubrega konja tudi po drugih znamenjih. Tako na j)nmer dober konj ne jt'i iz druge vreče nego iz svoje; vode ne pije, jiredno jc ne gane bodi si v. gobeem, bodi si s kopitom. Veseli ga, ako uglcrda zelenje, drevesa in tekočo vodo in to
Duiuafi! J'vnli.	j)
veselje dober konj z rezgetiinjem daje na znanje. Od dolirc kobile zahteva Arab te lastnosti : Srce in telo mora imeti merjasčevo, oko, ucta in ljubkost gazelino, razumna in vesela mora biti kakor .intilopn, Hitra kakor ptica noj, rep pa mora imeti kratek, kakor gad. Arabi svojim kobilam, ki so jn-i njih v mnogo veèej casti nego žrebci, zdevljcjo lepa imena, kakor: Nevesta, Srečna, Biser, Korala, Gazela, Nojka i di-. ; ali !<osebno gledajo na to, da se picnic risto ohrani.
Arabski konj je prava domača ali prihi.^na žival, kakor i)ri nas jjes." !Mlado žrebe stanuje pri svojem gospodarji pod istim šatorom in si igra ž njegovimi otroki. V poldrugem letu ga začn«) učiti in nauk traja do šestega, sedmega leta, Ico je konj popolnoma dorasel. Niiuk se začne s tem, da deček, ki se je z žre-betom do sedaj igral, vzame mladega konja "v svojo skrb. Vodi ga na pašo ali jezdi na njem do vode, čisti ga in pere _ in sploh skrbi za vse njegove potrebe. Tak« se privadi deček konju, konj pa dečku; oba se začneta ob enem učiti, deček bode dober jezdec, konj pa izvrsten jahač. V tretjem letu ga oscdU in pozneje tudi obrzda. Da se mladi konj lagljc navadi na uzdo, ovije mu jo iz začetka z vo no, v slanej vodi na-nioč(!n«».
Arab svojega konja nikdar nc udari, še žal besede mu ne reče; izrejagaz največo jiotrnežljivostjo in rah-lo.stjo. Noč in (hui sta skup, kakor dva najboljša prijatelja, vsaccniu je težko biti samemu, precej pogreša tovarša.
Pri tu-iibskem konji sc pa tudi izplača taka skrbna izri'ja. (Jasih mora po pet, tudi šest dni po redu dirjati, na dan po 10, 12, celo 15 milj daleč. Arabsld konj mora razen jezdeca nositi tudi 'njegovo orožje, rakna ali sukna, na ktcrih Arab spi iii moli, jiotcm hrano za gospodarja iii za sé in naposled bandero, brc/, kten-ga Arnb nc jiotiijc. Tako obhižen mora iti po ves dan brez jedi in jiijačc. Arabski konj jo jako h iiežon in zadovol. en tudi s pičlo in slabo krmo. Abdel Kader ])niviuara iskcin konji: Zdrav konj mora Btorili vse, kar od nji-ga zahteva gospodar, ako mu je
poprej dal toliko ječmena, kolikor sa potrebuje. Dober konj mora en dan, tudi dva dni biti brez vode in če tudi nima dovolj hrane, mora vendar v vsem ubogati svojega gospodama. To dela navada, ker Arab pravi, da človeka m konja moraš v mladosti učiti in vaditi, lllado vejo lehko upogneš, starega debla nikakor ne!" H koncu še eno povest, ki nam dokazuje imenitnost arabskega konja:
„Arabec s svojimi srenjčani je napadel v puščavi karavano iz Damaska. Zmagali so jiopolnnina in žc so začeli nakladati bogati ])len, kar pridiijajo konjiki, ktere je paša iz Akra poslal tej karavani naproti, pa se vržejo s vso močjo nad Arabe, ter je v kratkem popolnoma premagajo. Mnogo jih je olilcžalo mrtvih, druge so ujeli, zvezali je in odpeljali, da jih darujejo paši v Akru. Abu-el-MarS, tako je bilo ime onemu Arabu, je bil ranjen v ramo; kroglja mu je ostala T rami, rana vendar ni bila smrtna. Zato ga posadu na velbloda, vjemó tudi njegovega konja, pa odjieljejo oba dva s seboj. Zvečer pred tistim dnevom, ko so morali priti v Aker, ostantjo s svojimi jetniki v ja-fadskih hribih, da tam prenoč(5. Kaiijcni Arab j« imel noge zvezane z jermenom, in je ležal zunaj blizo šatora, Iger so spali Turki. Bana ga je sklela, in zatu ni mogel spati ]io noči. Kar zasliši rezgetati svojega konja med drugimi konji, ki so bili privezani nc (laleS okoli šatorov po navadi jutrovcev. Koj spoznd njegov ;las in taka židost ga prime, da se ne more vzdržati, a se ne bi pogovoril šc enkrat in to pač zadnjikrat 8 tovaršem svojega življenja. Z velikim trudom se začne plaziti po tleh z eno roko in po kolenih, pa se slednjič vendar srečno priplazi do svojega konjiča. „Ubogi prijatelj! — mu reče — kaj bodeš počel med Turki? iCiik aga ali paša te bode zaprl v konjak 8 svojimi konji. Ženo in otroci ti ne bodo nosili vel-blodjega mleka, ne bodo ti na perišču ponujali ječmena ; nc bodcš več dirjal prost po puščavi enak vetru T Egiptu; ne bodeš več s svojimi prmini rezal valov Jordana, ki je močil tvojo grivo tako belo, kakor je njegova pena. Jaz sem suženj, o da bi vsaj ti svobo-

den ostal! Cuj, pojdi, vrni se k satom, ki veš dobro za-nj, na reci mojej ženi, da Abu-el-Marš nikdar vef ne pride, pa pomoli glavo skoz zagrinjalo mojega ša-tora, in obliži ročice mojih ubogih otrok."
Tako je govoril Abu-eJ-Marš, in med tem vazgri-zel vrv iz kozje žime, kakor jih navadno rabijo pri arabskih konjih, in konj je bil svoboden. Ali ko vidi gospodarja ranjenega in zvezanega, spoznd zvesta in prebrisana žival sama od sebe, kar bi jej noben jezik ne bil mogel razložiti ; ])obesi glavo, poduha svojega gospodarja, pa ga zgrabi z zol bmi za usnjati jjas, ter ga odnese kakor veter proti njcgovej domačiji. Ko pridirja zvesti konj do njegovega šatora, položi {ja v pesek pred ženo in otroke, .še enkrat zasopiha in pogine od truda. Cela srenja je žalovala za njim, pesniki so skladali pesme, in še dan današnji je jjoje vsak Arab iz Jerihe."
Za Arabi so Angleži prvi, Id se mnogo in pametno pečajo s konjsko odrejo. Že od nekdaj so skušali svojo domačo norinansko pasmo oplemeniti z arabsko in to z velikim vspehom. Konjarstvo je na Angleškem j)rava in cela vednost, s ktero se jiečajo najimenitniši m najbogatejši Angleži. Posebno imenitni so angleški brzei ali dirjavc.i, ki v teknliščih tekajo za stavo. AnghiSki brze« je še bolj stegnjenega tru])la, nego arabski konj, droben je in šibek ali zraven vendar žiliiv in močen in to ga dela. da je neznano uren. Najiiiienitniši brzec je bil Eklips, ki je enkrat, v enej minuti predirjiil eno angleško miljo, ki je peti dol naše milje. Njega nobeden drugi ni mogel zmagati, on je zmerom vse pretekel in naposled se nobeden več ni hotel ž njim natecati (meriti). V 17 mescih je K k li p s svojemu gospodarju zaslužil 2.')0.()()() goldinarjev in deset let po zadnjem tekanji je za-nj in za njegf)V zarod zahteval 2r)0.i)lHl gold, in' še posebej do smrli ßOüO gld. vžitka na leto. Eklips je ]ioginil v 25. letn.
Prav lep«» ravnajo tudi ruski vozniki — Kusi jim pravijo jemščcki — s svojimi konji, mnogo ]ei)Se, nego po navadi naši vozniki. .Teriša piše o rusl-cin
vozniku: ßazgovornost nnsili voznikov obstoji skoraj vsa v biču in v kk'tvicali, z bičem in rotenjem se pogovaijajo z ubogimi konji. To je na Ruskem vse drugače. Jemščekov konj skoraj ne ]iozna biča: Rus tudi preveč ljubi to žlahtno žival, da bi tako grdo ravnal ž njo, kakor ljudje po drugih deželah. fleni.ičeku je njegov konj vse: njegov tovar.š, njegov tlriig v veselji in žalosti, njegov varh po dnevi, njegova blazina po noči.
Xa potu se vedno razgovarja s konji. Predno požene, prime za vajeti, kterih je za štiri konje ])olna roka, vtakne bič, ki ga ne potrebuje,, pod svoj sedež, ozre se še enkrat po potnikih iu zavpije nad" konji: Stopajte z 13ogom I Tecite, tecite prijatel ji I da nam dajo gospodje „na čaj" (kakor pri nas iia vino.) In odslej ne neha pogovarjati se s svojimi konji, piskati in lopotati, da pridejo do prve postaje. „Tako, mhulički, tako! Ic otresajte se vi mali gospodičkil hurii! h' naprej prijatelji! — Sedaj jih sj)et začne karati: No, no! liitreje, hitreje, ve stare babe! Kaj (»mahuješ, vranko? Bolje pazi! čemu imaš pa oči? Hej srče! Ivaj sc plašiš? Ne bodi beba, jaz ne vidim nikakega strašila! — Pri slabej cesti ali če gre navzgor, začne žvižgati, ploskati, kričati, z rokami in nogami mahati, kakor bi hotel svoje konje uveriti, da je .«am vrag za njimi. Strašno zasuče (vorobač, toda le da bi konje ostrašii, lic pritisne nikoli. Sedaj ])a sedaj jim tudi obljulii, da jim bode kaj lepega zapel, in večkrat jim zares, vkljub vetru in snegu, zapeje jiesinieo za |)_es-mieo. Tako lei)o ravnil ruski jemšček s svojimi konji!
Poii(»sni iu bahati iindalu.ski konj izvira tudi od arabskega, zaljša ga S'/.-;eiijio dolga griva in košat rep.
Trpežni in hitri so ]iosebno tartarski konji, ki sc po RusKem, Oger.skeni in tudi pri nas nahajajo sem ter tje.
Težki konj, ki ga pogosto vidimo pri nas, jc izgubil lejioto plemenitega tonja, jc debcHii ko.sti in mesnat, vidi se mu, da jo vst varjen za težka dela. Največe iu najteže imajo Angleži. Kdenje meril od
prednjih kopit do gi-ebena, to je med vratom in ple-čmi, 21 pesti, vagai je 25 centov in v četrtem letu je vlekel 60 centov.
Pritlikavec ali ponny je komaj osem pesti visok, ima daljšo dlako, kratek vrat in kuštrasto glavo.
Goli konj je srednje velikosti in sicer lep, toda nima dlake, niti "rive niti žime v repu; koža je po vsem truplu svetm, gladka in mehka, kakor žamet. Dosedaj vemo malo o tem konji, celo o njegovej domovini še ni pravda dokončana. NekterI potniki pripovedujejo, da so jih v velikih čredah videli v Aiga-iiistanu v srednjej Aziji. V Evropo ga časih cigani prip(djejo in za denar kažejo.
Še par besedi o tarpanu.
Na prostranih mongolskih stepah in tudi v velikd puščavi Gobi žive skoz in skoz divji konji, o kterih mnogi mislijo, da so ostanki nekdanjih pravih divjih konj. Tarpan — tako namreč imenujejo Mongoli te^a divjaka — je konj srednje velikosti, debele na čelu zbočenn glave, špičastih napi'ej obrnjenih ušes in majhnih Segavih oči. Na vratu nosi kratko, skor ko-dravo grivo, rep je ])a srednje dolgosti. Tarpani se ])a8ejo v dolgih vrstah, jio več sto skupaj in sicer zmerom ])roti vetru. Neznano pazljivi in boječi so, vedno se ozirajo,okoli sebe, nastavljajo ušesa in vohljajo po zraku. Zrebei vodijo celo čredo, pa jo v nevarnosti tudi srčno branijo. Ako jim preti nevarnost, pobegne vsa črc;da, žrebeta in kobile naprej, žrebci pa zadej kot branibovci. Volka se ne boje; ako se je ta grdoba približala čredi, ga žrebci rezge-tajc? napadejo in s kopiti pomandrajo. Ni jia res, da bi pri takej priliki vsi glave steknili in z zadnjimi nogami bili ])o sovražniku ; le toliko je resnice v tem, da žrebeta in kobile vzemó v sredo med sé. Kakor cimaroiii v južnej Ameriki, tako tudi azijanski tar-jiani radi izvabijo in odpeljejo domače konje. Krotiti se ne dado in v siižnosti kmalo poginejo.
Kobila ima samo ])o eno žrebe, ki precej ])0 rojstvu spregleda in more koj stati in lioditi. Prvo leto ima kuštrasto, skor vulnato dlako ia majhno stoječo gri-
— Ilvo, drugo leto dobi pa gladko in svetlejšo dlako. Žrebe je jako živa in segava žival, zmerom bi skakalo in igralo se. Starost se pri konjih pozna po prednjih zobeh. V prvih štirnajstih dneh dobi v gor-njej in v dolnjej čeljusti v sredi po dva zoba; dva ali tri tedne pozneje izraste zgorej in spodaj na vsakej strani še eden in čez pol leta isto, tako še eden krajni, tako da ima žrebe potem zgorej in zdolaj po šest prednikov. Ti zobje so popolnoma beli, imenujejo se mlečni zobovi, ki pozneje izpadejo in sicer v istem redu, kakor so rasli. V poltretjem letu namreč iz-
Sadcta srednja dva zgorej in zdolaj, čez eno leto bližnja va in spet čez eno leto krajna dva. S krajnimi
Sredniki prcdró tudi majhni očniki in to jc znamenje, a je konj dorastel. ]^o^^ predniki imajo na veneti podolgaste črnkastc jamice, ki se pri zobanji v odločenem redu obrusijo in izgladijo, a naposlell izginejo. Jamicc se izbrusijo počemši na dolnjej čeljusti vsako leto na dveh zobòh in sicer v istem redu. " Kakor so zobje rastli, namreč najpred na srednjili dvc^h, ])otcni na bližnjih in konečno na krajnih dveh, tako da so konec osmega leta izginile vse jamice na dolnjej čeljusti. Zatem pridejo na vrsto zobje gornje č(;ljusti v istem redu. Konec enajstega leta nima nobene jamicc več.
Konji se jio barvi dlake imenujejo: bclec, sivec, plaveč, tostali)evec, rjaveč, vranec, lisce, sircc i t. d.
Konj je ])odvržcn mnogim boleznim in mnoge med njimi so kužne. Najnavadniše bolezni so: Ka-kolenica, neki otok na nogi; grinte, dlaka izgubi svetlost in rada izpada; smrkelj ali ozgcr, vnetje nosnega hriplja, kužna in celò I, u(leni nevarna bolezen; smo lika, nahod od prehlade; tiščavka, vnetje možganov; siva in črna mrena na očeh in še mnoge druge bolezni, zlasti na ko]iitu. V konjskem želodcu in celò v nosu s(! razvijajo neki obadi in razen tega ga ne samo v črcvih, ampak tudi v ledvicah in cdó v očesu, vsakor.šne gliste zajedajo.
Konj lehki) učaka 40 let, ako jc v dobrih rokah ; no navadno iziiemorc že v 20. letu, ker sc skoro vsa-
cemu konju na starost slabo godi: preoblagajo ga s težkim (leiom, jesti mu pa dado toliko, da živi.
Dokler je bil mlad gizdulin, so ga lišpali in l az-vadili, staro kljuso pa pošljejo konjedercu.
Konj generala Lacva, ki je služil v turških vojskah, je bil star 4(j let, ko je poginil; se vé da je qesar zapovedal, da naj mu se streže do smrti. Škof v Mecu je imel celo 50 let starega konja, ki je lehka dela opravljal do zadnjega leta. Xa Angleškem je en konj še celo 02 let živel.
Po večih mestih so joli sedaj ostarele konje i-cditi in pitati, da j!!i potem koljejo in njihovo meso prodajajo ubožnim ljudem, ki si no morejo kupiti boljšega mesa.	_ _
V južncj Afriki živi' še nekoliko sosebno lc'|ìih kopitarjev, kteri ae zarad temnih ])rog po jasnej koži tudi tigrasti konji imenujejo. Kakor sploh vfi divji konji, ao tudi ti jako škodne in iirne, opn-zne in plašne živali.
l:i. Olirn.
Aled njimi naj se posciino omeni ccbrii, ki jo po vsem životu bi-ia in z rjavimi ali črnimi progami po-pivk pisana. Zarad te lepe pisane kože, ki ima |»rili('no ceno, strastno love eebro vsi divjaki in tudi evropejski naselniki. Do sedaj je še nihiloniogoèe spritlom ukrotiti.
— 73 — 4. Osel.
Če človek pogleda osla, veroval bi komaj, da jc ta borni sivec s konjem v najbližem rodu. In vendar je tako! Konj in osel sta si bližnja rojaka; lepa konjska podoba je v oslu le ])ohabljena in spačena. Osel je med našimi domačimi živalimi pravi trpin: po ves dan vozi ali nosi in vendar se več palice vžije, ko česa drugega. Grdo ravnanje in stradež, palica in gerjača so ubili v njem dobre lastnosti, ki jih ima od natore. Zat(') tako klavcrno prestavlja noge in žalostno krevsa; zato tako malomarno gleda ju-ed sé v zemljo, kakor bi bil prepričan o Ijudskej nehvaležnosti in o ničemuiTiosti posvetnih reči.
14. Olili.
Osel je manjši od konja ; njegovo truplo ni tako zalito, kakor konjsko: prsi so ozke, trebuh napet, hrbtišče je bolj koščato; vsa žival je nekako okorna in spominja človeka skor na govedo. Posebno njegov rep bi ravno tako leliki> opletal kake kravi po zadnjih be<lrih, prav nič lu podoben konjskemu, ker ima le na kuncu čo|) ihdjše dlake. Kratek vrat z majhno grivo drži naravnost naprej, ne more ga vkrivlti, zato tudi ne moro gizdavo novzdigniti glave, kakor bi mu bila pretežka. Glava jc bolj široka in bolj mesnata, nego konjska, očesi ste bolj razmaknjeni, no najprej
ga je poznati po dol jrìh usedih, s ktci-imi vedno giblje. Ta dol^a ušesa niu nevedni in nagajivi ljudje radi oponašajo, pa ne vodu, da ima zatu osel tudi tako dober sluh, kakor malo ktera žival. Xoge ima sicer visoke, ali vendar niso tako lepe, kakor konjske; zgorej so bedra debela, proti kolenu pa suha, tudi 80 kopita bolj podolgasta, nego konjska. Osel je medle sive dlake, časih jasnejše, časih temnejše, po hrbtu ima pa črno progo in na plečih tudi črno preko, tako da tc dve progi delate podobo križa.
Kar se tiče oslovih umnih lastnosti, pi'avijo, da je čmeren in trmast, da rad grize in z zadnjima nogama bije; celo njegov glas ljudem ni po všeči. Pravijo, da tudi njegovo riganje oznanuje vnornost in tr-dovratnost. Sploh ima osla skoro vsalv za neotesanega tejica in še večega bedaka.
Tako navadno opisujejo osla, ki gotovo ne zasluži, da ga tako zaničujejo, in ako je tudi nekaj resnice v tem o])i.<iu, vendar je v njem še več krivice. Pred vsi-m je treba pomisliti, da je največ človek sam tega kriv, kar se najljolje vidi od tod, da osel ni jiov-Bod tak, kakor bod(;mo videli ]iozntge. Pri nas mu že ne ugnja niti zemlja niti vreme in potem mu je tudi dolga sužnost pri i^amopridnili ljudeh spačila dobre telesne lastnosti in vto]>ila in zbegala umne zmožnosti.
Naj omenim najprej nekter«! dobre la.<;tnosti iia-Sega toliko »brekovanega o.sla.
Kakor konj, zapomni si tudi osel vsak ])ot, po kterem jc le enkrat šel; celo v ])Opolnoma neznanem krini ga neka čudna slutnja vodi na pravo stran. Tako na primer so v Gibraltaru vzeli na ladijo osla, da bi ga po morji jieljali na otok Malta, iš^a potu 10 nesreči ladija obredi na ))eščenem klečetu, in da >i ladijo zlajšali, pometali so v morje mornarji vse teže stvari na njej. .Med drugimi stvarmi so vrgli tudi onega osla, mi.sìeèi da bode morebiti splaval na suho. In ros pride za nekoliko dni spet nazaj v Gibraltar v isto stajo, kjer se nui je |)()]irej dobro godilo. Gospodar je mislil, da po kakem naključji niso vzeli
Ei
osla v ladijo in še le pozneje, ko so se povi-nili nior-naiji, se je i-azjasnilo, da je bistroumni osel moral 50 ur dalcfi hoditi v popolnoma neznanem kraji čez hribe in doline, dokler ni prišel nazaj k starim jaslim.
Ejer se je enkrat osel spotaknil, ondi se ne bode tako lehko drugikrat, ker se prišedši na ono mesto, spominja prve nesreče. V mestu, kamor nosi razno robo, dobro pozna vsako hišo, kjer navadno robe oddaja, da-si tudi je, zlasti v večih mestih, hiša hiši podobna.
Osel je mnogo boljši tovornik, nego konj; nesti more tri, tudi štiri cente, kar bi večemu konju velike težave delalo. Osle, ki časih nI vece od teleta, čoka z najtcžim jezdecem neuti-udno več ur po največej vi-očini in po prahu. Kes je počasniši od konja, zato pa hodi bolj varno in oprezno ; zarad tega je sosebno imeniten v goratih krajih, kjer nimajo dobro udelanih potov. Premišljeno in mirno koraka po najstrmejših rcbrih, mimo globocih prepadov.
Zlata je pa vreden osel zastran zadovoljnosti in zmernosti. Med vsemi domačimi živalimi se nm najslabše godi; zadovoljen mora biti z malovr(;dno krmo, ktere niti krava niti konj noče pogledati. Suho listje, osat in druga bodeča zelišča so njegova navadna krma, da-si tudi dobro ve, da jc oves in seno boljše. Samo voda mora čista biti, sicjr je ne ])ije in potniki pripovedujejo, da je zlasti v ])uSčavah z osli velika sitno.st, ker "nočejo piti kalne vode iz mehov, rajšc žejo trpe. Tudi sicer je osel čista žival, le valja se rad, posebno kedar je tovor odložil; toda nikoli se ne bode valjal po mokrem, še mcnj pa po blatu. Tudi v vodo ne gre rad in sjiloli je videti, da mu moča ne dé dobro, zato se menda tildi v naših bolj mokrot-nih in mrzlotnih krajih ne počuti tako dobro, kakor v gorkejih, jiostavim že na Laškem, Španskem. Osel tum ni tak tepec in neumn(;ž, kakor so ga ljudje raz-vpili. Ako je človek strpljiv, ga lehko nauči skoro vse umetnosti kakcn- konja. Kes mu nc gre tako hitro in lehko v glavo, ali kar «c je enkrat naučil, tega ne bode z lepa pozabil. Osel se nauči skakati skoz ob-
roče, stopati in plesati po taktu muzikc, tudi zna sprehajati EG po stopnicah in z gobccm vrata odpirati. Moči {ra jc celò naučiti, da jjozna na uro, da na gospodarjeva vprašanja prikimujc ali odkinuijc. Naš sivec je tudi dober vremenski prnrok. Ako pobesi glavo, ko ga spustiš iz staje in tiko se začne drgati ob plot, nastopilo bode kiualo grdo vreme; ako pa veselo skače, moreš se nadjati lepega vremena.
Kakor je videti neumen in top, vendai- je časih zvit. In prekanjen, da se mu mora človek čuditi. V Št. Alaur-u na Francoskem je imela mlekarica oslico, ki ji j ju vsiik dun mleko v mesto nosila in da-si tudi jn bila žival pridna, vendar jo je neusmiljena žena pogosto z gcrjačo nadevala, da so jej rebra pokala. Kaj je storila pametna žival? Pazila je, kedaj gosjiodinje ni doniti, pa je prijela gerjačo v gobec ter JO je globoko v gnoj zakupala. Večkrat so tudi videli pametno oslico, da je nesrečno gcrjačo nosila daleč od hi.se na cesto, češ, da je gospodinja ne bode našla.
Osel pozna gospodarja ali človeka, ki mu dajo jesti, toda mu ni jjrivržen. Kakor konj, sploh se za človeka malo [lečii. Tudi ima grdo napako, da ga ča.><ih primejo muhe; onda se potuhne ter ne gre z mesta, ako bi ga te])el do mrtvega. Kedar ga obide taka trma, vrže sc tudi rad na tla ter hoče tovor » sebc! «tresti, tudi grize in liije okoli sebe. Nekteri mislijo, da je tacemu oljnašanju kriv njegov jiretenki sluh, ihi üo namreč njegova nemirna u.šesa čula kak glas ali kak šum, ktcrega sc boji. Na potu morajo oslu služili vsa čutila, sicer se ne gane. Ako uui za-vežeš of^i ali ako mu zamašiš ušesa, ne pojde koraka dalje. Čudno se vede osel v krajih, kjer čuti kako zver, ki bi ga mogla napasti. Brehm pn|)oveduje: „Pravo veselje ali pa pravo nadlogo — kakor se komu zdi — ima jiotnik jezdeči na oslu po ozkih habesinskih dolinah. Oslu jiovsod čuti nevarnost. Na vse strani so vrti in obrača, nezniuut pazljivo in nc-zau|)no ogleduje skalo, za ktero bi mogla biti skrita klika zver, sedaj vrže glavo kviško iu posluša skrbno in boječe na vse strani, z eno besedo: tare ga sto
in sto skrbi in sto sumov ga spreliaja. Ako pa še celo no3 potrdi, kar so ušesa sumnjala, potem je zastonj vse prigovarjanje. Nikakor ga ni spraviti z mesta. Baš tod je morebiti hodil prcjšno noč kak lev, leopard, ali hijena ali kaka druga zver in osel si misli, tukaj je treba opreznosti in previdnosti. Zato voha, gleda in posluša, ušci-a mu skoro plešejo po glavi in ne bode ga storil koraka naprej, jn-cdno ne gre človek pred njim. Toliko je pameten, da si misli, ako je kaj, bode tega prvega raztrgalo. Ta misel ga umiri, da gre dalje.
'Ves drugačen nego naš siveo.je osel v gorkojših krajih, na primer na Grškem in Španskem. Ti osli so mnogo veci od naših, skoro kakor prednji konj veliki, tudi imajo meco in glajšo dlako, daljšo grivo in lepši rep; vrh tega so bolj živi in bolj urni od naših.
Kajlepši osli so pa vendar egiptovski in porzijan-ski. Egfiptovski osel je skočna in lepa, pridna in trpežna žival ter je za ono kraje bolj potrebna in več vredna nego konj. Se vó, da Kgipčani drugače ž njim ravnajo, nego mi s svojim. V mladosti jih no preo-blagajo s težkim tovorom, dobro jih krmijo in mnogo gledajo na to, da se ohrani dobro in čisto pleme. Zato se mora naš osel skriti pred jutrovskim, kar so tiče dobrih lastnosti. Lepi osli dobrega ]ilemenn imajo )a tudi veliko ceno v Kgiptu in v Arabiji in le )ogataši in velikaši si jih morejo kupovati. Izvrstnega jiihaCa cenijo, kakor srednjega konja in ne zdi se jim ])reve(; zu lacega osla plačati do 600 goldinarjev v našem denarji.
liazen tega lepega osla imajo v teh krajih še eno manjšo pasmo, ki je posebno pridna in z vsem zadovoljna. V teh deželah nikdo ne hodi pe.š, tu vse jez-dari na oslih; zato pa tudi največi siromak ne more biti brez njega. Celo berač ima svojega osla, na kte-rem berači po svetu. 1'okladajo jim suhi fižol in to po noči, po dnevi ne dobi nič, k večemu ako mu vrže rokovet zelenja in f)l) tej krmi mora trdo delati.
,.Mikjer se ne jezdari na oslih toliko — s )et pripoveduje Brehm — kolikor vEgijitu. V vse j večih
mestih so osli neobhodno potrebni, ker se IjucHé tu ne vozijo v kočijah, tcmuč jezdijo na oslih. V Kairi, glavnem mestu Egipta, so oslarji poseben ceh in človek si brez njih ne more pomisliti mesta, kakor tudi ne brez palm in brez minaretov (turških turnov). Komaj si v Aleksandriji stopil iz ladije na suho, že te obsujejo oslarji in ti ponujajo svoje osle, ki od zgodnega jutra do poznega večera stoje po vseh trgih in čakajo, da bi jih kdo najel. Ti oslarji te nagovarjajo v nekej mešanici vseh jezikov, toda gorje ti, ako spregovoriš angleško besedo. Med seboj se stepó za tè, kdo bo namreč na svojega osla dobil bogatega Angleža. Najbolje bodeš storil, ako se brez odloga vsedeš na prvega osla in odjahaš do gostilnice. Te oslarje pa le onda še le prav spoznaš, ako razumeš njihov arabski jezik. Veselilo te bode poslušati njihove prepire in pregovore, posebno pa se bodeš čudil, kako zna vsak livaliti svojega osla.
„Gospod! — tako te nagovori oslar — poglej tega osla, ki ti ga ponujam, pa ga prispodobi z drugimi, ktere ti oni fantalini ponujajo! Saj se mora vsak pod teboj zrušiti, to so slabi mački, ti si pa močen in krepek človcik! AH moj, moj! Hiter je kakor železnica, kakor gazela to bode hitro nesel."
„To ti je pravi kairski osel — uteče se dru^i oslar — (m izvira od gazelca in od divje kobile. No Kairec! skoči, teci in pokaži gospodu, da govorim resnico! Nikar ne delaj sramote svojemu rodu! No pojdi v božjem imenu, teci gazelica moja, lastavica moja!"
Tretji ti bode, ako je mogoče, še bolj livalil svojo žival, to ti gre brez konca in kraja, dokler nisi enega zasedel. Oslar sc^daj vleče in siije, tene in zbada ubo-zcpi osla, da se spusti v dir s teuoj, paglavec pa teče aa njim in vedno na-nj kriči in vpije, nagovarja ga in spodbada. „Go.opod! pazi na hrbet, na nogo: ogni se na desno, zakreni na levo! 1'azi glave! Ile pozor! Konj gre, kamela, mula, osel! Varuj se, pazi na obraz, na roko! Ogni so, prijatelj! pusti na])n>j mene in mojega gospoda! Ne zabavljaj mojemu oslu.
ti capin ! Veè je vreden, noiro tvoj ded ! Nikar ne zameri, gospod! da te je sunil ta potepuh."
„Tako mu gre klepetalo v eno radr, brez presledka, tako se motaš z oslom med jaliaèi in jezdeci, med tačkami in vozovi, med kamelami in pešci. Tvoj osel se ne utrudi, zmerom je vesel in dobrovoljen, komaj ga moreš ustaviti, ko sta prišla v diru do cilja. Kairo je v resnici visoka šola za osle. Tukaj še le spoznaš, kaj je vredna ta žival, tukaj se človek nauči ceniti jo in spoštovati."
_OseI je iz Azije doma. Ondi so ga najprej ukrotili in še dan danes se po azijanskih stepah v nco-mejenej svobodi pase mnogo divjih oslov. Divji osel je — imenujejo ga k u 1 a n — veci, lepši in spret-neji od domačega. Dlako ima kakor svila tenko in mehko, tudi je svetlejša in gladkejša od konjske. Kulan je belkast in se sveti srebrasto, le po glavi in na bokih je zagorele barve.
Kakor divji konj tarpan, tako živi tudi kulan v čredah, ktere vodi najveci in najmočnejši osel. Kulan je neznano hiter, noben arabski konj ga ne inoi-e doteči in zraven se še zritava in skače sem ter tje, kakor da bi se hotel igrati ; videti je, da mu je taka gonja po godu.
Kulan tenko čuje, bistro A'idi in dobro voha, za to «;a skoro ni mogoče zalezti na stepi. Krmi se s slanimi zelišči, ki navadno rastó po stepah, toda bodečega osatja neče jesti. Slano vodo rajše pije, nego sladko, no incn'a biti čista, za kalno ne mara.
Vsi narodi v srednjej Aziji na vse mogoče načine zalezvajo in lovc! divje osle. Kirgizi ga streljajo iz skrivišča. Perzijani kojiljejo globoke jame, jih na-steljejo z me hko travo, zgorej jih jia pokrijejo z zelenjem. Potem zganjajo kiilane v doline, kjer so tn jame izkopane. Tako vjeta mlada žrebeta perzijanski bogatini drago jilačnjejo, ker ž njimi potem boljšajo svoje domače ])lcme. Taki ukročeni divji osli so najboljši jahači, v Arabiji in v Perziji jih po 70 celo po 100 cekinov prodavajo. Kakor ])ravi divji kulani, bo
tudi ti ukročeni osli lepi, živi in hitri, zraven Boscbno delavni, trpežni in z vsem zadovoljni.
Kirgizi sosebno radi jed(i_ divjega osla; takisto tudi Perzijani in celo Arabi, ki so drugače jako izbirčni in natančni, ki bi za nič na svetu ne pokusili domačega osla, so mrtvi na kulanovo pečenko. Stari Bimljani, znani sladkosnedci, so si iz Azije naroče-vali divje osle in pri velikih pojedinah je bilo oslovsko meso največa slaščica. Tako nam vsaj pripoveduje Plinij, rimski pisec. Glasoviti Mäcena je pozneje, ko so se menda kulani teže dobivali, mesto njih vpeljal navado, jesti mlade mule.
Perzijani razen mesa rabijo tudi kulanov žolč kot dobro zdravilo za bolne oči. ibihaiji delajo pa iz kož neko usnje — šagren imenovano — ki se dobro plačuje.
0.sliea ima navadno le po eno mlado, ki koj spregleda. Stara ga skrbno liže in sploh je za-nj v velikih skrbi^h. Cez pol leta ga odstavi, ali mladič še dolgo hodi za materjo. Oslič jc jako živahna, v(;sela in segava žival, rati skače in si igra, posebno veselo pa pozdravlja vsaoega osla. Oslič m' izbii-čen, že v pr-vej mladosti se nauči biti z vsem zadovoljen, tudi občutljiv nf tako, kakor žrebe in zato tudi ne zboli tako lehko. V drugem letu je osel dorastel, ali k jjo-pohuj moči |)ride še le v tretjem letu. Osel ni ]iod-vržen tolikim boleznim, kakf)r konj in učaka tudi j)ri težkem delu 30, do 40, časih celo 50 let.
Osličino mleko pravijo, da dobro dé ljudem, ki na prsih bolujejo. V južnej Evropi jedo tudi oslov-sko_ meso. Jz kože delajo pergament in močno usnje, tudi na bobne jo napenjajo.
Od kttnja in osla se skoti polutan, ki ima nekaj konjevih, nekaj pa oslovih lastnosti. Od osla in ko-l)ile izvira mula, ki je skoro konjske velikosti in ])ostave, le po glavi, po ušesih in po repu je podobna oslu in tudi glas je oslovski.
llniiml-c ÌSìviiM.
ITi. Tuviiriii kijiij
Od konja in oslicc sc skoti mczcg, ki je sploh podubctn osili; le filava, rep in glns so konjski. Mezeg je fploh slabič in zato jih je le malo videti, razen na Španskem in v Abcsiniji ; sosebno v zadnjej deželi imajo skor same mez^e.
Toliko bolj imenitne in koristne so pa mule. Mula je srčna, hrabra in močna, kakor konj, zraven pa tudi ti-pežna, zadovoljna, pohlevna in v hodn varna, kakor osel. V njej se res strinjajo najbolje lastnosti njenih starišev.
V vseh goratih južnih krajih je mula neobhodno potrt-bna domača žival. Po najtežavniMh potih more no.«iti fri cente ter gre vsak dan po šest ali sedem milj d^aleč in to pri takej krmi, da bi je konj še nc povohal.
Španske mule, s kterimi ondi največ vozijo, so skor drago, kakf)r konji. Španjolec se rad pobahà s svojimi mulami in obeša na-nje vsakoršne leskótne čire-čare, rdeče čope in prevoze; pod sedlo jim prestira pisana podgiinjiila ah vendar ž njimi ne ravna lepo. .festi in ]>iti jim sicer dii, ali zato pa tudi od njih ziihtova skoro nemogoče stvari in če pa precej na besedo no ubogajo, udriha z bičem po njih, bije jih 7. gerjačo, meče kamenje; va-nje in jdi celo z nožem zbada. Vožnja na španskij pošti jo prava iicklenska vožnja. Tu ti zaprežcjo pet [larov mul, druzoga za drugim, na prvt-m scili jezdec, zadej na scdalu pa kočijaž z neznanskim bičem in zraven še gonjač s strašno geijačo. Vsaka mula ima svoje ime, ktero so jej jirav za prav vbili v glavo in to "tako: Mulo, ki je namenjena za poStar.sko vožnjo, privežejo h kolu in vrh tega jo drži še močen člov<k. Drugi vzame v roke velik bič in začne neusmiljeno udrihati po
.jesti. Drugi dan se ta strahoviti nauk začne z nova in tako pori-doma nekoliko dui. Osmi ali deseti dan si je svoje ime zapomnila za vse svojo žive dni. Kakor sliši svoje ime, «jioniiuja se oiuga tepeža, pobesi ušesa in se spusti v tek.
5. Ovca.
Ovca je niirnii, krotka, potrpežljiva in ilobro-čudaa, ali zraven pa tudi neumna, trapasta, j)lalia in boječa žival. ^led našimi domačimi živalimi jc ni nobene, ki bi so bila po udomačenji toliko spremenila, ni je nobene, ki bi bila na toliko izgubila svoje naravne zmožnosti, kakor jih kažejo še vedno v popol-nej prostosti in divjosti živeče ovce. Divje ovee so živahne, gibke In skočne, kakor koze : pretečo nevarnost hitro spoznajo in se tudi branijo proti sovražnikom. Naša ovca je komaj senca njenih divjih sorodnikov, v človekovcj službi je izgubila te lepe lastnosti, izgubila je vso naravno razumnost, dolga sužnost jo je popolnoma otopila in zbebala.
Ki. Ovca.
Vse ovce so kratkega vrata, ^aljastega trupla in visečega krajšega ali daljšega repa. Tenke in suhe nt>gc se končujejo v dva pai-keljca, po kterih ovca liodi; zadej ima pa še dva manjša krnatäta, ki se tal
lic dotikata. Ovca ima guliu glavo, zbočuii in dlakav nos in velike razmaknjene oči, ušesa jej pa proč stojé. V gornje j čeljusti spredaj nima zób, spodaj ima pa osem prednikov in potem zadej še 24 kočnikov, namreč na vsakej strani z«forcj in zdolej po šest. Na glavi nosi votle, robate, polžasto zavite m počez na-grbane rogove, toda navadno so samo ovni rogati, le pri iiekterih pasmah nosijo tudi ovce manj.šc rogove. Pri nt-kterih pasmah im:i oven tudi 4 in celò (i rogov, linzen glave in nog ima ovca po vsem truplu dolgo kodrasto, sedaj tanjšo, .sedaj grobfjšo dlako, ki jo navadno volna imeniMeiiio.
Omeniti moramo tukaj neko jiosebnost v pre-bavljaiiji, ktcre nimajo do sedaj opisane živali. Ovca namreč jireživlja, to je: liran« ali krmo dvakrat prežveka. To pa ni la.stncj samcj ovci, temuč še mnogim drugim živalim, na primer: govedu, kozi, jelenu, srni, kameli in Se drugim. Zato je pri vseh preži-vačih ali prežvekovavcih želotlec razdeljen na Stiri jjredele.
Krma, ki jo ovca prvikrat le bol^ jiovršno zgrize, gru ])0 ])ož!ralniku v prvi in največi predel, vamji imenovan; oil tod se pomika v drugi manjši pivdtdee, ka]iica zvan. V kapici se začne krma prebavljati, ter se .S])njema v kepice. Kedar živina ne jé in tudi ."ieer jiočiva, jMivračajo se te kejie j)0 požirahiiku nazaj v usta, kjer je žival še enkrat do dobrega ])re-žveče in oslini. JJrobno aemleta in o.'^linjena hrana gre sedaj po ])usebnem žlebiču med dvoma gubama naravnost v tretji želodec, ktcreniu se deve tog ub |)ravi, ker je v njem koža na več gub zganjena. Iz devetoguba gre hrana naposled v zadnji želodce, siriščnjek imenovan, kjer se hrana i)o])iihioma prekuha in i)rel)avi.
Naša domača ovca se ojagnji navadno z enim, redko kedaj z dvema jagnjetoma. Mladi janček _ e jakt) mila, nežna, vesela in segava žival, <la ga ]e milina gledati na trati, kako brezskrbno pusliakuje okoli matere. Iz ]iočetka so jagnjeta jako občutljiva za mrzlo in moknitnn vreme; zato premladi v tarom
vremenu no :«nieju na pašo. V prvem mcst-cu clobf mlečne zobe, zailnji stalni zobje mu pa predn» Se le v petem letu, toda po plemenu gre pa že v drufrom letu.
Naše ovce, posebno one, ki so v stajah zaprte, go mehke in občutljive živali ter so podvržene mnogim boleznim. Najnavadniša je vrtoglavost. Tej boleznine kriv mehurnjak, to je neka mehuijasta glista, ki se pokaže v ovčjih možganih. Dolgo se ni vedelo, odkod ti črvi pridejo v ovčjo glavo. Najnovejše skušnje so pa dokazale, da ovca dobi to bolezen od psa, ki boluje na trakulji. Trakulja je dolga, ozkemu traku podobna glista, ki je sestavljena iz mnogih in mnogih plošnatih členov. Ti členi rastejo od {ilave, tako da so prvi najmlajši jiri glavi najmanjši, zadnji pa najstarši in polni jajcc. Ti zadnji členi se trgajo drug za drugim od trakuljc in izjia-dejo iz pesjega črevesa.
Ovca, ki po nakljnčji požre na paši tak člen poln jajce J ali tudi samo nekoliko jajec, ki so se izpi'ezaìa iz tacegii člena, dobi potem mehiiriijaka v možganih in postane vrtoglava. Ko namreč tra-kuljina jajca pridejo v ovčji želodec, ondi oživc, ])a se prevrtajo skozi želodčevt» kožo in dalje skozi drol» in skozi meso, dokler ne pridejo v glavo, kjer ostanejo ter se spremene v tacega mehurnjaka, ki poti-m ovco nadleguje in jo na))osled umori.
Ako potem sicer zdrav jies pojé možgane crknjene ovce z mehurnjakom vred, spremeni se ta mrčes v psu v pravo trakuljo, ki spet tro.^i jajca, iz kterih .«e novi mehurnjaki v drngih zdravih ovcah izležejo. Trakulja in mehurnjak sta tedaj v tej istej zvezi, kakor metulj in gosenica. Kakor iz gosenice postane metulj, takisto Ve mnhurajak spremeni v trakidjo, in kakor metulj znese jajca, iz kterih se izvalé sp(!t gosenice, takisto tudi trakulja trosi jajca, iz kterili-sn izcimijo novi nw^lmrnjaki, ako namreč ta jajca jiridejfi v ov(\ji želodec in od tod v možgane. Ako se tedaj v kakej čredi pokaže ta bolezen, naj gf)spodar najjircj odpravi svojim psom trakuljc, druga skrb naj mu
bode, (la psi — ki so znabiti še zdravi — nikdar ne dob(5 jesti možganov za vrtoglavico crknjenih ovàc.
Druge navadne ovčje bolezni so: mrtoud, volčič ali sajeveo na parkljih, garje, koze, bobniča in žabica. Vrh tega jo zajedajo na jeti-ih metljaji ali metulji in v plučih neki drugi črvi. Tudi neka muha jo muči. Na nos jej namreč znese nekoliko jajec, in mali čr-viči ali ličinke, ki se iz njih iz vaiò, zlezejo ovci v nos, kjer jej delajo velike bolečine.
Ovca učaka 10, 12 celo 14 let, ali že v 10. letu jej navadno izpadejo zobjd; tudi se stara ovca niti ne izpita lehko, niti nima več tako lepe volne; zato jih navadno že poprej zakoljejo.
Oil ovce se rabi vsaka, tudi najmanjša stvar. Jagnjetina ali bravetina — sosebno pečena — je jako dobra in tečna jed, iz sladkega ovčjega mleka se dela okusen sfr, iz loja vlivajo sveče, iz raznih odpadkov in obrezkov kuhajo klH (lini), iz črev sučejo strune in tudi iz rogov se iz^>lujcjo razni izdelki. No naj-vcčo korist ima človek od ovčje volne in zarad volne Ijudjé največ rede ovce. Ovce, ki dajo mnogo lepe volne, imajo malo mesa; mesnate ovce dado sla-bejo in «(robcjo volno. Volna se striže navadno enkrat na leto in to okoli binko.^ti. Iz volne se predò, pletó in tko vsakovrstne pletenine in tkanine, od najtenjšega sukna do debelega in grobega buk»»vca ali darovca. Jz ustrojene ovčje kože — irhovinc — delajo melike rokavice in druge stvari. Z volno ustrojena koža — krzno — se rabi za kožuhe in kučme. Naposled je ovčjek jako dober in zdaten gnoj.
Ovca je gorjanka. Vse divje ovce stanujejo v goratih krajih, nektcre blizo večnega snega in tudi našim donuičiui ovcam boljo do ])aSa na suhih hribih in prisojnili rol)rih, nego po mokrotnih dolinah. Na gorah najde ninugo več di.Sečih in zdravih rastlin ; po dolliiali raste mnogo zelišč, za ktcra nc mara, ncktcra so jej ('(ilii zojicrna in škodljiva, kakor na primer: zlatica, podlesi-k, homulica ali bradavičnik, mleček, loč in .«e nekterf ilruge. Ovco, kakor sitloli jirezve-
kavči, gredo rade za sol o, ki jim j)rav dobro tekne in jili varuje ninopih bolezni.
Ovca je malomarna, neumna in plaha žival. Žo njeno zoperno in prazno blejanje oznanuje neumnost in bedavost. V nobcnej stvari si ne zna pomagati; vsaka tudi najmanjša nenavadna stvar, postavim kak pok ali vrisk, plamen, ki nenadoma švigne pred čredo, pes, klere^a še niso videle — vse to jih leliko tako preplaši, da brez zavednosti same silijo v nevarnost. Ako kterej živali, to je gotovo našej domačcj ovci treba človeške pomočne roke in skrbnega očesa, brez človeka bi kmalo poginile vse. Zato pa tudi en sam pes leliko strahuje in vreduje po sto in še več ovac.
Ako se užge ovčja staja, ovce no bežo iz nje, le z največo silo jih je mogoče izvleči iz dima in plamena in ako le morejo, pobegnejo spet nazaj v ogenj. Rajše zgore vse do poslednje, nego da bi zbežale sljozi odprta vrata. V nevarnosti, da-si tudi je večkrat samo namišljena, stiskajo se časih tako, da se mnogo od njih zaduši-. Najbolj se boj<5 groma in bliska. Pri nevihtah se stiskajo in gnetó in z niknkorsuo silo jih. ni moči spraviti z nevarnega mesta v zavetje. Ako trešči v tak klobčič, obleži jako mnogo mrtvih. Za prvim ovnom, ki navadno vodi čredo, gredó Ble[)o. Kar stoii vodnik, to isto store za njim na istem mestu vse po redu. Ako vodnik na kacem mestu malo poskoči, jioskoči za njim vsaka ovea, kcdar pride na ono mesto. Ako se on prejilaši in brez glave lomasti dalje, peketajo zbegane vse za njim ne glede, kam jih vodi. Naj se vodnik prestrašen zapraši v vodo, pojdejo vso za njim, naj se vodnik prekucne v globok prepad, vse bodo poskakale za njim, da-si tudi bi mogle videti, da so vse mrtve obležale, ki so skočile pred njimi. Zarad te neumne in nesrečne trme v nekterih krajih pridadó ovčjoj čredi nekoliko koz, ki so v vsacem oziru pametnejše, da bi vodile topo-glave ovce. Na Kuskem, kjer se po južnih stejiah pase mnogo tisoč ovac, imajo pastirji zarad teh na-pečnih ovčjih lastno.<ti mmigo truda in veliko skrbi'. Pri nevilitl ali mečavi (ko mete s snegom) časih ka-
— S.^ _
liOi- besne ilrve na])rej v stejio, poskačeju v vodo, eclo v morje; časih pa spet stoji', kakor bi bile prirasle, na istem mestu, da jih zamote sneg in rajše na mestu zmrznejo, nego da bi šle zn pastirjem v zatišje. Tako jih časih en dan na tisoče pogine.
Potnik K o lil, ki je mnogo potoval po Buskem, oi)isujc tak dogodek, kakor ga je čul iz ust starega pastirja.
„Y očakovskej stepi — pripoveduje pastir — nas je paslo sedem, imeli smo do 1000 ovac in 150 koz. Jiilo je sušca meseca, gnali smo prvikrat onega leta. Vreme je bilo prijetno, paša _jc bila dobra in obilna, ker je trava že zelenela. Proti večeru začne deževati in mrzel veter jo jel pihati. Dež se kmalo spremeni v sneg, mraz je pritiskal vse Imjc in huje, obleka na nas je zmrznila in po solnčnem zahodu je brila burja, da nam je šlo do kosti. Nismo bili daleč od staj in od hiš, ])a smo skušali priti do njih. Med tem je veter ovce pognal, ter jih jc tiral zmerom dalje od staj in od hiš. Skušali smo, da bi obrnili kozle, ki so navadno vodili čredo ; ali kakor so sicer jarei neustrašeni in srčni, mrzlih viharjev se vendar boje.
Letali smo sem ter tje, tepli smo, gonili in podili nazaj, vpirali smo so proti viharju in proti čredi : toda ovce so jiritiskale in rinile najirnj in ves kloličič se jc vso noč lU'prenehoma valil zmerom dalje in dalje. Ko jc drugo jutro napočil dan, nismo Videli okoli sebe nič, nego povsod sneg in sneg in viharno puščavo i)red seboj in za seboj.
Vihar je tudi j)o dnevi divjal z isto močjo in čreda se jc še hitreje dalje pomikala, nego po noči. ko jo je gosta tema še m koliko ustavljala. Vdali snto bo osodi. Hitro smo drvili daljo, mi naprej, ovce so beketale in trapalo za nami; voli, ki so riam vozili živež, so copotali za nami, in zadej so tulili naši jisi. Ta (lan smo izgubili vse kozo, druga za drugo je onemogla in naš pot je bil zaznamovan z mrtvimi živalimi. Proti večeru je šlo utal«) zložneje, ker so ovce jele pešati nekaj od lakote, nekaj od truda. Toila tudi nam so upadale moči, dva od nas sta zbolela in
sta se z<ii-ila v kožuhu na vozu. Spet je nastopila noč, pa nikjer ni bilo videti niti vasi, niti "hiše. To noè se nam je še huje godilo, nego prcjšno in ker smo vedeli, da nns burja drvi proti morju, pričakovali smo vsak čas, da se bodemo z neumno živino vrod prekucnili v morje. Xa to zboli še tretji od nas. Ko sc je jelo daniti, zagledali smo na strani v snežonc-j megli nekoliko hiš. Bile so nam prav blizo, komaj 30 korakov od nas, ali bedasto žival nf bilo mogoče obrniti na ono stran, v eno mér so bežale pred burjo. Vihar nas je imel tako v oblasti, da celo mi, boreči se z ovcami, nismo mogli iti do hiš. Videli smo. kako se nam izgubljevajo hiše izpred oči in da-si tudi nam jc bila tako blizo pomoč, bili bi vendar izgubljeni, ko ljudje eami_ ne bi bili culi naših psov. Bili so nascl-niki, eden je spoznal našo nevarnost ter je hitro sklical druge. Njih petnajst nam je prišlo v pomoč, s čilimi močmi so se vrgli med ti-udne ovce ter so zvhikli nje, nas in bolnike do svojih pohištev. Izgubili smo na tem strašnem potu vso koze in nOO ovac. No še tukaj v zavetji jih jc mnogo poginilo, ker živali s))ii-zivše zatišje pri hišah in stogili, so se tako strašansko gnetlo in stiskale, kakor bi jim bil sam živ vrag za petami, in tako se jih je mnogo zadušilo. Mi smo hvalili Boga in dobre nuselnike, da so nas rešili gotove finrti ; ker četrt ure za gostoljubnimi hišami zija 2(! sežnjev globok prepad v morje."
Mnogo spretnejše in tudi srčnejše so ovce, ki se brez vsacega varstva, skoro na pol divje, pasejo po goratem "Walesu na Angleškem. Te ovce se ne držt' v velicih črodnh, tcmuč razkropd se v manjše trope no 12 do li) skn]iaj, kor jih skušnja uči, da se tako laglje branijo jiroti sovražnikom. Tudi človeku nc upajo, boju se da jim ne bi vzel ljube svobode. Zat() vodno stavijo stražo na kak skalnat greben, in kakor sc pokaže kaj sumnjivega, zabrlizgnc straža in vsa čreda pobegne v goro na najstrnujše kraje, kamor preganjavcc nc more za njimi. Valeška ovca se ne more zanašati na pastirjcvo obrambo, zató se branijo same. Oven in tudi ovca se postavi psu in
— no —
ga največkrat premaga. Pri takcj priliki se ovce zberó vse v en kup, v sredo med só vzcmó jagnjeta in ovce, ovni pa moško pričakujejo sovražnika in ko se njim je približal, ga srčno napadejo. Ako prej ne odnese pete, telebne najmočnejši oven va-nj in ga na zemljo pobije. Dogodi se celo, da se tak_ oven loti bika in da ga ])rcmnga. Bik namreč pobesi glavo, bo^ si, da zaničuje svojega majhnega protivnika, bodi si, da bi ga rad nabodel; oven se pa zaleti va-nj ter ga buti na čelo. Ta nepričakovani udarec bika tako pretrese in omami, da se navadno zgrudi na zemljo. Človek, ki ima vedno le naše okorne in bebaste ovce pred očmi, bi komaj veroval, da more svoboda in samoRtalnost to žival tako spi-emeniti.
Že v starodavnili časih si je človek iidomačil ovco ; no kakor pri vseh najimenitniših domačih živalih, tako tudi ovci ne vemo za rod. Nekteri mislijo, da je naša ovca udomačeni zarod neke ovcc, ki še sedaj živi divja na otooih Korzika in Sardinija ; drugi spet menijo, da izvira od azijske divje ovce, Argali zvane, drugi pa spet trdijo, da so divji prededi našej ovci že (lavno odmrli in da ta vrsta živi sedaj samo_ v do-mačili ovcah. Kakor od drugih domačih živali, imamo tudi od ovco jako mnogo plemen ali pasem, ki se po številu, velikosti in zvyanji rogov, po dolgosti in ten-ko.sti volne in na])osleu po repu jako spreminjajo.
No ju-edno govorimo o imenitniših pasminah, ozrimo se malo na divje ovce.
Muflon ali mufla se imenuje divja sardinska in korzikanska ovca, ki živi v čredah, po 5U—1(X) repov skup, na ondotnih strmih in visokih gorah. Muflon j« zatrepanega krepkega trupla, velicih, do 12 funtov težkih zavitih rogov in so-scbno kratkega repa, kakor.?nega imajo sploh vse divje vrste. Dlaka je gladka in kratka, po zimi pa kodrasta in volnata, po hrbtu je rjava, sicer pa belkasta. Samo oven nosi roge in najmočnejši med njimi vodi čred«). Ti ovni se časih strašno trkiijo med seboj in pri tej priliki se večkrat kteri zvrne čez skalovje. Muflon je jako plašen, najmnnjša reč ga poplaši, da kakor bliiik, leti ])0
strmih pečinah in čez meline. Muflonov je vedno manj in manj, ker jih preveč zalezujejo in streljajo; časih pravijo, da so jih v enem velikem lovu pò 4000 in se več postrelili ; sedaj je pa dober lov, ako jih dob(5 kacih 20.
Mladega muflona je jako lehko krotiti, kmalo se udomači in na človeka privadi, da gre za njim, kakor pes; sicer pa ostane živahen in skočen, kakor divji. Po hiši sta^e vse kote in vse prevrne. Kar se pa tiče drugih umnih zmožnosti, ni skoro nič bolj i od naše domače ovce. — Mufla ima navadno po dva jagnjeta, ki precej po rmstvu gresta za materjo in že v nekoliko dneh delata tako predi-znc skoke, kakor stan.
Po samotnih planinah v srednjej Aziji, tje do Kitaja in celo v mrzlej Sibiriji živi velikan med divjimi ovcami, ar g ali imenovan. Oven je 6'/a črevljev dolg in 4 črevlje visok, velik je tedaj, kakur enoletni junec. Težek je blizo tri cente in sami rogovi vagajo 30—50 funtov. Sivkasto-rjava gonija dlaka je dolga in stremenasta, spodaj ima pa gosto in meliko kratko volno. Ovce so manjše in imajo tanje, skoro ravne rogove. Najmočnejši oven vodi po 10—12 repov in kakor drugi ovni, se tudi argali trkajo, da iskre švigajo. Po letu 6c pasejo po dolinah, po zimi pa mulijo mah in lišaj po skalovji. Znlezti ga je jako težko, ker izvrstno čuje, vidi in voha in je zraven jako plašen. Ako spazi kaj sumnjivcga, hitro zgine po skalovji, skače čez globoke prepade in spleza po najvcčih strminah, kjer človek ne bi vedel kam no^e zastaviti. Lov je torej jako težaven in trud se nc dì izplačal.
plašni argii
da ne spazi lovca, ki se mu je približal od dru^e strani. Tudi jim nastavljajo zadrge na pote, po kterih navadno hodijo. Argalijeva pečenka jo eoscbno tečna in slastna, iz njegove kože si delajo ljudje; odtjo obleko, iz rogov pa izdelujejo ku])ice, žlice in drugo orodje.
V sovcrnej Afriki živi grivata divjaovca, ki je sicer manjša od argalija ali v drugih lastnostih se ž njim vjema. V glavo je bolj kozi nego ovci podobna , najbolje jo pa od vseh drujjih loči dolga griva^ ki jo nosi pod vratom tje do prsi.	'
Tudi severna Amerika ima v zapadnih goratih in pustih krajih divjo ovco, debelo rog zvano, nf nič manjša od argalijrt. Debclorog nima >plile, -temuč gladko kozjo dlako, sicer jo pa plašen, uren in spreten v skakanji in plezanji, kakor argaj^:
Med domačimi pasmami, kterih ne bodcjp'ó popisovali vseh, je najimenitniša : merinovka, kije že od nekdaj udomačena na Španskem in Portugalskem, kamor so jo bržčas naselili iz severne Afrike. Merinovka je srednje velikosti, zatrepanega in polnega trupla, debele glave, zbočenega nosa in dolgega repa. Oven nosi močne, najprej navzdol in naprej, potem spet venkfy in nazaj zavite roge. Noge iiiia nizke ali močne in debel vrat z ohla])no kožo. Merinovka hna med vsemi ovcami najtanjšo in najmečo, rumenkasto in .kodrasto volno.
Na Španskem imajo te ovce neizmerno velike jiašnike in v prejSnih časih — Se pred .'jO leti so uneli kralj in nekteri jjrvi velikaši velike pravice za-i-ad paše. Tak velikaš jc imel večkrat po 80.000 ovac, ki so hodile od jiašnika do ])aSnika. Njihovi pastirji PO imeli pravico goniti svojo črede po kmetovskej zemlji, tudi čez naj )o]j obdelane njive so smeli narediti JlO korakov široko cesto in na potu so smeli jiasti na vsaceni občinskem pašniku. Sedaj je to, se ve da, drugače.
1'ozneje so merinovkc z velikim jiridom zaplodili tudi po drugih deželah, kjer se ])rav dobro obnašajo. Naša prosta ovca, ki ima dosti dobro meso ali slabejšo volno, dd se po nierinovkah tako v plemenu zboljS.nti, da je skoro po])olnoma jxidohna merinovki. Merinovkc in sploh ovce, ktcre ljudje drže z1)og v(»lnc, se ne mol-zejo, ker bi jio tem volna trpela.
Vlaška ovca ima ravne, po koncu stoječe in kakor vretence usnkane rogove. Volna je dolga, ali
— na —
proba, iz de se tké najgrubejše sukiio. Na Ui-žkeiu, Vlaškem, Ogerskcm, posebno pa na Turskcui ilrzé največ to ovco, ker je mesnata, iu Turki najrajšejcilo bravetino.
Od tujih udomaceuili ovac omenimo na kratko tolstoguzo in tolstorepo ovco.
Tolstoguza ima prav kratek rep, in na vt^akcj strani veliko tolsto gručo, da je ovca videti, kakur bi imela zadej dve blazini privezane. Te dve grui-i ste do 30 funtov težki. Ta ovca živi v srednjej Aziji in sedaj tudi v Afriki, nima volne, nego samo dlako. Mongolska tolstogiiza je velika, kakor osel.
Tolstorepka v prednjej Aziji in scvernej Afriki ima dolg reji, v ktercm se nabere toliku tolsče, da je 20—30 funtov težek iu da ga ovca komaj za seboj vleče. Da si ovca ne poškoduje repa na paši j)«! ostrem kamcnji, privežejo jej pod rep majhna kulca, kamor položijo rej), da ga ovca vozi za seboj.
(S. Kozu.
Kar se tiče telesnih lastno.sti, jc koza z oven v najbližem rodu. Močne in ne previsoke nogo nosijo zatrcpano trujdo s kratkim zafrknjeniui repkom. ISa debelem vratu je nasajena suha glava z tloigimi špi-častimi ušesi. Jirada, ki jej visi od dolnje čeljusti, delajo nekako častitljivo, toda iz živili oči jej pa gleda .iegavost, porednost. in nagajivost. 01)a, samec in samica, imata na glavi roge, ki posebno njemu kaj lejMi pristujejo. liogovi so srpasto nazaj zaviti, od strani stisiij(.-ni in robati, spredaj ]»a ])očez grčasti ali grbasti. Nahajajo se ]ia tudi brezrogi ali mulasti kozli in koze, ki ]ja ne ntisijo glave tako moško in mogočno, kakor rogati. l'arkeljci na nogah imajo na okoli ostre ro-1)ove in zato znajo koze lako dobro plezati in skakati po pečevji. Koza ima po vrhu dolgo, grol)o in kocasto, pod njo pa krajšo in mečo vohiusto dlako.
Kakor je j)a sicer koza v truj)lu jiodobua ovci, toliko bolje se ud nje razlikuje ])o umnih zmožnostih.
Kozn je nemirna, radovedna, nagajiva, malopridna in zraven pa tudi srčna žival. Že nekoliko tednov star kozlič ne ve, kaj bi počel od srboritosti. Ne samo da ])o trati dela čudne in smešne skoke, nego ga nekaj zmerom vleče na višave. Ni je kamnate groblje, niti drvene skladnice, kamor se spak ne bi skobacal. Ne neha , da se postavi na kako skalo, na zid, na streho ali vrh stopnic in od onod, svoje umetnosti vesel, gleda pod sé in v največih višavah brez .«trillili hodi okoli, ker ne pozna omotice.
17. K..zn.
Koza je jiiko krotka žival ter je rada v družbi fs človekom, ri'j<o noiro kiika druga domača žival, razi-n psa se vu ila. l'o gondi, kj^ r .si' po letu paso koze, iiridriižijti so kaj rado [lotiiiku iu ga časili več ur daleč sjiri inljiijo. Akt» jim kaj d:i, jiostavim .«uli ali pa tudi fnhaka, ga drugikrat <id daloč s|Kiznajo, lotu skup in iiii'kolajo beračijo za ujliii. No pri vsem tom jo koza prcvržiia in uiiiliasta. Daiios tc spromlja
povsod, kamor koli greš, povsod ti jc za petami; jutri te pa šc pogledala ne bude, ako jo tudi kliccš, nc zmeni sc za tc.
Le glej jo, kako objestno sc obnaša na paši. Sedaj gre nekoliko korakov dalje, sedaj spet postoji, skoči malo v stran, odgrize kako brst, zadovoljna jo-kima z brado, zamekeče, spne se ob grmu in jc nekoliko časa, potem gre spet malo dalje, postoji pri detelji, odmuli nekoliko stebelc pa jo spet pusti in sc loti ka-ccga ničevega dracja, no hipoma je sj)et pri detelji, sedaj veselo skače, sedaj spet se drži žalostno. Vsak čas jej šine nekaj druzega v glavo, zatorej jc koza res živa podoba vihravosti in razuzdanosti.
Koza bode rajšc skočila čez seč, nego da bi iskala vrat; po potu ne pojdc rada, rajšc kolovrati po stran-potih, kraj vtrte »teze rajšc praska po grdih strminah. Zraven jc jako zvedava in radovedna, vse bi rada videla, povsod bi bila rada zraven. Zato se koze na paši nc drže skup, kak(u' ovc(ì; vsaka gre .svojo pot in zato ima kožar ž njimi veliko preglavico. Kozajc mirna le tedaj, kedar preživlja.
Kozel jc bolj resen in se drži bolj moško in pristojno, nego koza, le brada in šegavo oko ga dela smešnega. Kozli se med seboj radi trkajo iii večkrat imajo strašanske poboje, iu ne le kozli med seboj, ampak tudi koze, in šc celò nudaste sc trkajo z rogatimi pa tudi z mulastimi. To trkanje nima nc konca ne kraja posebno onda, kedar jc med čredo prišlo nekaj novincev. Pokanje in treskanjc rogov se daleč razlega in človek bi mislil, da si morajo črejiinc razbiti ali da jih vsaj morajo omotiti ti silni udarci. Ali kozlu ni nič! Ko sc v resnici sjirimejo, nc bi-jejo se samo z rogmi na roge, ampak kamor koli more i)uti jtrotivnika, bodi si v trebuh, bodi si na gobcc in nejenjiijo z lepa, da-si tudi jim večkrat iz čela kri eiirkoniii lije. Kozla, ki se hočeta trkati, gresta malo ritensko, potem so zah^tita I;i ko sta blizo, spneta so iia zadnje noge, nagneta glave in v tem hipu, ko so •«luistita doli, vjameta sc z rogmi.
— !m; —
Ko»li sc ne bijeju siiino med seboj, teniuc se postavljajo tudi druf^iin živiilim in culo človeku. Po-s,cbno so stari kozE časih prav poredni in hudobni. Človeka zna iznenada bufiti od zadoj in tako naj-inočnejega človeka lehko na tla podere. Tschudi pripoveduje, da je ])upotni Anfjlež na .švicarskej ])lanini Ui-inisel sedel na kladi z bukvami v rokah. Med bi-anjeni mu jiride sjjanec in Anj^Iež začne kimati z j^lavo. Blizo njega se pase kozel in pride radoveden bliže. Ko spazi to kimanje, misli si, da <rti Au<rlež kliče na korajžo in bradač si ne premišlja dolgo. Postavi se, kakor ima navado pri takih prilikah, premeri pid.-äfor ter se tako silno zaleti v nesrečnega Angleža, da s(! jirckuene čez klado in dolgopete noge kvisko pomoli. Anglež je klel na vse krijilje, kozel jia, kakor bi so čudil voljnosti angle.ške butiee, stopi z eno nogo na klado ter se radovedno ozira na kričečega in brcajo-čega .Vngleža.
Ivako srčna je k(»za , vidi se iz tega chjgodka. Urne je imel krotkega štirletnega leva. Necega dne je liil ta lev s svojim gospodom na dvorišči, ko so ravno prignali čredo novo ku|iljcnih koz. Ko koze leva zagledajo irestnJijo s«; tako, da se razbegnejo vse razen ene. Kna ostane, leva sr|)o giuda in z nogo cepeta. Potem stopi nekoliko korakov nazaj, zaleti se v leva ter ga z rognii tako buti na čelo, da je bil lev omamljen, in Se jiredno se j»rav zave, poči ga koza v ilrugo. Lev se je zbal rogate protivnice in se je skril za svojega gospodarja.
Koza jiii m' samo trkava in srčna, ampak, tudi spri'tna in bistroumna žival in se nauči vsakoršnili umeinij. Med ostalimi mojstrijami se nauči poznavati črke in sestavljati besede. Neki jiastir v Klad-skem je na paši svoje kozle in koze tako izuril, da so se vedli, kakor vojaki in so se med seboj tudi po vojaško bojevali. Ko jih je do dobrega izučil, .šel
je s temi umnimi bradači po svetu, ter jih je radoglcd-nim ljudem kazal /a denar. Prišel je tuili na Dunaj
............ '''rane je dal tem rogatin» umetnikom na]»ra-
vojaŠKo obh'ko.
i-m
in eesar Krane viti razno
— !f7 —
Kozla tudi lehko privadijo, da sc da vprcgati pred majhna otroška kolea in z veseljem vozi dečke, ako lepo ravnajo ž njim; kakor ga pa preveč dražijo in po nepotrebnem nmčijo, se jim ustavlja in sc ne gane z mesta. Po večih mestih, sosebno v Parizu, človek pogosto na sprehajališčih vidi zaprežcne kozle.
Toda ne samo izučene, temveč tudi navadne koze pokazujejo dosti razumnosti. Brehm pravi, da je njegova mati imela več k«iz, in tu se je večkrat pri-inerìlo, da jih nemarne dekle niso dosti nakrmile. No gospa je to koj izvedela, še v hlev jej ni bilo treba hoditi. Samo pri oknu je vprašala, ali je vse v redu. Ko so koze zaslišale njene bosede, začele so žalostno meketati, ako se jim je kaka kri\-ica goilila, sicer so bile pa tiho. Vprav tako so se tudi obnašalo, ako jih je kdo ])o kri-vičnem udaril. Ako so se prikradle "na vrt in jih je kdo z bičem prepodil z gredic aH od drevja, m nobena beknila: ako se je ]ia dekla v hlevu ktere dotaknila, drla seje na vso grio, kakor bi jo kdo živo na meh odiral.
Koza je stvarjena za goro : posebno rada so paso na prisojnih rebrih, po inclinali ui ])očiuah, kjer mod razsedenim skalovjem jioganja kak grmič ali kata druga sočna bilka. Kamor nobona druga, domača žival no more. ondi (ma veselo poskakuje in ])leza po ozkih robovih in ostrih grebonili. Bolj ko je razpokano in raztrgano skalovje, bolj ko je divji kraj, toliko boljo jej ugaja. Tukaj se bolje počuti, "nego v staji privezana pri polnih jaslih. Sulii kraji so jej bolj ugodni, nogo mokrotni in tudi dolga moča ob de/cvji jej no dc dobro. Nevihto in bliska so pa ne boji' tako, kakor ovca.
Kozo rede največ siromaki, ki ali nimajo s čim kiijiiti kako drugo žival, ali pa nimajo pašo za njo. Pri nas vidimo največ kt')z po onih ubozih in žalostnih krajih, kjer so nepremišljeni ljudje posekali hladno gozde, tor nam tako lojio in rodovitno krajo spremenili v kamenito jmščavo. To jo sjihili na Krasu, posebno pa v Primorji, v gornjoj granici in v Dalmaciji. Našo cesarstvo ima jiolWrugi milijon kóz in Ilinii.i;» iivnii.	7
DHlmacija sama redi skoro tretjino tega števila. IVInogo koz ima tudi Grška, kjer razen drobnice skoro ni videti druge domače živali. Po golem sivem Velebitu, ki loči Like od Dalmacije, človek ne vidi druge živali, npgo koze in ovce, nekaj lictóli, nekaj dalmsitin-skih. človek si no more lehko misliti bornéjega božjega stvora, kakor je lički kožar. Oguljena in z vsakor-šnimi zaplatami obložena obleka mu le za silo pokriva telesno ffoloto ; bos, žejen in lačen po ves božji dan lazi in stika po jjekočem kamenji za nagajivo čredo_. Zvečer pride truden domu, to je: v čudno kočo, ki je večkrat bolj podobna medvedjemu brlogu, ne^o ljudskemu stanu; tu si skuha nekaj koruzme moke na vodi in jo povžije nezabeljeno in večkrat tudi nesoljeno. Ako ima kako skoijo starega, okamnelet^a «ira in košček sirkovega kruha, je revež vesel. Tako preživi kožar dan za dnevom od prve pomladi do l>ozne jeseni, sedaj na pol pečen od žarcčega solnca, Bcdaj spet premrt in otiimjen od mrzle burje. Po ves tcuen in še dalj ne vidi človeškega lica niti ne čuje govorice iz človeških ust, le vaacin štimajst dni mu prinese nekdo od doma novega živeža.
Na liuskem in tudi na Španskem imajo ovčaiji pri svojih čredah navadno nekoliko kóz, ki vodijo neumne ovce. No te koze, da-si tudi so pastirjem potrebne in koristne, jim vendar delajo veliko preglavico. „Verujte mi gospod!" — tako je anualuški jiastir na .Sieri Nevadi tožil potujočemu Brehmu IZ kože bi skočil časih, tako se momm jeziti na svoji dve kozi. Nikoli ne bodete storile tega, kar bi jaz rad, temveč vprav nasprotno — no kaj čem, moram delati po njunej volji. Danes me ni liila volja pasti tukaj, ali moji kozi ste po vsej,sili hoteli ostati tu in moral sem jima pustiti voljo. Se celo moj pes pri njima niÀ ne opravi. Ako bi ga na nje naščuval, pokončali bi mi vso čredo. Na! le poglejte, kaj delate!" S temi Ixisedami mi pokaže poredni kozi, ki ste ravno kar splezali na strm skalnat, greben in, ])rijazno me-ketaje, ste vabili ovce k sebi v nevarno višavo. Pastir pošlje psa, du bi ju prepodil in spravil doli. No to
ni šlo tako lehko! Kozi ste se umnknili na najviše sleme^ in pes se je zastonj trudil priplezati do njih. Zvesti služabnik je vsak pot zdrsnil po ;;ladkej skali, no to fra še bolj pripali in res skobacal je vse više in ydse. Kozi ste smrkale, pes je lajal jezno in že je mislil, da ima v pesteh objestne hudobnice — no v epretnem skoku preskočite psa in dve minuti pozneje ste bile že spet na dmgej špici in ista komedija se je 2 nova pričela. Ovce so se med tem izgubile po skalovji in so kakor obnorele letale po naj-ožih robovih, da je pastirja in tudi mene jelo skrbeti. V strahu skliče psa k sebi in kozam je bilo to po všeči. Koj so se spet ovcam stavile za vodnice in čez dobre pol ure ste vse ovce srečno izpeljale iz skalo^'a.
V srednjej Afriki se paso koze ves dan brez varha, le zvečer jih zapró v tmjevo ograjo , da so vame pred Itrvoločnimi zvermi. „Sredi prvotnega gozda — se glasi spet Brehm — potnik pogosto srečava velike kozje črede in človek se mora čuditi, kako spretno znajo te živali prav po drevji plezati. Tudi sredi stepe te nenadoma obsujejo te vesele živali in beračijo okoli tebe. Blizo tod bodeš tudi naletel na kak raztrgan šator, v ktei-em staiiujeta po dva razcapana, na soliicu ogorela Araba, ki nimata nika-koršne naprave niti druzega orodja, nego vodni meh, žitno vrečo, dva kamena, s kterima tar(!ta žito in ilovnato pločo, na kterej pražita močnato jed.
l o noči je kaj živo in glasno v takej ograji. Malo je živali, ki bi tako malo spale in ki bi bile po noči tako nemirne, kakor so koze. Nekoliko je vedno budnih in te se pode, trkajo in spenjajo v naj-večej temi. No ako se kaka zver, zlasti lev, pril^ža takej ograji, popade koze velik strah in nemir. Človeku se zdi, da se ob takej priliki vsaka koza glasi z desetimi raznimi glasovi, toda ne mekečejo, temveč grdo blejajo in stoči-jo. Ako sedaj skozi ograjo celò ugleuajo svetle zverinje oči, to je njih strah brez konca in kraja. Kakor besno dirjajo v ograji gori in doli, tclebajn v ograjo in se vse zbegane na njo spen-
7»
io. Ali nomade uèi sku.snja, da lev le v največej koti pograbi kozo, dočiin jc govedom zmerom nevaren. Kozam je leopard največi sovražnik."
Koza jé vsakoršno zelenjavo; travo, zelišča, listje; vendar se nturajše spenja ob grmih in nizkih drevesih, ter objeda popke in mladike in smuče brstovje. Zato koz m' pasti po gozdih. Iger je mladovje in zato so kozo v novejšem času opustili v mnogih krajih. Tudi je resnično, da je koza mnogo kriva, da se po Krasu, po Dalmaciji, po Grškem m po drugih krče-vinali ne more gora obrasti z novim gozdom. Ena sama koza v enem letu dva orala mladovja dene v nič.
Koza jé pa tudi mnoge strupene rastline, ktere oveam in drugim živalim škodujejo, na primer : mleček, volčin, la-vavi mlečnik, mišjek, pesji peteršilj, celò tobak, ki je prav strup mnogim živalim, gre oblizni kozi v slast. Tisa in preobjeda pa tudi njej škodite.
Koza jo mrtva na sol. S soljo jo človek spravi, kamor koli hoče , in zato kožar na planinah vsalc teden vsaj_ enkrat potrese .«vmim kozam nekoliko soli na sta-novit kamen. Brez soli bi pastiiju. bilo nemogoče te lehkoumne živali držati skup. Na Svajcarskem kozjej čredi ne dado zmerom ])astirja, večkirat jo ])repustd samej sebi. No to se vé, da sè to more zgoditi samo v kiu:em pustem kraji, kjer koze ne morejo škode delati. A da se koze ne izgube, nese jim nekdo vsaj enkrat na teden nekoliko soH k odločencj skali in vse koze se v tem času zberó pri tej skali in težko čakajo zaželene slaščice.
Koza skozi ])omladi eno ali tudi dva. rc-dko kedaj več mladih, ki so koj jako okretni, in že drugi dan tekajo in skačejo okoli, in za nekoliko dni gredi» povsod za materjo. Mladi kozliči so mile, ]irijetne, mir-kaste in kratkočasne živalce, ki med seboj radi salo vganjajo, se igrajo, skačejo in kviško lazijo. V drugem mesecu niu že začno rožički poganjati, a konec prvega leta že doraste in gre po nlemVnu. Kakor oven. živi tudi koza kaiMh dvanajst let.
Koza je prav zato, ker prizadeva svojim jjo-spodarjem majhne stroške, jako koristna žival. Kakor ud oTce, rabi se tudi od koze vse. Meso mladih koz-ličev in tudi mlajših koz je prav dobra in tečna jed; od starega kozla je meso trdo in žilavo ter ima oni zoperni duh, ki je lasten sploh vsem kozam, sosebno pa kozlom. Koza da mnogo mleka, ki nekoliko tudi dišf po kozjem, ali sicer je prav zdravo in tečno in človek so lehko na-iy privadi. Po.sebno se priporoča otrokom in v bolezni oslabelim Ijudc-m. Kozje maslo hudo diši, zatorej se navadno tudi ne dela ; toliko bolji je pa kozji sir. Kozletina ali kozlova koža je jako močna in čvrsta; zato jo pri nas radi strojijo za irhaste Idače, tudi se iz nje delajo mehovi, rokavice in druge enake stvari. Na Jutrovem delajo iz kozjih kož sosebno imenitno usnje, saiijan in kordovaii imenovano. Kozja koža na meh odrta rabi na Grškem mesto vinske, in v Afriki mesto vodne posode. Tudi loj, dlaka, rogovi in čreva se porabijo.
Koza je že od nekdaj domača žival in sodaj razprostranjena po vsej z(Miilji v jako niiiogili pasmah, ki se sosebno v rog«)vih, ušesih, ])otcm v dolgosti in tenkosti dlako razločujejo. Evropejci pri dohodu v ^Vmeriko ondi niso našli koze, pozneje so jo pa tudi ondukaj povsod vpeljali in ravno tako v Avstralijo v novejšem času.
Naj omenimo tukaj nektere sosebnt» imenitne pasme.
Na prvem mestu naj stoji angorska koza. An-gorka je lojia velika žival na stran obrnjenih zavitih rogov, ktcn-o nosita oba, samec in samica, samo da so samičini manjši in za ušesi doli zaviti ; tudi sta oba bradata, ^o najimeiiitniše na tej kozi je nenavadno lepa dlaka. JJliika je dolga in tenka, mehka in svetla kakor svila, največ bela i malo kodrasta.
Angorka je doljila ime od mesta Angora vnia-Icj Aziji, kjer imajo največ in iiajlepših koz. Celo leto se paso zunaj, le po zimi, ko nimajo več paše, zapró jih v staje. Po lotu jih večkrat però, ila ostane tllaka lepa In čista. Aprila mes«''-« jih strižejo. Naj-
lepšo dlako imajo koze v pi-vcm letu, pozneje je vsako leto slabcjša in v šestem letu jih zakoljcjo, ker dlaka starejše koze nima več cene. Samo mesto Angora pridela na leto do dva milijona funtov dlake, ki je vredna blizo 2 milijona golainarjov. Največ volne gre na Angleško.
Ni še dolgo — kaeih 100 let — da je ta koza znana v Evropi, in ljudje so koj poskušali, ali se ne bi tudi pri nas udomačila. Pos^šsili so na Špaujol-skem in Franconkem, no prve skušnje niso posebno dobro kazale. Leta 1830 je z nova španjolsKi kralj Ferdinand VIL kupil sto angorskih koz, ki so so v svojej novej domačiji hitro udomačile in tudi jako zaplodile. Zadnja leta so se tudi na Francoskem spet jeli bolj pečati s to kozo in gospodarji se hvalijo, da so dobro obnaša. Toliko je gotovo, da daje več dobička, nego ovca. Po vestnih računih daje ena koza deset goldinarjev srebra čistega dobička na Francoskem, kjer jih skoz v.sc leto drže v stajah. Krmijo jih s senom, p slamo in z otrnbmi, ker jej bolje tekne suha nego zelena in sočna krma. Piti morajo čisto vodo, pj\, časili sc jim mora dati malo soli.
Na Špan-ukem in sploh v krajih, kjer je dosti suhih pašnikov, bi dobiček moral biti še veči. Niti vročina, niti mraz jim ne škoduje. In po striži .so jako čutljive, lehko se prehladu in pocrkajo. Nc mara, da bi tudi' naš Krns bil i)riličcn kraj za njo.
Nič manjšo, jiko ne še večo korist daje kaš-mirnka koza. Ze v starih časih so sc dobivale iz Azije — zlasti iz Perzije in Tibeta — izvrstne tenke, mehke in tople tkanine, posebno ogrinjala gli šali, no ni se vedelo, ktera žival dajo to volno. Se le pred dve sto leti smo v Evropi zvedeli za to kozo.
Kašmirka je srednje velikosti, ima dolga viseča ušesa in velike vsukane, nazaj stoječe rogove. Kazen glave ima po vsem životu —tudi j)0 nogah — dolgo, stromenu.sto dlako, iz ktere si^ tko navadno tkanine, ali pod nj») j(! ona krajša volnasta, iz ktere se izdelujejo n:ijl(;|^iši šali. Kašmirka je največ bela, nahajajo se jia tudi rumenkaste, rjavkaste i celi» «'rne koze.
Ta koza je doma v Tibetu in prebiva po letu in po zimi na gorah. Kozli dajo več volne nego koze, ali kozja je tensa in lepša. Po zimi jim naraste volna, pomladi pa izpada. Jsajveco vrednost ima čista bela volna, ki jo svili podobna ; no ena žival take volne ne dd navadno več ne^o šest do osem lotov.
V prejšnih časih je v samem mestu Kašmiru živelo do 40.000 tkalcev, ali sedaj gre to tkalstvo rakovo pot. Ku^jčijo z volno in z izdelano rubo ovirajo sedaj velika izvoznina in druge mnoge davščine. Nekdaj so kašmirski šali imeli neizrečeno veliko ceno, no sedaj jih izdelujejo tudi v Evropi, in zato jim je cena padla. Ali vendar se pravi kašmirski šal še sedaj v Kašmiru ceni na 600 do 700 goldinarjev našega denarja, ali pri nas mu cena že skoči na 1000 goldi-naijev in še čez. Pravi šal se mora dati skoz prsten potegniti, ali potem ima pa tudi strašansko veliko ceno.
Francozi so si prvi zmislili udomačiti to izvrstno kozo. Kupili so 1300 koz, ali na morji jih jc mnogo poginilo_ in le blizo 400 jih jc živili prišlo na francosko, in še te so bile tako slabe, da so mislili, da bode vseh konec. Pozneje so si vendar opoiiiojrlc in sedaj se prav dobro obnašajo, kajti na samem Francoskem dajo že sedaj osem milijonov goldinarjev dobička. Kašmirka ni izbirčna, z vsem jo zadovoljna, samo po zimi mora biti na toplem, po letu je pa rada zunaj. Tudi s to kozo bi bilo vredno, da bi kdo pri nas poskušal, brž ko nc bi skušnja obveljala in reja bi se dobro izplačala.
__ V Aziji — ])oscbno v Palestini in dalje do Tar-tarije — imajo še eno domačo kozo, ki je znana pod imenom mambcrska koza. Od drugih kož se razlikuje no nenavadno dolgih in mahadravih ušesih, ki so dvakrat daljša od glave in jej vise čez vrat. Obn nosita brado in rogove, samec večc in bolj zavite. Dlake je goste, dolge in svetle. Tartari jej odrežtjjo ušesa,, da jej na paši niso na potu.
Ze na starih egiptovskih s])omiiikih se vidi podoba neke egiptovske doniiiče kozo, kterej so pravi tebajska koza, od nekdanjega slavnega mesta The-
ben v gornjem Egiptu. Tebajka je v nečem kozi, v necein pa ovci podobna. Manjša je od nnše koze, toda je na viših no|;ah in ima kratko ijavkasto dlako. (,'udne je "lave, nos je namreč j^rbasto zbočen, gobec je pa na kraji kakor izdolben in gornja ustnica je zavihnjena, torej se vidijo prcdni zobje v dolnjd čeljusti. Ušesa so dol^a kakor glava in mahadrava. Urade nema ne on niti ona in navadno sta tudi brez rogov, ali pa so prav majhni in ki-nnsti.
Ako nas kdo vpraša, od ktere divje koze izvira naša domača, ne vemo mu dati «gotovega odgovora. Godi se nam, kakor sploh pri najimenitniših in naj-koristniših domačih živalih — ne vemo jim imenovat! njihovih divjih prededov. Največ se misli učenjakov glede koze strinjajo v tem, da bi našej kozi bczoarskii koza utegnila biti zarodnica. Druge kozo, kakor na primer: tcbajska in mamberska bodo bržčas izvirale od kake druge divje vrste, ker si ni lr>hko misliti, da bi tako različne živali imele iste prededo.
Hczoarka živi še dan danes divja po vseh gorah znpadne in srednje Azije, postavim: na Kavkazu, na Tuuru, na jermenskih in pcrzijunskih gorah in tudi nii otoku iCiindija. Najrajše prebiva po najviših slemenih, blizo večnega .-sni'ga in leda. Star izkušen kozel vodi navadno kucih deset do dvanajst repov.
n e z o a r k a je veča od naše domače koze, dolgo truplo z robatim hrl)tiščeni nosijo precej visoke noge. Kozel ima dolge in močne rogo, ki se mu na čelu skoro stikajo, potem gredi'i narazen ter so lepo nazaj vkrivljeni. Od oliéh strani so stisnjeni in počez grba-ati ; starši ko je kozel, več ima teh počeznih grb. Kt)za ima slabcjše rogove, no linidata sta oba. Dlaka ji! sivkasto rjava, j)o trebuhu jasni-jša in po vsi-m hrbtu not do kratkega priJrknjenega repka ima črno progo.
IJezoarka ima vse lastnosti naše koze. lìistro vidi, toiiko čujc iu sosebno ilobro voha, tudi v daljavo. ]'lašnii je in neznansko urna in skočna. Pomladi ima dva mlada, ki koj gresta za materjo in za njo praskata po najnevarniših krajih. Ijeti kozliči še hitro
udomačijo in privadijo òlovcku, zlnsti nko so v druščini z (u'ugimi domačimi koznmi.
ficzoarkc ljudje jako preganjajo in zalezujejo in to največ zarad bezoara. Eezoar se imenuje okrogel zelenkasto rjav kamen, ki se najde v bezoarkinem želodcu. Ta kamen časih ni veci od leče, časih se pa najde tudi kakor pest debela krogla. Enake krogle m kameni sc nahajajo dostikrat tudi v žclodcu drugih preživačev in celò v opicah.
Bezoaru pripisujejo babjeverni in vražni azijan-ski narodu posebno čudne zdravilne moči, zlasti mislijo, da ta kamen vzame moč vsakorSnemu strupu. Zato ga še sedaj jako dra^o plačujejo. Pravi bczoar iz bezoarkc se ceni po velikosti na 3000—10.000 i)i-jastrov, to je prav toliko naših srebernih grošcv. Zarad te velike cene si kralji in glavarji prilastujcjo pravico, da le oni .«ami smejn bczoarc prodavati.
7. Govedo.
Kazen ovce, koze, osla in velbloda si jo človek že v starodavnih čusili ukrotil tudi goved«. V svetem pismu beremo, da so naši prvi očaki bili mirni pastirji, njihovo bofjastvo so bile velike črede goved, ovtie, oslov in koz. In še dan današnji merijo no-madje v nekih azijanskih in afrikanskih deželali svoj imctek i)o številu goved.
Govedo jc v zgodovini človeške omike in nravnosti najinienitniša žival, kajti še le jiotem, ko si je človek udomačil govedo, mcj^cl je mittliti na poljedelstvo, ki je, kakor smo videli v vvodu, prva stopinja omike. Sedaj je govedo razjirostranjeno jio vsej zemlji, razen najmr/.lcjšili krajev in vsi narodi so ga imeli in ga imajo se sedaj v posclniem čislu. Gt)vedo jc vsem narodom in spoznuvavc(!m vseh ver—čista žival. Stari Egipčani so častili svojega IJoga Apisa v bikovej ])odobi, svojo boginjo Jzis so maiali s kravjimi rogovi na glavi in obema so na žrtvenike vole po-
kladali. V starej Libiji niso pobijali in jedli goved, eamo kravje mleko so pili. V staroindijskih pravljicah
•«I
neki vol čuva ena od dvojih nebeških vnit in tudi aedajniin liraminoni v Indiji se zdi jrroh udariti kravo in 8 Mnrtjo bi kaznovali vsaccfja, ki bi kravo ubil. Pridevka „liik" ali „vol" j)ri na.s res nikdo ni vesel, toda v Sudanu nikakor ni razžaljivo, ako sc komu voli : bik aH vol. .Sudancu je to še ccló velika čast in jako imenitno t^c nui zdi, ako mu sosedje zdenejo to ime.
Po zi-asti in sploh po telesnih lastnostih sc govedo ne more lepa žival imenovati. Glava jo sicer daljša nego širja, ali vendar nekako štirioglata; celo je plošnato, oči so sicer velike, ali pravega ognja nimajo; malomarno in topo gleda žival pred sé in ta srpi pogled jo dela neumno. Govedo je sirocega golega in mokrega gobca in ima tudi široko od]irtc nosnice. Rogovi so okrogli, gladki in votli ter so ven-kaj ali pa n^irej vkrivljeni. Ušesa so precej velika in ohlapna. Truplo jc debelo, težko in zatrcpano, soscbno prednji del, in človeku se zdi, kakor bi bila vsa moé zedinjena v prsih, plečih, v tilniku in v kratkem vratu, pod kterim mu visi ohlapna mahadrava koža — podvratnik imenovana.
Zadnji del je videti skbeji, zlasti pa zadnje noge nekako okorno švedrajo, kakor bi jim bilo težko prednjih dvih dohajati. Po bedrih opleta govedu dolg, na koncu čopast rep, s kterim se muham brani. Na v-su-kej nogi ima dva velika parklja, po kterih žival hodi, zadej ima pa .šc dva inanj.sa krnasta, ki ne scžcta do tal.
Vse te lastnosti delajo govedo nekako okorno, počasno, štorasto in ncukrctno, ali zraven je pa spet silno močno, sti^iljivo in trpežno tudi pri najtežom delu. To ga posebno priporoča za težka dela pri oranji in sp loh pri obdelavanji zemlje, zliisli v goratih krajih.
O umnih zmožnostih naših domačih goved se ne d&,kaj posebnega povedati. Da-si tudi ni popolnoma nemogoče govedo Kaj naučiti, kajti že rimski pisec Plinij pripoveduje, da zna kozolcc prevračati, da na povelje na tla pade, da spet vstane, da so dd po tleh vlačiti in da na hitro drdrajočem vozu kot voznik stoji na zadnjih dveh nogah, vendar jc zamuden in jalov posel roginu kaj v glavo vbijati.
Sploh sc mora reči, da so goveda neumne in trapaste živali ; veliko čredo drži v strahu pastirček, ki JC komaj v hlače zlezel. lies je, da jìoziiajo pastirja in njegovega i)sa in sploh vsaccj^a, ki sc ž njimi ])očh, tudi vbogajo na njegov glas, ah vse to delajo menda
bolj od navade ali pa od strahu ; o pravej privrženosti in udnnosti se pri govedu ne more govoriti. Malomarno govcdče nima niti iskre one častilakumnosti, kakor jo inia konj in, naj se tudi bodete dve kravi ali dva bika za prvenstvo pri čredi, vendar se zmagana prav niè ne sramuje in ona, ki je obladala, se ne veseli svoje zmage in ne pokazuje nikakoršne^a ponosa. Mirno, kakor bi nič ne bilo, pase se dalje.
1'roti živalim, ki jim niso nevarne, so goveda krotka in prijazna, svoje sovražnike pa trmasto in srčno napadajo in se tudi proti največcj zveri dobro in v^ješno branijo.
ilnogo umnisi in s])retniM od kravo ali vola je bik, ki z neznansko svojo močjo strinja tudi srčnost in drznost. Bik se vede, kakor gospodar črede, brani ,ju sovražnikov in se hrabru bori ž njimi. No ker si je v svesti svoje sirove moči, je tutli hudoben; hipoma zakipi v njem togota in večkrat zarad najmanjše stvarce, napada celo človeka in razkačeni bim HO vzrokovali že velike nesreče. Zato je najbolje, ogibati se bika pri vsakej priložnosti.
Ako kaka nevihta zateče govedo na pa.ši, posebno ako toča bije, po ilaši se in z zavihanim repom in z zaprtimi očmi iczlja proti domu. Kavno tako se tudi ponasn, ako v velikej vročini čuti v zraku obada, to je: neko muho, ki bi mu rada pod kožo znesla nekoliko jajee.
Kakor pri vseh živalih, ojiaža se tudi iiri govedih, da ona, ki se innogu ziuiaj paso in so bolj sama sebi ]irepu,ščena, zlasti j)a podivjana goveda v vsaccni oziru in pri vsakej priložnosti ]Kikazujeji) več pameti in več premišljenosti.
Na.) omenim tukaj junaštvo neko krave. Na Francoskem Je pasel l iletni pastirček krave, kar se pri-tcpjf velika volčiča iz bližnjo lioste. Prestrašene krave se brž vstopijo v kolobar in volčiči roge ])okažcjo. .\li zver ni nnpadla krav, temveč /.gral>i in mikasti pastirja. \'oIčica bi ija bila nniorihi, ila nui ni priskočila v pomoč ena krava, ki sc je drzno zakadila v zver. Med tem, ko se je krava bodla z volčico,
— 10t> —
hotel jo jo deček donni pobrisati, toda volèica pusti kravo, skoèi za njim in {ja popade driigiò. Ali tudi sedaj pride krava pastirju na poinaganje in ga res ubrani. Med tem so pritekli tudi ljudje z bližnjega polja, ter so popolnoma pregnali grdogledo zverino. Pastir je bil .sicer ranjen, ali je vendar ostal živ. Krava mu je rešila življenje.
Ako bi hoteli razvrstiti naše domaòe živali ]}o koristi, ki jo djnó človeku, morali bi govedo staviti na prvo mesto. Že od nekdaj pomaga človeku obdelovati zemljo, sosebno za oranje ledine je ni boljše živali od vola. Tudi za vožnjo je vol dober, da-si tudi m tako uren, kakor konj, ah jo jako močen in t^ežen, tudi bolj oprezen in premišljen, nego konj. \ prav zato Iju^u po hribih raj še rede vole, nego konje. Tudi krave dobro vozijo in na Nemškem jih navadno zaprezajo takisto, kakor vole. Ako jih' človek ne preoblaga in ako jih potem dobro krmi, nimajo zato skoro nič manj mleka.
V Aziji ili tudi pri nas v nektcrih krajih še scdiy voli vrše žito, v mnogih afrikansldli in azijanskih deželah nosijo tovore in celò za ježo je scdlajo. (fovtido se kupi cenejše, laglje ga je krmiti in goveji gnoj je boljši in zdatniši od konjskega. In naposled se räli, ko so nekoliko let delali, lehko spitajo in dobro prodajo. iSpitan vol ima navadno pet do šnst centov, nahajajo se pa tudi taki, ki so tcžKi dvaj.<ft centov in še več.
Kakor smo že omenili pri ovci in pri kozi, tudi na govedu m' stvari, ktcre človek ne bi sebi v prid obrnil. Pomislimo samo na meso — na sočno, tečno in re-divno govedino, ktero na mnogovi-stnc načine pripravljeno človek vživtt lehko vsaki dan in vendar se je ne preobjé. Teletina sicer ni tako rcdivnn, toda je bolj nežna in prhka, želodec jo laglje in hitreje
Srebavi, in zato se priporoča sosebno bolnikom in rugim slabotnim ljudem. Kravje in volovske kože 8C strojijo za podplate, telečje za mehko usnjem Z dlako se nadevmo vsakovrstna sedala, kakor n. pr. stoli, sedla i. «fr. Iz rogov in eeló iz parkljev izdehijejo
Btrupaòi raznovrstne stvori, n. pr. : glavnike, žlice, gumbe, nožne platnice i. t. d. Iz loja vlivajo bo sveče in dela se milo (žajia), s sežganimi kostmi in s knpjó se čisti sladkor ali cuker, iz kožnih odpadkov in druge drobnjnve se kuha klej (lim), celò žolC rabijo barvaiji, malani in lekani.
Od krave dobivamo najokusniše mleko, ktero pijemo ali samo ali pa je vživamo v raznih mlečnih jedilih. Iz smetane se vrnete sirovo maslo in iz sesincncga mleka delamo razne mastne in suhe sire; kratkoma: Govedo nam živo in mrtvo donaša obilne koristi.
Hotcntoti v južnej Afriki krotijo najmočnejše bike ter jih tomljajo za vojsko, kakor so tomljali v nekdanjih časih slone v Indiji. Ti biki jim tudi čuvajo njihove črede in pazijo, da se posamezne živali predaleč ne razkropc; ako je treba, branijo jih tudi proti krvoločnim zveröm. Tak bik — Hotentoti mu velijo baklej — ])oznu vsacega domačega človeka in mu nič ne Hton, če grd med čredo. Kakor se pa kak tujec — zlasti Evropejec — sam brez Hotentota približuje čredi, biiklej ga precej napade, nasadi ga na rogc in konečnu ga z nogami pomandra, ako človek ne moi-e hitro splezati na kako drevo.
Ali najsramotijiSo in najžalostnišo službo oprav-^ajo goveda pri iSimnjoIcih. Kakor so nckdiij stari Rimljani najrnjäc gledali zverske, igre in krvavo mrc-varenje, tako so se dandanes Spanjolci zaljubljeni v hajke in boje z biki. Na veliko sramoto' našega omikanega stoletja in vsega človeštva obhajajo se tc sirove^ in divje igre povsod na Španskem in tudi v Ameriki po onih deželah, kamor so se Španjolci naselili. iSpanjolcu so ti boji najugodnejša zabava in nobena veča svečanost se ne more obhajati brez lyih. V Madridù in v Hevilji se ti boji obdržavajo po letu vsako nedeljo ob lenem vremenu, po drugih manjših mestih pa navadno le enkrat na leto, no takrat traje veselica tri dni.
Brehm kakor samovidcc opisuje to boje z1)iki, in po njegovem obšii-neni popisu posnamemo v kratko
nekoUko. Boj z bikom ju bil napovedali neke nedelje popoldan. Komaj je poldne odzvonilo, že so po vseh ulicah vreli ljudje v gledališče, nekaj peš, nekaj na vozéh. Da-si tudi so bila velika vrata že več ur odprta, bila je vendar na vhodu strahovita stiska in piječa, ljudje so se suvali in odrivali, vjiili in pre-klmjali, tia je bilo groza gledati in poslušati. Siromaki in kmetje iz okolico eo že opoldan zasedli najboljša mesta in so se pet ur radi pekli na vročem sobicu, samo da so mogli pozneje, ko sc je igra pričela, v senci sede toliko ugodnejše vživati veselje. V amfiteatru je vse gomazelo, kakor v mravljišči. Ljudje so vpili m vriskali, mnogi so tudi na rogove trobili, od strahovitega šuma in hruma tudi grmečega Boga nc bi bilo slišati.
Borišče sredi amfiteatra je imelo kaeih 80 korakov v premeru. Ograjeno je bilo s 4'/, črevljev viso-cimi plankami in na notranjej strani so bile poldru^ črevelj od tal na ograjo pribito letve, da bi borivcc v nevarnosti pred bikom laglje planke preskočil. Za plankami so se vzdigovali sedeži za giedavce: med
ervimi sedeži in med ograjo jc bila le ozka ulica za orivce. Sedeži so so vzdigovali drug nad drugim okoli vsega borišča v vediro večih krogih, kacih 30 po redu. Nad temi so se vrstili zaprti sedeži in naposled veci razdeljeni ])rostori ali lože, v kterih so sedele gizdavo nališpanc gospe. Gosposko in oblasti so imele poseben bogato opi-avljen oder. Nad 10žami, to jc: na strehah je bilo tudi vse živo, sto in sto ljudi je stalo ondi gori z odprtimi velikimi dežniki, ki so jim scnco delali. Ko človek to vse vidi na svoje oči, onda še le veruje, da ima 12—20.000 ljudi prostora v tacem amfitcatru. In vse to silno ljudstvo, čaki^c napovedanih iger, vedlo se je vprav živinsko. Aliren nI bil nobeden ; ako ni imel v roki dežnika, palice, mahalca ali česa druzega, mahal jc vsaj z rokama, drug jc metal v druzega sadje, ognzku in olupke, in zraven jc vsak kričal in vikal, kolikor jc mogel.
Ob napovedanej uri pride mestni sodnik. Zdajci se odpru velika vrata in Dorivei se prikažejo na bo-
rišču. Pred vsemi jezdi berič, oblečen j)0 starinskg šegi, za njim se vi-sté espade, bandariljen in pikadon, in naposled voz s tremi Dogato opravljenimi mulami. Tudi borivci so bili bogato in krasno oblečeni. Nosili so ozko, prekrasno z zlatom vezeno in z dragimi kameni prešito obleko in rdeče, z obilnim zlatom vdelane žametne plašče. Na glavi so Imeli črne kapice, na nogah pa lehke črevljice s srebernimi sponami. Bandariljen so bili tudi takisto opravljeni, samo mesto plašča so nosili prek rame kos pisanega sukna. Pi-Icadori, ki so , ezdili na starih pokvečenih kljusah, so bili drugače oblečeni. Nosilo so trdne usuate hlače, ki so bile po stegnili In po niečah z močnimi železnimi šinami obložene, glave so jim pokrivali klobuki šlro-cih krajev, s ktenh so jim viseli pisani trakovi.
Ko ti niožj^ pridejo do sodnikove lože, se mu globoko ])oklonijo ui potem tudi takisto pozdravijo zbrane gledavce." Berle potem prosi sodnika dozvo-Ijenja, da se igra začne. V znamenje dovoljenja mu sodnik vrže z odra ključ od bikovske voze ali ječe, In berič ga vjame v roke in ga Izroči hlapcu, ki ž njim odklene vrata. Espade pomečejo sedaj plašče od sebe In vzemó v eno roko kratek meč. v drugo
iia pisano sukno, vprav takošno kakor bandanljeri. 'Ikadori pa jezdijo na drago stran k nekemu oblastniku, ki jim deli dolge drogove, ki imajo na koncu kratko, na tri rezi brašeno sulico.
S tem so kcmčane vse priprave.
BIkovska voza je širok hodnik, kteremu so na enej strani prizidana ozka predalea, ki so vprav tolika, da ima v vsacem en bik prostora. V tej tesnej ječi so že več ur pred Igro zaprtega bika trapill In zbadali z ostrimi, kakor Igle tenkimi àplcami in to zato, da bi liika bolj razdražlll. Lehko si je misUtl, koliko trpf uboga žival, ki se v tej luknji še obrniti ne more. Predno mu odpri'> vrata, mu nekdo še zahode v hrbet železno ostvo, na kterej visi iz pisanih trakov sešita roža.
Ta bolečina besnega bika še bolj razkači in ko se zdajei odpró vrata pred njim. jilane ven, togotno
puha in votlo zaijove. Tolika množica ljudi pa malo osupne, toda sc kmalo spet zavu, in ko ugleda bližnjega bandai-iljcra, pobesi glavo in sc zakadi va-nj. Bandariljcr ga mirno počaka, razgrne pisano sukno pred njim ter sc ročno umakne na stran, in bik lomasti dalje proti pikadoru, ktcrega je sedaj ugledal.
Pikadori, držeči dolge sulice v rokah, sede mirno na svojih kljusah, kterim zavežejo desno oko in jili zatorej zmerom tako obračajo, da bik pride od desne strani, kjer ga žival ne vidi Ko bik prirohne do pi-kadora, malo postojf, grebe in bije s prednjima nogama po pesku, viha rep, obrača oči, hipoma pobesi glavo ter se zaleti v konja. V tem trenutku pikador nastavi sulico tako, da se priskočiv.šemu biku zadere v tilnik. Močni bik pahne slabo kljuse z jezdecem daleč nazaj, ali za sedaj se jima ni še nič hujšega dogodilo. Kanjen bik otresa krvaveči in raztrgani vrat, rjovc od togote in bolečine, pa sc z nova spet zakadi ali v bandariljera, ki vedno ])lešejo in skaóiyo okoli njega, in ga s pis^animi sukni še bolj razdražijo, ali pa v druzoga pikadora.
Pikador sedaj ni dobro nameril svoje sulice in zato bika ni zadel. Kazkačen bik zasadi .špičastc rogu konju v trebuh, ^a razpuri, in čreva mu sinejo ven. Za konja je velika sreča, ako mu bik že prvikrat prederc jirsi, da hitru pogine, ker ako jc le kam v nogo ali v trebuh ranjen, niso .še končane njegove muke. Večkrat mu črova vise iz trebuha in se vlečejo za njim, da po njih hodi, da je trga z lastnimi kopiti — in pikat or ga vendar z nova vodi j)roti biku. lianjeni konj se bolečine trese po vsem životu in čaka druzega, časih tudi tretjega udarca, ki ga Se. le reši strašanskih bolečin. Pikador, ki jc ob konja, skoči ročno čez ograjo, in kinalo sjict pride na drugem konji.
Ljudstvo je jiloskalo sedaj ])ikadoni, ako je bika vjel na sulico, sedaj pa »p<it biku, ako ju pn-bodcl konja. iSirova množica je veselja vriskala, Kedar se je zvrnil konj, smrtno ranjen. „IIc konjiček! pojdi ■«e zdravit, pojdi! To ti je bik! No, ali sedaj vidiš,
DuuiaSc jUrali.
8 kacim bikom imaš opraviti?" Tako so ga nagovarjali nckteri, in brezčutno ljudstvo se je smejalo tem besedam. Navdušenega ploskanja in vriskanja pa ni bilo niti konca niti kraja, ako je bik preobladal kacega pikadora. Večkrat se je dogodilo, da je bik prevrgel konja in jezdeca, in enega je tako treščil ob ograjo, da je obležal, in že so mislili, da je mrtev. Odnesli so ga proč, no pozneje je prišel spet k sebi. Bik bi ga bil prebodel, kakor je poprej nasijdil njegovega konja, da niso priskočili bandariljeri in da niso s sukni bika k sebi zvabili. Pri tem delu so bili strašno drzni, eden je vjel bika za rep in se je vrtel z bikom okoli, kar je bika strašno jezilo in vendar 'mu ni mogel nič. Ako je bil kak banda-riljcr v vejikej stiski, skočil je čez ograjo in se je tako rešir.'-
Sedaj je pričel drugi del igre. — Trobec zatrobi, in pikudori, kar jih je še ostalo, odjnhnjo s pozori.šča. Nekoliko borivoev, ki so do sedaj bika le dražili s suknom, je vzelo v roke tako imenovane ban daril je, drugi so pa sukna pridržali. Bandarilja je dva komolca dolga, precej debela lesena palica, ki ima na enem kuncu železno ostvo. Bandariljer vzame v vsako roko eno tako palico, draži z njimi bika, in ko skoči bik proti njitmu, zasadi mu obe palico v vrat. Jiik se besno otresa, ali ostva se čvrsto držo v mesu in ko vi<li, da jih ne more otresti, divja dalje. Kmalo mu visi na vratu po šest ali osem tiicih palic, ki opletajo in ropočojo, kcdar koli se strese.
Trobec dsi sedaj znamenje za tretji in zadnji del igre. Prvi boriveo ali es-pada se pokloni nieEtnemu sodniku in gledavcem, ter vzame v eno roko ono že večkrat omenjeno sukno, v druf^o pa kratek dvorezen meč, ki se tudi espada zove. Kspada glodii, da biku zahode ta meč med rebri v prsi. ,Vko ga nc zadene dobro, pusti meč tičali v biku, ki si ga potem otrese, in espada vzame drugi meč, in to trnje tako dolgo, da um enega porine v prsi. Sedaj bik iiostoji', nekoliko časa so ne gane, potom mu kri udari iz nosa
in gobca, še nekoliko korakov stori — pa se zgrudi na zemljo.
Sedaj se mu približa še matador, ki mu porine širok nož v tilnik, in mu iz hrbta potegne ono ostvo in rožo iz trakov. V znamenje pohvale zarjove ljudstvo in gromovito ploskanje se strinja s hrumečo muziko. Med tem otvežejo mrtvemu biku vrv okoU ro^ov, in mule ga hitro potegnejo z borišča in takisto tudi vse mrtve ali le na pol crloijene kljuse. Zunaj jim odrežejo grivo in rep, in naj so nektcre še brcale okoli sebe, vendar se ni našel usmiljen človek, ki bi bil crkajočim konjem končal strašne muke.
Ko so bile vse mrhe pospravljene s pozorišča, potresli so krvne mlake s peskom in grozna igra se je z novim bikom v drugo pričela, pozneje še s tretjim, četrtim bikom in še Te s šestim je bilo konec grozovitega mesarjenja. Take igre so pa tudi jako drage, ena sama stane časih na (5000 gld. srebra, ker dobrega bika nI dobiti izpod 200 gld., časih velja pa tudi 600 gld. ; tudi konje in drugo orodje se mora kupiti, in borivci dobe dobro plačilo.
Govedo jé vsakoršno zelenje, frišno in suho, posebno rado muli bujno mlado travo, tudi listje, zlasti pa ljubi vsakoršno korenje. Ncktcra zelišča so mu škodljiva, n. pr.: lan, trobelikn, ušivcc, loč, mleček," podlesek, tisa, preobjeda, mlado hrastovje in orchovjo m mokra irišii» detelja, ker ga strašno napenja, ter mu se mora lakotnica prebosti z nožem, da morejo vetrovi ven. V hlevu se poklnda govedom rozanioa z otrobi, seno, sirovo ali kuhano korenstvo in tudi žito,
s osebno pitanini govedom. Tudi soH se jim mora ati. Ko se je govedo do sitega najedlo, sc rado vležc in potem preživlja, (roveda le malo spt5 in sicer prav U'hko, najmanjši Sum jih prebudi.
Krava se otcili navadno le z enim, redko z dvema teletoma. Tele je koj toliko močno, da more '^tati in hoditi. Prednjih os»un zob v spodnjoj čeljusti že prinese seboj na svet in ko je leto staro, začno se mu izmenjevati. Najprej mu izpadeta srednja dva in tako
a*
naprej vsako leto en par, tako da ima konec četrtega leta vse prave zobe. V petem letu se zacnó zobje rumeniti, po 16. letu pa izpadejo. Govedo živi 25 do 30 let, toda že po 12 letu ni od veliccga prida, zato se voli navadno že poprej izpitajo in zakoljejo, in tudi kravo jc najbolje pitati in zaklati, ko se je ote-lila s šestim teletom. V 16. letu kriiva nima več mleka. Eogovi začn0 kmalo rasti, no še le v petem letu se naredi zdolaj j)ri korenu ena brazda in potem vsako leto ena, da je po teh brazdah mogoče precej dobro presoditi starost živinčetu.
Govedo je podvrženo mnogoterim boleznim. Med vsemi nnjnevarniša je devetogubnica ali goveja ku^a, ki napada samo goveda, druzih žival pa ne. Med govedom se ta bolezen najhitreje širi, ker je med vsemi najbolj nalezljiva. Pri nas se ta kuga nikoli ne izcimi, k nam jo vselej zanesó iz Turškega, Vlaskfga ali iz liuskega prignana goveda. Posebnih zunanjili znamenj ta bolezen nima. Kmalo potem, ko seje živina okužila, postane klaverna in slabotna, jesti se jej ne ljubi, pogosto pokašljuje, blato je suho in za]>eč(!no in iz nosa se jej cedi siv smrkelj. Naposled jo pritisne driska, žival se ne more več po koncu držati in pogine navadno med 4. in 7. dnevom.
Zdravila tej bolezni do sedaj še ne vemo. Na,]-boljc je ostro na to paziti, da so kuga ne širi dalje. Zato so ob tacem času kužni kraji zaprti za vsako trgovino z živino, z živinskimi odpadki in s krmo. Iz tsifih sumnjivih krajev, kjer se večkrat pokaže ta bolezen, sme s« živina samo na nekih za to odločenih mestih goniti čez mejo, kjer mora ostati nekoliko dni, da se vidi, ali je zdrava ali ne.
Zarad veče varnosti mora se pobiti vsa goveja živina onega hleva, v ktercm se je pokazala ta bolezen, b(»di si bolna ali zdrava. ^Vko il dni potem, ko je poginila zadnja živina, ni nobena več zbolela, sme se misliti, da je kuge v onem kraji konec.
Potem se mora hlev razkužiti, (inoj se mora namreč izkidati, tla se morajo ra/kopati, prst sc mora iz]ie]jati iz hleva in vsa staja se mora z novo prstjo
nasuti. Zid ee mora ostrgati in z nova pobeliti: jasli, gare in vsa posoda, ki je rabila v hlevu, mora sc z lugom dobro oprati. Tudi klaja in jstelja, ako je bila nad hlevom, mora se odpraviti in sme se le konjem pokladati ali nastiljati.
Druga Jako kužna bolezen je èrm ali vranični prisdd. Crm se izeimi najrajse pri živini, ki pije gnjilo, smradno vodo, kterej se poklada izpridena in plesnjiva klaja, in ki px-ebiva v nizkih zaduhlili hlevih. Najbolj razsaja ta strašna bolezen v vročini, po zimi pa ni tako huda. Napada zlasti močno živino in jo ' časih uganobi v nekoliko urah. Žival, v kterej se cimi ta bolezen, je slaba in medla, noče jesti, trese se in opoteka, hitro sope, po udih jo začne trgati, da pade na tla in pogine. Grajena živina ima temno, smradno in gosto kri in vsa mrha se k:^ hitro usmradi. Zako]pati se mora kje daleč na samoti in j)otrcsti se z živim aiinom. Kavno tako se mora kri in sploh vsi odpadki bolne ali crknjene živine dobro zakopati in sosebno se mora paziti, da druge živali, sosebno svinje, psi in kuretnina, ne pridejo do njih, da se_ nc okužijo. Takisto mora se tudi človek varovati, da se ne zamaže s kužnino, ker ta strašna bolezen kužna je tudi ljudem. Dogodilo se je že, da je človeka s črmom okužila muha, ki je sede na takej mrhi navzela se tega strupa in ga potem prenesla na človeka, liazume se samo ob sebi, da se na vranič-nom prisadu bolna žival nc sme klati in jesti, tudi takrat ne, ako je bolezen samo sumnjiva, ker tako meso je strup za človeka.
Sploh se ljudem ])ri tej bolezni ne more nikdar dosti premišljenusti in opreznosti priporočati. Aku imaš ])ri b«»lnej živini opraviti, operi si vseky roke z mlačno mjilnico (žnjiiiico). Illev, v kterem je stala crknjena živina, mora sc 14 dni vetriti in ako je mogoče s klorom kaditi. Živina, ki je znahiti pritbolcla to bolezen ali ki je stala v istem hlevu, mora se oiH-iiti z lugoin. Ivjudjd, ki so imeli opraviti ])ri bolnej ali crkiijenej živini, morajo sebe in obleko svojo dobro očistiti; najbolje je pa, ako obleko sežgu. Tudi po-
soda v hlevu se my^ db ' dobrega osnažiti, gnojne vile naj se pa v o^i razbciijo.
Omeniti moramo še neko kravjo bolezen, ki je postala preimenitna za vse človeštvo. Mislimo koze ali osepnicc. Koze ali osepnice se imenujejo prišči ali mozolji, ki se narede na kravjih scscih in tudi na vimenu. V teh mozoljih je neka kužnina, ki ima to čudno lastnost, da je človek, kteremu se je vcepila, več ali manj varen divjih človeških kuz, ki so nekdaj pomorile mnogo ljudf, ali so jim jemale vid in jim drugače spakovale lica. Zato mora človeštvo sosebno hvaležno biti angleškemu doktorju Jcnnerju, ki je v Evropi prvi poskušal in priporočal cepljenje s kravjimi kozami. Zamorci nimajo kóz. Kinezi in Indi so pa znali cgiiti davno pred nami.
Druge pri govedih znane bolezni so : Črvi v ušesih, davica ali vnetica grla, otok vimena, krvavo mleko, krvavo scanje, driska, zlatenica, vnetje možganov, vnetje obisti, pljučni rak, gliste, kamen in še druge.
Kakor sploh pri dom<ačih živalih, tudi pri govedu ne vemo od Jctcre divje vrste jo je človek ukrotil. No ako s paznim očesom ogledujemo pri nas navadna goveda, in ako vrh tega še pomislimo na razna afri-kanska in azijanska domača goveda, vrine nam se misel po sili, da je človek že v starodavnih časih v raznili krajih ukrotil razna goveda, ki so se potem med seboj ilodila in se tako prcvrgla v premnoge pasme, ki ji i imamo dan danes.
Učenjaki razločujejo v Evropi pet glavnih govejih vrst, namreč: dolinsko, planinsko, holandsko, stepno in škotsko, od kterih vsaka spet razpada na več ali manj pasem.
Pri nas imajo ljudje največ dolinsko govedo, ki ima kratko glavo s širokim čelom, kratke, močne, na ven zavite roge, kratek debel vrat s dolgim gu-bastim podvratnikom. Trupla jo stegnjenega in zalitega, širocih ])rsi in kratkih trščatih nog..
Planinsko govedo red(5 posebno na Švicarskem in na Tirolskem.
Holandska pasma je razprostranjena posebno v HolandijI, v Bretanji in Normandiji, na severnem Nemškem, na Danskem in sem ter tje tudi pri nas. Krava te pasmine daje največ mleka.
Stepno povedo, ki se pri nas tudi ogcrsko imenuje, je sivkasto, časih skor belo in se ponaša z velikanskimi, široko razkrečenimi rogovi. To govedo se nahaja po sredmej Aziji, na južnem Kuskcm, na AHaškem, Turškem, Ogerskem in v južnej Italiji. Tudi j)ri nas se vidi tu in tam.
^■ajznamcnitejše govedo med, evropskimi je škotsko, ki se ukročeno nahaja po Škotskem, popolnoma divje pa,v petih velicih ograjenih cozdih na Angleškem in Škotskem. Ta goveda so bela, kakor mleko, le oči, trepalnice, rogovi in parklji so črni. Bik ima na vratu kratko grivo. Angleška velika gospoda si mnogo prizadeva, da ohrani to divje govedo v Evropi.
Tudi domača goveda Ichko podivjajo, ako niso pod človekovo p.izko, ter se vedno sama sebi prepuščena vedno zunaj pasejo. V Evropi nahajamo.samo na Španskem podivjane bike. Knkor že vemo, Span-jolcem jo največe veselje, in najljubša zabava gledati najke in boje z biki. Cim bolj "divje sc ponaša bik, tim bolj se narod radujc. Zato puščajo zlasti v Andaluziji nalašč cele črede mladih bikov brez vsega varstva, da v gorah podivjajo in da imajo potem veče veselje ž njimi. Ti biki so strašno hudooni in napadejo vsacega" človeka, ki se jim približuje. Kedar jih potrebujejo za igro, jahajo pastirji v gore in zenó
sred seboj krotka domača goveda. Na paši se jim ivji biki pridružijo in potem jih s poraočj0 krotkih goved ženo tjekaj, kjer jih potrebujejo. Vendar to ni tako lehko, kakor bi si kdo domišljfu, pastirji so vedno v Huirtnoj nevarnosti.
V Ameriki pri dohodu Evropejcev nI bilo našega krotkega goveda, in Krištof Kolumb je na svojem drugem ])otovanii vzel h seboj nekoliko goved in jih je puHtil na otoku sv. Dominika, kjer so so jako hitro zaplodila in dalje širila. Pozneje so drugi možjii preselili naše govedo tudi v južno Ameriko, kjer jim jc
obilna paša In vse di-ugo bilo tako po godu, da so se v kratkem času neznansko razmnožila, da jih človek nI več mogel imeti pod svojo pazko in zató so po-
Solnoma podivjala. ^Neizmerne planjave v Laplatsrah ržnvali so bile polne teh goved in vsakdo jih je smel streljati in pobijati. Lovili so je le zarad kože, meso in loj so pa prepustili domačim in podivjanim psom in lačnim jastrebom. Kože so se za strojbo prodavale v Evropo, in iz samega Buenos - Ayres-a se je vsako leto 800.000 kož odpravilo v Evropo. No v novqsem času se je to nekoliko predrugačilo. Sedaj so tum ondi bolj varčni, razen kože se sedaj rabi tudi meso in loj.
Tudi po ravninah srednje Azije in južne Ruske se paso brezštevilne č^ede goved, ki vživajo veliko svobodo, kor se človek ne peča mnogo za-nje. Na Ruükem zjutraj čredo napoju, potem jo zaženo v stepo, kjer ostane ves dan brez pastirja, zvečer pride pa sama domu. Voli ostanejo veci del tudi po zimi zunaj, le teleta in krave pridejo v staje.
Ako hoče Itiis mladega vola privaditi na jarem, vrže mu zadrgo na roge, ter ga priveže h kolu. Takisto stori z drugim, potem ju vklene v jarem in ju (spusti spet v ste])o. /a nekoliko dni, ko vidita, da ni moč jarma otresti, ])rivadita in sprijaznita se tako, da stil pozneje vedno skupaj, če tuui nista vprežena.
iSoscbno zanimivo je planšarstvo, kakor je navadno po vseh goratih ])laninskih krajih srednje Evrope, zlasti na na .Svi(iartikem. Tu se pase živina vse poletje ]io planiniikih pašnikih.
Ko 8 pomladi zač-ne planšar zvoniti po dolini z velikim zvoncem, ki vodi živino na planino in jeseni » planine v dolino, postaja živina po hlevih nemirna. Krave, veselo mukajoče, se zbirajo in jjiTvzetno jio-skakujejo. Največej in nnjlejišcj kravi, ki je vsej čredi vodnica, obesi se okdli vratu ta zvonec na lepem traku, in med roge se jej privcže .ìoj) cvetja. Ta zvonec je preci'j velik — spodaj ima časih 1 črevelj v premeru — in vcljti do 50 goldinarjev. Tudi druge krave dob6 zvonce, nektcre vcčc, nektere manjc in
planšar posebno pnzi na to, da se glasovi dobi-o vjc-majo, in šteje si \ veliko čast, ako ima njegova čreda prijetno in skladno zvonilo.
Vodnica hodi zmerom prva, in nobena si nc u^a iti pred njo. Za njo gredo druge vece in močnejše krave zmerom v stanovitcm redu, kakor ima ktera mogočnost in veljavo pred di-ugimi. Ako pride nova krava v čredo, mora se bosti z vsemi po redu, in ta boj odloči, na ktcrcm mestu bo hodila. Vodnica vodi čredo na paši, gre prva h koči, in sploh gre njej povsod prvo mesto. Zató je pa tudi jako ošabna, in si mnogo domišlja zarad tč časti. Dogodilo se je že, da jo krava žalosti obolela, ako so jej vzeli prvi zvonec, znamenje njene časti.
Drugim kravam se molzni stolčki vtaknejo med roge, tovornemu konju se natovoii posteljina, velik širni kotel, drugo potrebno mlekarsko orodje, posoda in živež za ljudi. Ko je vse oskrbljeno, krene ves vlak. Popred gre pastirček, za njim mogočno stopa vodnica in za njo vsa čreda neredoma. Zadaj gre planšar s tovornim konjem. Zvcmci žvenkljajo, krave mukajo, ])raznično oblečeni planšarji jia jjojó in vriskajo, da se razlega jio dolini. Tako se j)roti ozelenelim goram pouiičc dolga vrsta, ki se v vsakij vasi j)omnožava.
Krave, ki ostanejo doma v dolini, je pri tej priliki težko vzdržati, in večkrat jo šc pozneje marsiktera pobriše sama za pnjdnšicami.
Živina jo jako rada na planinah. Cisti planinski zrak jej bolje dc, nego smradni in zaduhli hlevi. Tukaj jé, kcdar se jej ljubi, v višavah tudi ni take vročine, kakor i)o dolinali, in sitne muho in obadi jo tolikanj nc nadlegujejo. Zató je živina na planinah bolj čvrsta, zdrava in vesela, in v tem času boleznim manj podvrži-na, nego pnjdašiuc po hlevih. Planinska goveda so tudi pametnejša in razumnejša od dolinskih. Žival, ki mora sama za sc skrbeti jo bolj ])azna in previdna, in si vse bolje za]ionini, nego ona, ki jo vedno ]»ri jaslili privezana in jo navajena, da človek za njo skrbi.
Planinska krava pozna na planini vsak grm, vsako mlako; vé, kje je najboljša paša; vé, kdaj je čas molžnje; že od daleč pozna pastiijev glas. Xjej je znano, kcdaj je čas iti n koči ali na vodo, razločuje škodljiva zelišča od dobrih in sluti nevihto. Planinska krava pozna vse nevarne kraje in se jih ogiblje, no vendar se zgodi večkrat, da pade kaka krava čez strmo skalo, ali da po kakej melini zdrči v prepad. Kedar vidi, da si ne more več pomagati, vda se žalostncj osodi, spusti se na vamp in zamežf.
Največi sovražnik planinskih krav je medved, ki se nahaja še povsod ])0 planinah, zlasti na švicarskih. Pri suhem vremenu živina zavoha krvoločnega kosinatina že od daleč in se mu s pridom v bran postavi; v deževji in v megli ga pa krave ne zavohajo, in pri taeem vremenu se jc že dogodilo, da je medved izmed črede pograbil in odvlekel kravo, in druge okoli nje v goatej megli sovražnika še čutile niso.
V največih stiskahin strahóhje pa planšar, akopo qoči vstane vihar z gromom in hli^ikom, kakor ga Švicar Tschudi živo opisuje. „Pastirji, trudni od dela in vročine, so baš ]-.os])ali, in živina leži zunaj okoli koce. Kar zablisne nekde daleč na obnebji, in bližnji snežniki so nekoliko trenutkov, kakor bi bili vsi v ognji. Temni težki oblaki se kopičijo nad vrhovi in od zapada drvi rumenkast oblak, v kturem neprenehoma blitsketd. Po dolinah leži črna tema in pokriva mirno zemljo. Krave se probudu in postajajo nemirne, med čermi pojiuhava topel veter in šumi med grmičastim dragomastnikom in po nizkem planinskem ruševji. Liedniki se začno tajati in potoki zašumd, od daleč nekaj votlo bobni, v višavah se tepó vetrovi, in nad najvišimi gorami švigajo ognjeni bliski. Krave vstajajo in se začno zbirati, vodnica zamolklo muka, in vsa čreda se gnjcte okoli koče. Na planoti Iež( sparna tišina, posamezne težke ka])1je padajo po strani na streho, jiod ktero pastirji mirno spé. Zdajci švigne iz jasnega oblaka rumeni blisk kakor ognjena kača j«) |)cèin!ih, da or«'m jemlje vid. Povsod na okoli se vnamejo oblaki, grom zaropoče in stotero
odmeva od gorü, da nebo doni in ee zemlja trese. Sedaj se vsuje gosta toča po živini, ki se mcž0, stokajoča in mukajoča, z zavihnjenimi repi razbegne na vse strani. Na pol nagi plansarji, s poveznjenimi go-lidami na glavah, planejo med razletevšo se čredo. Planšar vpije in vabi, kolne in kliče na pomoč — ali besna žival nič ne vidi, nič ne čuje. To je huda ura. Flanlar si ne vé pomagati, okoli njega je sedaj temna noč, sedaj spet svetli ogenj. Toča ropoče po golidi in ga seka po golih mečali in rokah.
Naposled je vendar zbral nekoliko živine, vetrovi 80 pregnali nevarne oblake na drugo stran, za točo se vdere ploha, krave do kolena sto é v vodi, v blatu in v toči — toda ena ali dve naj epših krav lezé v prepadu.
Naj si je zanimivo to planšarstvo, vendar je dokazano, da v tacih krajih živinoreja peša, čemur se ni čuditi, ako se pomisli, da je paše vedno manj in ^anj, in da je od leta do leta slabejša. Zató so na Švicarskem jeli opuščati planšarstvo, in hvalijo se, da z mnogo večim pridom redò živino doma v hlevih. Od dniS do dné se v teh krajih živinoreja povzdiguje.
V severnej Evrojii, sos^ebno na Lajjonskem in Norveškem, kjer poletje le kratek čas trajc, ne zraste toliko krme, da bi ž njo mogli prerediti živino vso dolgo zimo. Zató ondi ljudje po letu nalové in po-sušd vsakoršnega morskega drača, mahovja, in pri-
Eravijo brezovega brstovja in listja,, in to po zimi po-ladajo govedom. Kazen tega dobivajo ondi krave še neko posebno krmo, za ktero bi človek komaj veroval, da jo jedo, in vendar so va-njo zaljubljene. To so namreč — ribe. Severni narodi zimski čas nalovd neizmerno množico morskih rib, posebno neke vrste, ki se oslič imenuje. Glava, ki za človeka nima nikakoršne vrednosti, odreže se ribi, in te glave se potem kuhajo z morskimi halu^ami in maliovjem vred m sicer tako dolgo, da se celò kosti razkuhajo. In to čorbo krave neznansko rade jedó, in kakor je videti, jim tudi dobro tekne. Odri, na kterih se ribo na
zraku susé, morajo biti tako vieoki, da krave ne morejo do rib, ker sicer bi jih požrle.
Dve ali tri posebno imenitne pasme domačega goveda, ki azijanskim in afrikanskim narodom nado-mestuje našega, bodcmo tukaj v kratkem omenili.
Po vseh deželah južne Azije in tudi nekoliko po Afriki živi zebù ali grb avi vol, ki ima na plečih večo ali manjšo tolsto grbo, ki je časih 50 funtov težka, in nekteri ima celo dve grbi. Od našega se govedo razen grbe tudi razločuje vtem, da ima prav majhne plošnate rožičke in da ne muka, temveč kruli kakor naš prešič.
Zebu je neizrečeno krotko, živahno, veselo in dobročudno govedo in Braininom v vzhodnej Indiji je sveta žival. Ker je hitreji in spretnejši od našega vola, za])rczajo ga in celò za ježo sedhijo. Tudi dober tovornik je, nese do osem centov in more b takim tovorom iti dan na dan sedem milj daleč. V Indiji jim zlaté rogove, ])okrivajo je s dragocenimi plahtami, obešajo na nje preh^pe trakove, prevoze, zvončke in kraguljee. Tako nališpani vozijo vladarje in drugo visoko in plemenito gospodo v prekrasno opravljenih kočijah.
Njemu podoben je s an g a ali afrikanski grba v i vol, ki se pa loči od zebua i)0 velikih, naprej obrnjenih rogovih. V Abesiniji, v srednjcj in južncj Afriki se paso neznansko velike črede teh grbavih goved, ki so odino bogastvo celih narodov. Mnogi gospodarji imajo toliko živine, da aami no vedo koliko.
Konečno omenimo še jaka ali kruleče ga vola. Jak živi na mrzlih višavali tibetanskih, mongolskih in tiirk(!3tanrikiii, ki so velik del leta a snegom in ledom pokrite, po kterih tuili po letu le sem ter tje poganja pičla zelenjava. Divji jak je jako boječ m plašen, človeku se že od dali>č umakne, in po teh puščavah ga je tudi težko slediti. Tudi on ne muka, temveč kruli skoro kakor svinja.
Jak je lepo govedo in je nekoliko tudi konju in celò ovci podoben. Tenko, povsod lepo zalito truplo, gibke in skočne noge, lepa ponosna hoja in dolgi rep spominjajo na konja. Dolga, gosta in volnasta dlaka, ki mu visi na straneh, po nogah in na vratu skoro do tal, dela ga spet ovci podobnega. Kogovi stojd malo više na temenu in so tenki in na koncdh ostro špičasti. Podvratnika nima, v repu ima pa 2—3 črevlje dolgo, tenko in mehko dlako. Največ jc črn, daljša dlaka je časih bela.
Povsod, kjer sedaj živi divji j a k, povsod so ga ljudje ukrotili in vzeli v svojo službo. Ali vendar ni tako krotek, kakor so druga goveda; nekaj divjosti inu je še ostalo, ßrzdajo ga s tem, da mu skozi nos vtaloiejo železni kolobarček, na kterem je vojka ])ri-vezana. Na neznanega človeka se huduje in najbolje je, umakniti mu se.
Jak nosi tovore po najtežavniših in najatrmojših hribih, kjer ni nobene ceste, niti steze. Kraj najglo-bokejših prepadov gre tik roba tako varno, kakor 10 najlepSej cesti. Predno obstane, vselej se nekoliko trati v krogu obnie.
Vročina mu jc jako nadležna. Ako jc le malo toplejše vreme, postavi se rad v senco in, če more, gre v vodo. Na niže toplejše kraje ga ni moči privaditi.
Meso in mleko je dobro, no iiajvečo vrednost ima T Tibetu, v Kini in sploh v Aziji j ako v rep, sosebno ako jc bel. liepi jim služijo za muhalnikc; posebno v tcmpljili svojim malikom ali kumirom muhe ž njimi odganjajo. Glavarji in plumenitaši jih z zlatom ukaviijo in na sulice natikujejo v znamenje svojo časti. Bogati Kinezi je rdeče barvajo in nosijo na klobukih. Lep bel rep tenke in svetle dlake se prodaja po J: tudi po 5 cekinov.
— 126 -8. Bivol.
y bliži^em rodu z naàim govedom je bivol, ki se pa vendar v mnogä reòéh od njega razločuje. Bivol je veči in možnejši od našega vola in vaga navadno 10 centov. Njegova debela koža sama vaga 1 cent. Kratek in debel vrat brez nodvratnika nosi kratko in debelo glavo z zbočenim in kuštravim 2dom. Močni rogovi so v korenu ploščati in nagrbani, na koncu pa robati, ter so najprej nazaj, potem navzgor in naposled v rogljih spet naprej za^vljeni. Navadno je črnkast, dlaka je jako redka, ali groba, skoro Sčetinasta; po hrbtu, po trebuhu in po nogah je skoro popolnoma gol.
19. Kafrüski bivol.
Bivol jc vstvanon za tople in močvirne kraje, kjer ima obilne vode. Za-nj je najvcča slast, ako more po svojej volji plavati po vodi in ako se more valjati po blatu. V vodi se dobro počuti, veselja ne vé.
kaj bi poéel. Prevrača se v njej na vse st^, potaplja se in plavajoč si igra s svojimi tovariši. Časih se vleže na hrbet, raztegne se po všečnosti ter se ne gane, voda sama ga nese dalje. Bivol je vsak dan po 6—8 ur v vo£, in na vodi tudi preživlja z isto zadovoljnostjo, kakor njegovi sorodniki na suhem. Ako ni dalj časa mogel iti v vodo, postaja nemiren, trmast in hudoben. Večkrat se je že dogodilo, da so bivoli z vozom in z vsem, kar je bilo na vozu, kakor besni dirjali v vodo in tako sebe in kola po-greznili v valove.	_	^
Sicer je bivol neizrečeno topa in malomarna zivai, brez upora se da zapreči pred voz ali pred plug, napenja se, vozi, orje in nosi težke tovore. Ko je pa svoje delo storil, mora ga človek pustiti, da ugaja prirojenej strasti, namreč da se zapraši v vodo ali pa, da se vleže v blato, ter se valja po njem kakor svinja, kar mu neznansko dobro dé.
Vse hvale vredna je njegova zadovoljnost. V tem prekosi tudi osla, od kterega je znnno,_ da_ je zadovoljen z vsacim osatom in bocličjcm, ali_ pri tem vendar ne zametujo druge boljše krme. Bivol pa še no mara za sladka in sočna zelišča, ktera druga goveda rada hlastajo. Ako mu človek vrže sočne trave, detelje ali kako drugo slaščico, ne zmeni^ se za njo. Pustil jo bode in si bode zunaj poiskal kislih močvirnih trav, rcznc ostrice, trstja in ločja, sploh zelišča, za ktcrn nobena druga živina ne mara.
Bivol je molčeča žival. Le krava, kcdar miluje svojo tele, ali pa jako razdražen bik se^ časih oglasi s čudnim glasom, v ktercm jo nekaj govejega mukanja, nekaj svinjskega ki-uljenja.
Bivol je jako kc" jtna žival in prekosi celò naše govedo, ako	' -n."" •' »reba skoro nič
Scrb"'"	-ccenljive
'isno.
sedaj živf divji, kjer so ga tudi naj poprej ukrotili, in od onod se je Siril po Perziji, Armeniji, Siriji, Palestini in Egiptu. Pozneje so ga vpeljali tu^ na
1
Tur^o, Vlaško, Ogersko in v Italijo. Žlasti v Itali je bivol prcimenitna žival, ker v nezdravih, kužnm močvirjih na Toškanskem, potem v Apul^i. in Kala-briji pogine vsaka druga domača žival, emni bivol se dobro počuti. Ali vendar je ni morebiti dežele, ki bi bivolu tako ugajala, kakor Egipet Egipet je raj za bivole. Tukaj se mogočna reka Nil trga na mnoge struge, povsod je dosti vode, povsod so globoke krnice in velikanske mlake. Lepo je videti veliko čredo bivolov, kedar plavajo čez glavno strugo, ki je skoro pol ure široka. Ako hoče človek iti čez Nil, vsede se na bivola, ki (^a hitro in varno prenese v drugo stran.
V indijskUi gozdih živd še drugi divji bivoli, ki so strašanske živali, ki se tudi tigra ne ustrašijo, in zato je lov na te bivole — imenujejo jih arni — strašno nevaren. Williamson pripoveduje, da se je besen arni zakadil v lovca, ki je na visokem slonu sedel in se je ondi varnega mislil; po vsej sili je skušal slona nasaditi na roge, in gotovo bi ga bil hudo ranil, da ga ni od drugo strani neki loveo- še o pravem času s kroglo zadel.*) Ali človek je ukrotil tudi tega silnega divjaka, kakor drugod druga goveda, opravlja äcwij ukročen arni v Indiji poljska dela.
*) [n Tcndiir tudi tega korciijiika ùnsih napade ti^r, ako gn lakota iene. Ku bivol zitjiuzi to jirugiiEtu nmčkii, kuku so potuhnjeno pluzi od grma do gnnu, redno bliže njemu, ju grdo in ncziihpno gleda od struni, strcüu z glavo, rnziiri nosnici in v svesti svoje moCi grebe po pesku. Tiger ga oblczuje ud vseli strani, sedaj le mu blitn, sednj se spet umika in v <nii «•x-zi, kcdaj bo čas skoL-iti. Toila bivol "iin 7«<>"	V-'li skoči
ma£k:i, od kf-	• >v-
Ijen bivi ' prilik-
Pa najrcča grdoba med_ vsemi je kafrijski bivol._ Med vsemi je največi, najneukretniši, naj-močn^i in nindivjiši. Velikanski rogovi so v korenu tako debeli, da se na čelu stikajo, ter so potem nazaj obrnjeni. Oči so globoko vdrte, togota, srd in potuhnje-nost gleda iz njih, in dolga ušesa mu mahadrajo po vratu.
Kafrijski bivol je strah in trepet vseh narodov v srednjej in južnej Afriki, kjer se v večih in manjših čredah pase po gozdih. Zamorci se ga boje bolj nego leva, ker razdraženega bivola ne more nobena stvar vzdržati; ne zboji se, naj gre še toliko oboroženih ljudi na-nj. Kar koli mu je na potu, vse podere in pomandra. Njega ne plaši niti voda, niti ogenj. Dogodilo se je, da je zapodil moža, ki je imel nekaj rdeče obleke na sebi, v moije in je šel za njim v vodo. Mož je znal dobro plavati in potapljati se in bivol ga je izgubil iz vida. In vendar je še poldrugo uro daleč plaval po morji iskaje človeka z rdečo obleko. Konečno so ^a iz neko lauije vstrelili iz topa.
Kafrijski bivol se rad skrije v ^oščo ali za kako debelo drevo in ondi preži na mimogredoče ljudi. Bivol ni zadovoljen, da človeka umori, temveč ga tudi pogdzi z nogami in razmesari z rogovi, da mu potere vse kosti, v ečkrat se še povrne in začne z nova premetavati nesrečno žrtvo. Na ])lanem človeka ne napade, ampak le v gozdu, kjer se po dnevi skriva, po noči gre pa na polje. Bivol je pri vsej okornosti vendar uren, njega tudi največa goščava ne vzdrži, zaraščeno grmovje in drevje potcptd kakor travne bilke. Človek mu more le uiti, ako hitro spleza na kako drevo, ali pa če ima hitrega in čilega konja pod seboj.
V Kafriji je več ljudi jezdilo pp gozdu. Ko pridejo na neko planjavo, uglediuo velicega bivola pred seboj. Toda opazil jih je tudi on, skočil na noge, zarjul in se zaletel na prvega jezdecn. Ta hitro ]ircvi'že konja, pa se skrije za debelo drevo. Bivol »C zakadi v druzega jezdeca in mu prebode konja, da se je koj mrtev zgrudil. Oba jczdeca sta hitro linii>nr-.!'iivaH.	ii
splezala na ilrevo, iii bivol nn^iadi na rojrove dnizcjra konja, na ktrrcni pa po sreči ni bilo jczdcca. Drufri možjfj, videvši besnega bivola, so vsi zbežali na drevesa in tudi bivol se je izjrnbil v hosto.
Dolgo su je mislilo, da tega bivola ni moči krotiti. No v novejšem času so dva pripeljali v Evropo, ki sta bila precej krotka. Iz črede so namreč vjeli tele ter so je potem med domačimi govedi odredili. Enega tako ukročenega kafrijskega bivola imeli so v dunajskem zverinjaku.
». Svinja.
S to požrešno nesnago končamo popis naših pravili domačih živali, ker kuncc ali domači zajček m morski jirešiček, o ktcrih bodemo jiotem še v kratkem govorili, morejo se le na toliko domače živali imenovati, na koliko sem ter tje tudi za nje skrbi človek, da si nimajo za-nj one vrednosti, kakor druge do sedaj popisane živali.
20. Svinja.
•Svinja je prei-cj noukrctin'ga, od strani stisnjenega truplii, kii5i-i'no;;:i in robatega lirbti.šča in kratkega smešno vi^iikiuiega repka. Nogo so renke in
suhe, ter so pri nt-kterih tako kratke, da sc trebuh skoro tal dotikujc. Vsaka noga ima štiri parkljcce, srednja dva sta veča, krajna dva manjša sta pomaknjena malo više, tako da žival stopa samo na srednja dva. Glava je podolgasta, mršava, jiri ušesih debela, proti gobcu zašpičena. l^hlji so dolgi, ohlapni in največ naprej obrnjeni; oi-i so jako majhne in stoje na pošev. Gobec je podaljšan v gibek rilce, s kterim žival rije po zemlji. Znameniti so očnjaki, ki so so-sebno močni, robati in navzgor zakrivljeni, mrjascc ima vece nego svinja: ž njimi se žival brani,ker dru-zega orožja nima. Take velike zakrivljene očnjake navadno imenujemo okla ali òekano.
Svinja je obrsisena z grobo, debelo dlako, ščetine imenovano, ki so ^losebno na hrbtišči dolge, debele in močne. Pri svniji je znamenito tudi to, da se jej pri obilnej krmi naredi pod kožo nasad masti au špeha, ki je pri pitanih svinjah časih več palcev debel.
Svinja kruli, star razdražen mrjascc tudi renči, inladi ]iujaki [»a cvilijo.
Med vsemi živalimi jc svinja najncčistojša in naj-požrcšniša. To ste njeni glavni lastnosti, zarad kterih JC povsod na slabem glasu in [iridcvki „svinja," „pre-šič" itd. so povsod ncvšiTni in razžaljivi. Svinja sc rada valja i)0 najgršcm blatu in ni je rako snu-adnc in gnjusne stvari, da bi jc njen rilec ne preril z naj-večo slastjo in dopadnostjo. Vrh tega jc še strašansko požrešna inpohlasta vse, alio se le.dii prebaviti. V svinjaku sc jej dajejo iz kuhinje odpadki, olupki in pomije ; vse tc. stvari samogoltno posrcbljc in jiožre, ako so tudi odpadki in olupki žc [ilcsnjivi, ako so tudi pomije žc kiselc.
Svinja žre tudi vsakoršno nirho in drugi smrad. C'eló svoj zarod večkrat požre, da-si tudi nektcri mislijo, da |)ujska ]iožrc le takrat, ako ga jc po naključji poležala in zadušila, ali ])a onda, ako so mladiči liolni, ni zatorej vedno cvilijo.
Znniij na paši prcrivüjo svinje zemljo, kjer iščejo miši, ogerco, črve, gliste in korenine, in zato je dobro in koristno puščati svinje na njive, ki v [iralii leže.
Sl*^
Sicer so pa povsod na obdelanej zemlji in tudi v gozdu škodljive.
Akoprem je svinja nečista žival, gre vendar rada v vodo m tudi dobro plava. Svinje, ki se zunaj pasejo, gredo večkrat po ure daleč, da pridejo do vode in vidi jim se, kako jim kopelj dobro dé; znano je, da celo zbolé, ako se po letu ne morejo kopati. Zato se jako motijo vsi oni, ki mislijo, da v svinjakih ni treba gledati na čistoto in snažnost in da se svinja v smradu in blatu bolje redi. To ni res! Kar velja za človeka in za druge živali, velja tudi za s\'injo. Cistota je pol življenja! Zato pametni gospodarji sedaj zidajo prostorne, visoke in zračne svinjake, in vsi se hvalijo, da je v tacih svinjakih žival bolj zdrava in da se bolje redi. Sosebno angleški gospodarji dajo . drugim lep izi^lcd, in ves svet ve, da imajo Angleži najlep.šc, najboljšo in najdebelcjše prešiče.
Svinja pri človeku svojih umnih zmožnosti ni izbistrila tako, kakor na primer : pes, konj, slon itd. Ostala je neumna, trapasta, uj)orna in potuhnjena, morebiti največ zato, ker človek, gledeč na svojo korist, ugaja le njenemu požrešnemu vampu. In vendar imamo več primerov, ki nam kažejo, da ima tudi jirešič neko privrženost do človeka, ki se ž njim peča, in da je moč tudi neumnega in topega prasca kaj naučiti.
Presici, kterc je človek od mladega k sobi privadil, grc'dó povsod za gospodarjem, kakor i)si, [io-znajo njegov glas in piiteko, ako jih kliče ])i) imenu. Prešič inui jako dober nos in tenck sluh, in Ichko ga jc naučiti, da po gozdu in po polji išče imenitne in drage gobe, sosebno gomoljike in .smrčke. AVood nam celo pripoveduje o nelčeni angleškem praseu, ki je bil izvrsten lovec, vkljub najbolji^niu prcpeličarju. SI ud — tako je bilo ime temu prešiču —je bil strasten lovec na vsakoršno divjačino, .«amo za zajce ni maral. Psi so bili jako nevoljni na toga lovskega do-brovoljca, ker je navadno on poprej zavohal divjačino, in najiOHled niso htoli več sloditi v njegovem društvu. Slud jo divjačino ovohal na 40, "»() koj-akov
daleč, jo je sledil, kakor pes in je obstal pred njo, kakor pravi prepeUčar. S1 u d je bil več let v lovskej službi, toda naposled so ga morali ubiti, ker ni ovdc mogel trpeti; ako je le mogel, je ktero raztrgal.
V Londonu so kazali svinjo, ki je iz črk sestavljala besede, ktere jej je njen gos]x>dar narekoval in je poznala tudi na uro.
Drugi so svinje naučili voziti. Kmet iz okolice St. Albanske se je v mesto s štirimi prešiči vozil na trg. Na Angleškem je neki kmet na svojcj svinji jezdaril za stavo štiri angleške milje daleč, kar je skoro ena naša milja.
Ko je bil francoski kralj Ludovik XI. hudo bolan, poskušali so njegovi dvorjani in služabniki vse mogoče, da bi razvedrili otožnega kralja. Ali vse je bilo zastonj, dokler ga niso naposled izučeni prešički na toliko vdobrovoljili, da se je bolni kralj celò smejal. Zvita buča si je domislila naučiti mlade pujske, da so skakali in pìesaVi, kakor jim jp nekdo dudlal na dudle. Oblekel jih je od nj)g "do glavo, kakor najviše kraljeve služabnike. V lepo osleeanih suknjicah in hlačicah, s klobučkom na glavi, z lejio pasico prc])asani in z mečem o boku eo se moško sprehajali m se sjiloh jako gizdavo |ionašali. Hili so jako dobro izurjeni in ubogljivi, kakor se jim velevalo, tako so skakali, prav spretno (ilcsali in se »osebno priljudno priklanjali. Le nekaj jim je delalo velike sitnosti, po zadnjih dveh nogah namreč so težko hodili, in kakor so se spéli na zadnje noge, so že omahovali in popadali ; zraven so jia tako smešno krulili, da se jim je kralj moral smejati.
Med psi in med svinjami je veliko sovraštvo. Ako je prišel pes v svinjsko krdelo, je izgubljen. Tako ga razmesarijo in v(Ìelajo, da ni poznati, kaka žival je to bila. Kakor svinje ugledajo jisa, postanejo nemirne, začno kruliti in celo krdelo kakor podivjano dere za njim, in človek, ki še ni videl tega, bi komaj veroval, kako urne so svinje. Na polji ali v gozdu jim pes redkokcdaj uide. Svinje, ki se večidel iiaso zunaj, kakor na primer : na Hrvaškem, na Ogerskem,
v .Srbiji itd. so bolj divje ter iiiipudcjo v gozdu celo človeka, ki ni tako oblečen, kakor je njihov pastir. Posebno lovci, ki imajo pse seboj, so v velikej nevarnosti, ako pridejo med svinje, in ako ni s\'injaija blizo. Skoro vsak lovec ti bode znal pripovcdati, v kacih strabéh je bil zarad svinj tu ali tam. Pes pred svinjami pribeži navadno k gospodarju, misleč, dsi ga bode ubranil, ali dogodilo se je že, da so svinje raztrgale psa in òlovcka, ako ni mogel še o pravem času zbežati na kako di-evo. Pravijo, da ako človek streli med razkačene svinje in ako ktero ubije ali rjiiii, da jo druge svinje hitro raztrgajo in pozró. Čudno je pa, da psa, ktercga sicer tako togotno preganjajo, ne pokusijo.
togosto se čuje tudi o nesrečah, da se je svinja lotila v zibeli otroka, ki ga je neskrbna mati samega pustila doma, da inu je odgrizla roko, da mu je spa-čila obraz, ali pa tudi, da je vsega požrla.
Prasica se oprasi navadno dvakrat na leto in aprasi 4—ß, časih tudi do 12 in še več mladih. Povprek se računi 14 mladih od ene prašiče na leto. Ivakor sploh mlade živali, so tudi mladi pujski prijetne in šegave živalce, in |)rav kratkočasno jih je gledati, ko vm'lo in pn-vzotno .skačejo po dvorišči. Človeku so zdi' skoro neverjetno, da Ijodo ti nemirni paglavci za nekoliko časa oni grdi in leni puži-ruhi. Prašiči ni vid»'ti, da bi svoj zarod posebno rada imela, in kakor smo že enkrat omenili, zgodi' se v<'čkrat, da svinja požri-nekoliko svojih otrok, zlasti ako jih ima mnogo. .Mnogo pujskov ali odojkov se poje, dokler so še pri sescu. Mladi hitro rastó in {jredij jio plemenu, ko še niso leta stari. Pri nobeni-j domačej živali ni med mladimi toliko spakov, kakor ]n-i domačem ]irušiči.
O koristi, ki jo vživa človek od svinje, mi nf treba mnogo govoriti, vsacemu je znano, iia od zaklanega )rasca nič v zguho ne gri'-. Uoló kri se po-dela v k obase in tudi ščetine, zlasti on«« na hrbtu so jiotrcbujf-jo za tlreto. za krtače, za oniela in druga enaka orodja. .\i» giiivr.i «lobičck pri svinji je meso.
Špeli ili Siilo. Sviiijctina si- ji' iiresiia, kiihiin», pra/.cna in pečena, ali pa se nasoli in v dimu po.^usi. Suho in dobro ju-ekajeno ali prevojeno meso je tečno in okusno in sc drži več let. Kjer imajo velike hrastove gozde, kakor na primer: na Hrvaškem, v Slavoniji, v Bački, v Srbiji, na Turškem, na Vlaskem in na liuskem, so svinje celo poletje — v nckterih krajih tudi vse leto — v gozdih, in se jeseni, ko je želod dozorel, dobro spitajo. I)rup;de jih pitajo v snnjakih, kjer se se bolj debele, t'asih se tako sjjitajo, da ne morejo vet- hoditi, niti stati, da se še ne morejo braniti mišim in jiod^anom, ki rade nadlegujejo take debeluhe in jim celo luknje v špeh izjedajo. Pri nas ima spitana svinja tri do "štiri cente ; ilrugde, soseb;io na Angleškem, imajo še več-e prešiče, ki navadno va-gajo 6, 8 in tudi 51 centov. Najteža svinja je imela celò 12 centov in 75 funtov.
Svinje sploh, zlasti jia one, ki se rede j)0 smradnih in blatnih svinj.ikih. so podvržene mnogim in mnogim boleznini, in ni-ktere med njimi so ce <i človeku nevarne. Najbolj navadne liolezni so : Davica, božjnst, griža, črm ali vranični ]irisad. plučnica, i k r e in t r i h i n e.
( ) zadnjih dveh bodemo tu nekoliko ]iovedali.
V nekterih sviiijali se naiiajajo v mesu kakor jecmi novo zrno veliki mehurčki, na kterih je videti, ako človek pazno ogleduje, nuijhno glavico s Štirimi jamicami. Te mehurčke imenujemo ikre. Ako človek poje živo ikro, je želodec ne mori; ju-ebaviti, in zato gre živa iz žek)dca dalje v čreva. Ko pride v črevo, jirime so ona glavica s štirimi jamicami črevesa, nie-Imrček se odtrga in gn- dalje, mestu njega pa znčno od glavice rasti ])odolgasti, ozki členi, drug za drugim, da naraste žival časih do 20 črevljev dolga. Tega črva inii^nujemo trakuljo. Iz t»'ga viilimo, da je med svinjsko ikro in med človeško trakuljo ravno taka zvezii, kakor smo jo ])opisali med mehurnjakom iz ovìyih možganov in m»d pasjo trakuljo. In res je tako!
Sedaj se jia vpraša : Od kod pa svinja dobi ikre?
Na to vprašanje nam ne bode težko odgovarjati, ako samo pomislimo, kaj je zarad tega bilo rečeno pri ovčjem mehurnjaku in pasjej trakulji. Takisto, kakor je bilo povedano_ pri_ pasjej trakuyi, tr^rajo se tudi pri človeŠKcj zadnji z jajci napolnjeni členi drug za drugim, in gredó z blatom vred od človeka. Kako je pa potem svinja dobi v 8(5, mi ni treba praviti. V svinjskem želodcu jajca oživd in se skoz kožo želod-čevo prevrtajo in rijejo dalje v meso, kjer ostanejo in se spremene v onega mchurnjaka, kteremu pravimo svinjska ikra. Daje to res tako, prepričali so se večkrat učeni možjd, ki so se dosti trudili, ua so to stvar do kraja dognali. Dali so namreč popolnoma zdravim prešičcm jesti nekoliko členov človeške trakuljc in ko so za nekoliko časa potem zaklali te prešiče, bili so vsi ikravi.
Največ na trakulji bolnih ljudi je v severnih kra-
i'ih, kjer mnogi jedó sirovo svinjetino ali pa sirove [lobase, plečeta in gnjati, ki su sicer bile v dimu, ali niso dosti prekajene, kakoršne pa tudi pri nas nekteri sirove jedó. V takih gnjatih in klobasah ostanejo ikre žive, in človek si z enim grižljejem tacega mesa lehko pribavi črva, ki mu večkrat dela strašne bolečine. Ako jo pa svinjctina, tudi ikrasta, bila dobro skuhana ali prepečena, ikre poginejo in človeku ne morejo škodovati.
Iz toga se spet vidi, da bi človek že zarad svojega lastnega zdravja moral gledati na čistoto pri svinjah.
V novejšem času smo v svinjskem mesu zalotili šc hujega sovražnika, nego so ikre. To so namreč trilline, ki so pred nekoliko leti napravile velik hrup po vsej Evropi. Svinjetina je namreč časih polna predrohnih belili jiikic, kakor bi bilo meso posejano z drobnimi zrnci. Ako prerežeiiio tako zrno, najdemo v njeni majhnega, kakor las tenkega črviča, ki kakor neizmerno ninjčkeiia kačiea zvit leži v votlem zrnu. To .'<o razvpite trilline. Ako človek ju tako s trihiiiami napolnjeno sirovo idi premalo prekajeno svinjetino, odpró se ta zrnea v črevih, in zviti črvirki izlezejo iz njih. Trilline se tukaj zaplodijo neznano
hitro, in tisoči in tisoči teli črvov se previjajo po črevih, kakor kače. Creva so znotraj jnko nežna in čutljiva, človek zato oboli in zdravnik pravi: Creva so se mu vnela. Ali ti červiči ne ostando tukaj. Ko so dorasli, prevrtajo se skoz čreva in skoz drobovje in pridejo v meso, po kterem dalje rijejo, da najdejo vgodno, njim všečno mesto. Tukaj se črv zvije, okoli njega se naredi kožica, ki pozneje vedno tqa prihaja in tako postanejo ona zrna v mesu, ktera smo zj^o-rej omenili.
Predno trihine pridejo iz črev v meso, trpi človek strašanske bolečine, mnogi umru pn žc na prvcj bolezni, namreč na vnetji črev. Ali ako je človek to bolezen prebolel, začno se druga. Človeka boli meso
1)0 vsem životu, posebno v nogah in rokah; niti ko-ena, niti komolca ne more prcgniti, kakor bi ga mr-toùd zadel. Ako je človek bil sicer zdrav in močen, in ako ni preveč trihin dobil v sé, more za nekoliko tednov tudi to drugo bolezen ])rcbolcti in jiočasi okrevati; bolehiii in slabotni Ijudjó pa navadno umrjó. Fri nas se menda ta bolezen še ni pokazala, morebiti da se ni zato, ker pri nas ni navada jesti sirovo svinjetino, kakor jo na primer jedo na severnem Nemškem in Dan.skem; mogoče jc jia tudi, da ni vsak zdravnik bolezni prav spoznal in je mislil, da se je bolnik prehladih
Leta 186.^ je dogodek v Ilettstedtu tilizo Kis-lebena na Nemškem jnko prestrašil vse, ki se radi masté s svinsko pečenko in s klobasami. Obhajali so neko svečanost, pri kterej se je, kakor je žc navada povsod ob tacin prilikah, jedlo in pilo. Ali kmalo potem oboli v Ilettstedtu na enkrat 90 ljudi, ki so vsi bili pri pojedini, in vsem so se čreva vnela. Predno je preteklo mcsec dni, jih jc umrlo 20. Ko so so«l-niki in zdravniki pozneje prelskavali to stvar, izvedelo HC je, da je mesar v Ilettstedtu za to svečanost zaklal trihinavega ]n-cšiča, ga je podelal v klobase, ktere so JJudje jedli na jiol pečene, in od tod ta velika nesreča. Se veči hrup je vstal leta 1865, ko je v Ile-
— 1.H8 - /
dci'älebeim na Nemškem jeseni na trihinah zbolelo blizo ;-KX) ljudi, od kterili jih je pomrlo 120.
Ako je pa človek prebolel ooe bolezni, namreč vnetje v črevili in bolečino v udih, ako so se trihine piprle v zrna, onda ne čuti, da nosi v sebi trihine, in ako je sicer zdrav, lehko živi leta in leta.
Morebiti bode kdo vprašal: Odkod pa svinja dobi trihine, ker ti črvi ne gredo iz one živali, v kte-H'j 80 se zaplodili, ampak ostanejo v njej, zaprti v onih belil» zrnili. Trihine more tedaj doljiti le ona žival, ki jiožrc' ki).s trihinavef^a mesa.
Na to vprašanje šc nc vemo jjotovcf^a odgovora. ^Inof^i mi.«lijo, da svinja dobi trihine, ako pužre tri-hiiiavo podf^ano, in res so tudi v podfjanah našli trilline. Toda popolnoma določena ta stvar še ni.
Svinje so razprostranjene skoro ])o vsem svetu, vendar se mora reči, da jim ravnina in močvirje bolj ugaja, nego gorati in peščeni kraji. Za to jih v tacih krajili nijšc redé ])0 svinjakih, v onih se pa večidel zunaj paso.
Tudi svinja se je .'spnivrgla v premnoge ])asminc ; ali pri vsem tem se vé za gotovo, da naš domači prešič izvira od divjega jirasca ali mrjasca, ki še sedaj živi v nekterih krajih po Kvrojti, nekdaj so bili pa prav navadjii po vseh večih močvirnih gozdih.
V Aziji, v .Vlriki in na avstralskih otoeih redé ljudje druge vrste domačili j)re.šičcv, ki so si jih udomačili od drugih divjih mrjaseev, živečih v nji-liovih krajih. Amcrikanski domači jirešiči so pa naseljeni .še le po Evropejeili. Amcrikanci od svojih divjih prešičev ni-so nobenega ukrotili, in jim skoru tudi ni to potrebno, ker se ondi naš evrojiejski jire-šič tako dol)ro obnaša, kakor malo kje pri nas. (io-tovH se nikjer na .-svetu ljudje ne jiečajo toliko s svi-njarstvoin, kakor v sevorm-j Ameriki. No najime-nitiiiše in najglasovitiše mesto zaratl svinjarstva je mest» Cincinati v združenih državah severne Amerike. Samo to mest«! zakolje vsacoga leta do dva
— 13J1 —
milijona prešicev. V vt-likili krdelih se po letu past» ti presici v gozdih in ])0 poljih, ki so navlašc zarad svinj obdelana in z ovsom, ržjo, grahom, koruzo in ajdo posejana. .leseni se s[)itajo s kuhano koruzo, s krompirjem in z bučami, in ])0tem jc tirajo v mesnice, kjer je zakoljejo, poparijo, razsečejo, nasolc v dimu |>osuše in potem v sodeh prodavajo.
V Lvropi se zlasti v južnih deželah, postavim na južnem Kuskem, jia Vlaškcm, v Srbiji, na Hrvaškem, v Italiji in na Španskem, mnogo pečajo s svin-
i'arstvom, in v vseh teh deželah je žival skoro vse eto zunaj na paši.
Ozrimo se sedaj še na zarodnika naših domačih prešičev, na divjega m rja sc a.
Star divji mrjascc je strašanske močna, brez repa sežcnj dolga zver, in je v postavi in rasti jiodoben domačemu prešiču. liazlikujc se vendar od njega v tem, da je krajšega in Ijolj zatrejjanega trupla.
SI. Divji mrjiiscn.
luočnejih mig in daljše glave. Ušesa stoje jio koncu in so tudi bolj špičasta nego pri domačem ])rešiču. Velika robata okla so zakrivljena v obeh čeljustih navzgor in so sosebnti pri starem mrjaacu strašno.
tudi človeku jako ncvamo orožje. Okli t dolnjej čeljusti ste mno^o veči, ostrejši in bolj zakrivljeni, in z njima skuša razkačen mrjasec razporiti trebuh svojemu sovražniku. Divji mrjasci so navadno črnikasti.
Divja svinja živi rada v družbi, le stari samci živd kakor puščavniki za sé. Po dnevi lezé lene v kotanjah, ktere so si z rilcem napravile. V mraku se pa vzdignejo in začno riti, ali pa si poprej poiščejo mlako, da se v njd povaljajo, kar jim mora so-sebno ugajati, ker gredo časih ure daleč iskat tacih mlak. Po gozdu iščejo gobe, korenine, črve, ogerce in dru^i mrčes; jeseni pa pobirajo želod, žir, lešnjake, kostanj in lesnike, in sploh žro vse, kakor domača svinja. Po noč-i, ko je vse mirno, gredu na obdelano polje, in delajo ondi veliko škodo, ker ue samo da mnogo požro in pohlastnjo, ampak še več poteptajo.
V drugih lastnostih in umnih zmožnostih je divji mrjaseu podoben domačej svinji, samo da je spretnili in hrabriši od nje. Neznansko je uren, skoz največo goščavo dere tnko hitro, kakor nobena druga žival in ravno tako dobro tudi plava.
Divji mijasec je previdna in oprezna žival, jako tenko sliši in dubro voha, ali slabo vidi. Ako ga nič ne razjezi, je dosti dobročuden in miren ; za človeka, ki gre mirno po svojem ]]otu, se še ne zmeni, ali pa se mu še umakne v goščavo. Psa pa tudi divja svinja ne more videti, in ga povsod strastno preganja. Toda strašanski je mrjaseu, »ko ga človek s čim razdraži, zlasti ako ga rani. Kakor besen plane na človeka, zamahne z glavo in ga skuša z oklom raniti. V oklu ima silno moč, akif^c človeka ravsnil v stegno, mu prereže meso do kosti ; ako je zadel v trebuh, ga razpori, da èreva ven udarijo, in celò konju lehko trebuh raztrga. No lovci pripovedujejo, da on na sovriižnika le enkrat zamahne, potfin pa dere dalje in da »e z lena ne ])ovrn(>. Zato se človek, ako v nevarnosti ni ob zavednost, loliko reši s tem, da mimo čaka mrjasen, da prav bliz« njega pride, in da potem hitro skoči za kako «Irevo ali pa tudi le na stran — in mrjasec lomasiti daljo. Tudi pravijo, da jo dobro.
ako se človek vležc na tla, ker nirjasec more le navzgor ravsniti.
Divja svinja ni tako togotnn in tudi ni tako ne-vai-na, ker nima tako velicih oklov, kakor samcc. Strašanska in nevarna ie pa svinja takrat, ako jej jc človek mladiča vzel. Kakor le pujsek zacvili, že jc stara človeku za petami in ne neha, da dobi nazaj, kar jej je bilo odvzeto. Svinja ne bije samo z okli, temveč grize z zobmi in trga kosove mesa s človeka. Kakor psica mlado ščene, nosi tudi svinja odvzetega pujska v zobeh nazaj.
V	prvej pomladi sprasi divja svinja 4—12 pujskov v kotanji, ktero si je izrila v samotnej goščavi in jo nastlala z mehkim mahovjem in li.«tjeni. Nekoliko dni skrbno skriva svoj zarod in ga zapui^ti le za kratek čas, kedar si mora iti živeža iskat. Mladiči so jako nemirne, živahne in šegave živalco, kte-rim pisana suknjiča prav dobro pristuje. Ailadiči namreč niso čnii, temuč so rdečkasti in po dolgem rumenkasto progasti.
Divji mijasec živi 20—2.5 let.
V	prcjšnih časih je bil divji mrjasec po vsd Evropi, razen mrzlega sovcrja in goratih ]ilaninskin krajev, povsod navadna žival, in od njega izvirajo naši domači presici. No ker v gozdu, še bolj ])a na polji, dela ljudem veliko škodo, zato so ga povsod liudo preganjali in v mnogih krajih srednje Lvrojie jo po-
Eolnomt' izmnil. Le sem ter tje jit sc vzdržuje veka gospoda v posebnih zaprtih gozdih, da ima zabavo z lovom na divjake. Popolnoma divji i)a se šc nahajajo jia južnem liuskem, Poljskem, Ogcrskeni, Grškem in Španskem. Se več jih je v Aziji in v sever-nej Afriki, zlasti v Egiptu.
Meso divjega mrjasca ljudje rajše jedo, nego od domačega, ker ima okus po divjačini in jc sploh prav tečno in okusno, sosebno od pujskov. Tudi kloliase so dobre; zato Kvroprjci vsacega leta v Egiptu po-streljajo mnogo divjih svinj, ter jih podelnjo v klo-
base, ki se v Evropi drago prodajajo. Muhamedani in Zidi (Judje) ne jedo nikakor.šne svinjetine, ker jim je svinja nečista žival.
V Aziji iu Afi-iki živi razen našega divjega mr-jasca Se mnogo drugih divyih mrjascev, ktere so si ondotni narodi tudi večidel udomačili, ker sploh jc morebiti ni živali, ki bi se tako lehko ukrotila, kakor svinja. Vsi so manjši od našega.
Vjužnej Ameriki živi neka divja svinja, Pekari zvana,Idje pa v vseh lastnostih, zarad kterih je človek udomačil svinje, slabejša od naše ; zato je nihče ni ukrotil, in po vsej Ameriki rede same trje, največ cvropejske prešiče.
10. Doniaèi kiiiiec ali z«.jček.
è .S svinjo smo prav za prav končaH popis naših do-iiMc-ih živali, ali vendar si ne moremo kaj, da ne bi tudi kunca vtaknili med nje. Kajti tudi njega redi človek zarad svojo koristi, da-si tudi ni tolika, kolika pri drugih.
2S. ll..Iiisif-i kimr.- »i; Jiijrt-k.
Domaci kunec izvira ud divjega kunca, ki se še poposto nahaja vsej južnej Evropi in :«koro po vseh otocih si-ednjega morja. Kunec je nnjbliži sorodnik našejin, povsod dobro poznanega, divjega poljskega zajca, in vendar se vkljub bližnjemu rodu med seboj grdo «jledata.
Kunec Je manjši in tanjši od poljskega zajca, ušesa ima sicer tudi dolga, ali vendar so krajša od glave, in ako je človek zavihne naprej, ne sežejo do gobca. Zadnji nogi ste tudi krajši, nego pri pravem poljskem zajcu, in zato tudi ni tako uren, kakor oni. Di^-ji kunec je rdečkasto-sive dlake, domai-i so pa najrajše beli, črni ali sivi, vmes pa tudi rdečkasti, 1'umenkasti in pisani. Belci imajo vdečc oči.
Vlovljeni m udomačeni kunci že v prvih zarodih spremene barvo, ravno tako ]ia tiuli domači zajčki, ako spet podivjajo, dobd dlako divjih živali.
Kunec ima spredaj v vsakej čeljusti dva nekoliko vkrivljcna, dletasta zoba, na straneh ste čeljusti
K-azni in še Ic daleč zadej ima polščato kočniki», edar zajček ji:, pomika dolnjo čeljust prav hitro naprej in nazaj, dolnja dva dletasta zoba drgneta ob gornja dva in zmel.jeta krmo. Vse živali, ki .imajo tako zobovje, imenujemo glodavce in pozneje, ako Bog dti, seznanimo se z nekimi našimi ])oljskimi in gozdnimi glodavci.
Ker sc glodavcu vedno brusi zob ob zob, ostanejo prednji zobje zmerom rezni in ker se nekoliko zoba odbrusi, zato mu zob vedno raste in ostane zmerom enak. Ako pa zajček izgubi jio naključji en zob, onda se drugi nima o kaj brusiti in raste vodno dalje, da žival zarad tacega dolzega in krivega zoba skoro jesti lu; more.
Domači kunec je jako krotka in dobročudna žival in se človeka tako privadi, da pride k njemu, ako ga kliče, da mu ju iz roke, da mu se dä božati in čebljati. Med seboj se radi igrajo, jiodó se iu .segavo skačejo in se stavijo na zadnje noge. V strahu glasno krič(S.
Nevšečno !n večkrat tudi .ikodljivo je njihov»
rovanje in kopanje pod zemljo. Kunec mora grebsti in kopati, sicer ni zadovoljen in srečen, in se tudi v tej stvari loči. od poljskega divjega zajca. Luknjo naredi ozko in dolgo, in jo razpelje sem ter tje, da kaka
eožrešna zver ne more lehko do njega. Na koncu iknje si pa izkoplje večo kotanjo, kjer leži in kamor samica skrije mlade.
Kakor poljski zajec, jé tudi kunec vsakoršno zelenje, travo, deteljo, zelje itd. po zimi pa tudi seno in oves.
Pri nas vidimo domače zajčke pogosto v hlevih in v stajah, kjer pa časih veliko škodo delajo, ker podkopavajo zidove in prerljejo vso zemljo. Najbolje ie, ako jim se v zidu naredd s kameni obložene luknje, kamor se morejo skrivati, ali dalje kopati ne morcio. V nektcrih krajih jim dado ograjen ah obzidan velik kup prsti in peska, kjer smejo kopati, kakor hočejo.
Domači kunci so neznano rodovitni. Z^kla ima fi do 8 krat na leto ^lade, vsaki krat po 5 m> 7, časih pa tudi po več mladih, in nekdo je preračuni!, da se od enega samega para nakot{ v štirih letih neznansko število od 1,200.000 zajčkov.
Kunec koristi človeku z mesom in s kožo. Meso je prav prhko in tečno, ali vendar ni tako okusno, kakor od divjega kunca. Koža da dobro kožuhovino, ki ima samo to napako, da dolgo ne traje. Iz mehke volnaste dliike se la klobučina.
S kunčcvo rejo se Ijudjé največ pečajo v Belgiji in je prodavnjo na Angle.ško. Iz primorskih mest Gent in Ostendc gre vaak teden 50—100.000 domačih kuncev v London.
V nckterih krajih se jo domači kunec sprevrgcl. Tako na primer je ruski kunec siv, le glave in uric.sa so rjavkasta, na ])odbradku inu pa visi ohlapna koža. A n g o r H k i k u n o c ima gosto in dolgo, kakor svila innhko dlako, ki se dd presti in iz te preje se pletó rokavice in nogavice, ki se dobro prodajajo. Ta kunec je doma iz Angore v maloj Aziji, kjer se ludi dragiietMia angorskn koza luiliaja. Sedaj ga rede
tudi na Angleškem. Vsacih osem tednov ga enkrat oskubcjo.
Kxmòeva domovina bo dežele okoli srednjega morja in premnogi otoci v tem morji. Stari pisci imenujejo Špansko pravo domovino tega glodavea in mnogi tudi mislijo, da jc zemlja od te živali dobila imfì, ker v feniškem jeziku beseda „span" pomeni kunca.
Plinij piše, da so se kunci na balearskih otonih enkrat tako razplodili, da so vse zelenje ]>nhlastnli, in da je zarad njih nastiila velika lakota. Ljud_ e jim niso mo^li kaj, in so prosili cesarja Avgusta, ( a naj jim pošlje vojake v pomoč proti temu požrešnemu sovražniku. Tudi na nekih grSkih otoeih, zlasti na Kikladih, vso mrgoli divjih kuncev, ali čudno je to, da na taeem otoku m najti poljskega zajca, in takisto spet na onih, kjer živi poljski zajec, m' videti kunca.
Iz teh dežel so je zanesli na LaSko, Franco.>sko, Nemško in Angleško, kjer so povsod popolnoma podivjali in na nekterih krajih ljudem celo delajo veliko preglavico, zlasti v Ilolandiji, kjer so zarad rovanja in podkapanja jezov in morskih nasipov jako škodljivi. Po lokah in dobravah okoli Dunaja je vse polno divjih kuncev, in tako so lirodrziii, da se po dnevi brez strahu pasi» in da jired človckfjm niti ne bežti.
Divji klanci žive najr.njše na peščenih gričiii, po raz]iokanem in zvežoncni skalovji, ki je z grmovjiMn in z drugimi zelišči ohraseiio. V vsacem rovu stanuje en par, in ne trpf nobene druge živali zraven sebe. Po dnevi sede po luknjah, po noči se ])a paso zunaj, toda nikoli ne gredo daleč od svojega rova.
Na paši so jako o|)rezni in krdar čutijo kako nevarnost, bijejo z zadnjo nogo ob tla in s tem drugim dajo znamenje za beg. Kunec slabo vidi, ali jako tenko sliši ; ako le pesek zaSkrtnc pod lovčevo nogo, že sluti luvca in zlježi v luknjo. Na ravnem nikoli ne teče v eno mér, ampak skače sem ter ije in se potuhuje in skriva, ker v«, da bi ga sicer j)es pretekel. '
Njegovi največi sovražniki so podlasico, dihurji,
Doiiinf.- ìivnll.	' 10
in kune, ker te krvoločne zveri gredó za njim v luknjo in ga izvlečejo. Po noči jih pa na paši sove davijo. Kjer je mnogo divjih kuncev, imajo Ijudjé neko krotko podlasico, ki je pa kakor dihur velilEa in bledo rumenkasta. Ta zverka—imenuje se vretica —je največa sovražnica kuncev, na gospodaijevo besedo hodi iz luknje v luknjo, in vlači kunca za kuncem pred gospodarja.
^Ic^io di^Mcga kunca je okusneje, nego od domačega, iz dlake se delajo klobuki in tudi kožice se strojijo.
Za nameček domačim živalim privržemo še m o r-skega prešička, kterega tudi pri nas sem ter tje vidimo po hišah. I)a-si tudi tako rekoč človeku ni za nobeno hasen, je vendar prava domača žival, ker se nikjer ne nahaja v prvotnej divjosti, tcmuč povsod le udomačen v človekovej družbi in pod njegovim varstvom.
Morski prušiček je dobro ped dolga žival okroglega in valjastega, proti zadku debelejšega tru])la na nizkih in tenkih nngah. Glave je debele, gobca topega, ušes velikih, repa pa nima. Ilodi po golih podplatih, in ima na prednjih nogah štiri, na zadnjih !>amo tri prste s to]>imi in širocimi krempeljci. Zarad cvilečega m krulečcga glasa, ki nekoliko spominja na )ujseka, so mu zdoli ime preSiček; zato pa, ker je t nam prišel čez morje, jiravimo mu morski p reši če k. Oblečen je v jako pristojno, lepo pisano suknjo, ako[trem dlaka ni sosenno tenka in mehka. Največ ima tri barvo, namreč: belo, črno in rjavo ali rumenkasto. Dvobarvni ali celò enobarvni prc-»ički so jako redki. On je glodavec.
Pred kacinii :i()0 hsti smo dobili to živalco iz južno Amerik»', kjer pa sedaj m' več divjih, ampak povsod je le domača žival, kakor iiri nas. Ameri-tcanci cehi trdijo, da so ga od nas «lobili iu tako siromak Se domovine nima, (lodi se mu, kakor mnogim dru<;iin domačim živalim.
Morski prešičck je j.iko čista, živahna, mihi in prijetna živalca, ki je zadovoljna z vsakoršnim zelenjem, v zimi tudi s senom in ovsom. Sploh jé vse, kar zajčku tekne. Kedar jé, se časih vsede in s jired-njima nogama nosi krmo v usta. Ako ima le dosti jesti, je zadovoljen in človeku se ni treba dalje za-nj pečati.
Jako je nemiren in živ, v staji ali kjerkoli so zaprti, vedno tekajo sem ter tje, najraje ob zidu, drug za drugim, kakor v procesiji. Med seboj živ0 v miru in videti je, da se imajo radi, drug liže in cisti druzega. Samo stari samci se časih med seboj skoljcjo, skrtajo z zobmi, brcajo z nogami in se celo grizejo.
Človeka se ne boji, dd se ti v roko vzeti in vse lehko počenjaš ž njim, in ni se bati, da bi te vgriz-nil. Zato se sosebno otroci radi ž njimi igrajo in največ je tudi redé otrokom za ljubav.
Morski prešički se jako hitro raz )lodijo. Pri nas imajo 3—.T krat na leto mlado, vsakikrat po tri do pet, časih ))a tudi jio več. Mladiči so jako spretni, precej sjjregledajo in nekoliko ur pozneje že gredó za materjo in drugi ali tretji dan že jedó s starimi vred. Samica je ima neznano rada, vedno je liže in snaži, brani je v nevarnosti in je uči jesti. Samec je
sa s počt'tka pisano gleda, časih celo ktercga za-avi in požré. V petem ali šestem mesecu so mladiči že za pleme.
Suhota in toplota jim dobro dé, mraz in mokrota jim pa škoduje.
Ubožniši ljudje jih tudi pri nas jedó, kožica pa ni mnogo vredna, ker je jako tenka in slaba.
Zagovor.
v vvodu smo rekli, da je človek ifospodar na zemlji. Ali kako težavno — da nc rečemo skoro nemogoče — bi bilo iije<(ovo gospostvo, ako si ne bi bil znal pridobiti zvestih in močnih pomagačev. Ti pomagači so: domače živali. In ravno v tem je pokazal človek največe svoje gospostvo, da si je med neizmerno množico živali vedel odbrali najboljše tovariše, da jih je znal z lopa ali z grda ukrotiti, sebi privaditi in jili tako rekoč prikleniti na svoje jiosestvo.
Kako siromašno, kako triidapolno bi bilo naše življenje, ako bi » svojimi lastnimi rokami morali delati vsa dela, ktera namesto nas opravlja naša domača živina! Vse naše djanje in nehanje bilo bi vtop-Ijeno v skrbi Zii „vsakdanji kruh", za vzdižavanje borega telesa ; dušni darovi in umne zmožnosti bi pa spale v nas. Bili l)i divjaki — brez v.sacega hrepenenja za vednostjo, za omiko.
Nektcre živali redi človek največ zaratl ])oljskega dela, druge mu tudi delajo in zraven so mu še dru-
— i4y -
gače koristne, ker mu dajo meso, mleko, mast, kožo, volno, ščetine, rogove, itd. za razne potrebe.
Ako si človek hoče postaviti hišo, koj zvažajo in znašajo konji, voli in osli za zidanje potrebno kamenje, les, vodo, pesek, apno itd.
Ako hoče obdelati zemljo, zapreže pred plug vole ali konje, ki strpljivo orjejo, brazdijo in setev z brano zabranajo. Ko je setev dozorila, zvozi jo spet živina domu in večkrat tudi vrši žito na gumnu.
Ako hoče obiskati v daljavi stanujoče i)rijatelje, znance, srcu ljube in drage ljudi, zapreže hitrega konjiča pred voz ali pa mu se vsede na hrbet, in umna žival podirja ž njim urno do zaželenega kraja.
Da mu v skednu in v žitnicah ne pojedo pridelkov njegovega truda nadležni in škodljivi požeruhi, in da ga isti iiemirnjaki ne hude iz sladkega krcpe-čega 8])anja, spusti med nje mačka, ki hitro vstrahuje in prežene male sitneže.
Ako hoče človek zatreti škodljivo zver, ali ako si hoče privoščiti divjačine, vzame puško in pokliče psa, ki zagledavši orožje v gospodarjevih rokah, veselja poskakuje in vriska. Pes ga vodi na pravo sled, ovoha skrito žival in jo tira gospodarju pred ])uško.
Okoli domače živine se vrti poljedelčev svet, živina je njegovo bogastvo, njegova sreča, bri-z nje je siromak. Živinoreja in poljedelstvo ata tesno ve-
zana med seboj, drugo se oslanja na drugo. Brez živi-norejc ni poljedelstva, in oboje skup še le imenujemo gospodarstvo ali kmetijstvo. Za obdelavanje zemlje je treba živinskih moči; v živinskem gnoji pa zemlji spet povračamo, kar smo jej poprej odvzeli v podobi žita, slame, korcnstva, zelenjave itd.
Naš kmet veliko drži do lepe živine, in se rad pobaha ž njo in jej zdeva lepa imena. Si'ce se mu širi, ko vidi, da mu ac „ljuba živinicsi" dobro redi, da mu lepo obdelano polje obeta bogato žetvo, in zadovoljen poje po besedah našega starega pevca:
Mi brazd'jo konjiči Za ajdo pšenico. Neutrudni deklici Pa bel'jo tenčico.
Imenik
iivaU v tem zvezkn popisanih ali omenjenih.
Angorka Argali . Arni . . Bczoarka Bivol
Xa
„ kafrijski .
Ccbra ....
Cimaron . . .
Doga . . . .
Dcbciorog . . .
Govedo ....
Urt.....
Jak.....
•Tazbcčar . . .
Koder . . . .
Konj.....
n .irabski . . ■• goli . . . n tartarski . , tfžki . . .
Koza .... „ angorska . , kašinirska . n niamburska tubajska .
Kulan ....
KUUL-C .... I, ungnrBki . n ruski . .
Maček ....
Mi-riniivka . .
Mi-zfg ....
i^irani 101
91 128
104 12Ü 139
72 !>9 30
92
105 2 li
124 33 38 54 64 70
r>2
li 9
93 101 102 103 103
79 142 144 144 45 92 82
Na «traili
Mrjaaec divji . . . .139
Muflon.......90
^lula.......80
Mustang......60
Opičar.......41
Osel........73
Ovca.......83
„ grivatu.....92
„ tolstoguza ... 93 . tolstorcpa .... 93
„ vlaška.....92
Pekari.......142
Pi-s........18
„ bcrnardinski ... 32 „ iz nov. Fundlanda . 3 7 „ kumCaskI .... 42 „ mesarski .... 29
» ovčarski.....41
Pinč........40
Prepi-ličar......38
Prosiči-k morski . . .146
Pličar.......se
Pouny.......7 0
SaniHov.......29
Sanga.......124
Svinja.......130
f'P'o........42
1'arpan ....... 70
Vol grbavi.....124
, kruleči.....124
Zajček domači . . . .142 Zebu........124
Kazalo.
Vvod.
Na nlran:
I. Pomladanski dan.....
11. Mnogovrstnrjst živali . . . •
m. Človirk..........
IV. Človcik je gospodar na zomlji
V. Ne muči živali!......
VI. Ljubi bralec!.......
1.	Pes .
2.	Maßek a. Konj 4. Osel . a. Ovca (i. Kiixa
7.	Govedo
8.	Itivol
9.	Svinja 10. Doinnòi
Živalske podobe.
kunec ali zajček
7 10 12 1? If
7 o 1
«s
1»0 142